Leto 1895.
639
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXXII. — Izdan in razposlan dne 27. novembra 1895.
* '"'i: Št. (176.—178.) 175. Ukaz o praktčini preskušnji za pravno-upravno službo pri upravstvu državnih in zakladnih posestev, — 176. Razglas, da se ustanavlja po en davčni in sodni hranilni urad v Delatynu, Skawini, Niepolomicah, Budzanowu, Nowem siolu, Milôwki in Žabiu na (iališkern. — 177. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča Ottynia na Gališkem. — 178. Ukaz o ustanovitvi okrajnega sodišča v Podwoloczyski 'ni (iališkern.
175.
^az ministerstva za poljedelstvo z dné 18. novembra 1895. 1.
sterstvo, katero tedaj, kadar koga pripusti, ob enem določi rok preskušnje, a ne na kasnejšo dobo kakor dva meseca po dnevu, katerega se je prošnja zadala.
° Praktični preskušnji za pravno-upravno službo upravstvu državnih in zakladnih possetev.
§. 4.
Preskušnja se vrši pri poljedelskem mini-sterstvu.
§■ 1.
Za dosego z IX. činovnim razredom spojenega sta v staležu pravno-upravnih uradnikov pri 0 avstvu državnih in zakladnih posestev je treba aviti praktično preskušnjo, katera se uvaja s tem Ka*om.
Preskuševalna komisija sestoji iz predsednika in dveh preskuševalnih komisarjev; sestavlja jo poljedelski minister izmed uradnikov poljedelskega ministerstva.
§• &
§■ 2.
v Pred preskušnjo mora biti dotičnik vsaj eno leto kak <Jov°*iriosl uporabljan v pravno-upravni službi egu gozdnega ali gospoščinskega ravnateljstva ali v a*eljslva posestev bukovinskega grško-vzhodnega rskega zaklada.
Veg ^ dobo té uporabe je do šestih mesecev nai-pri rŽi vP°^teva^ konceptno službo, opravljeno obla [ eni političnem, sodnem ali finančnem
§. 3.
y Prošnji za pripustilo k preskušnji, ki jo je a ati p0 siužat,,]] poti, odločuje poljedelsko mini-
Preskušnje namen je, preskusiti, ali si je kandidat pridobil natančno znanje pozitivnih predpisov, pravo in naglo razumevanje konkretnih razmer, ki jih je povzemati v one, in pa opravilno spretnost že v tisti meri, da je smeti tudi brez neposrednega navodila pričakovati od njega spešno izpolnjevanje notranjih in vnanjih, po podučilu pravno-upravnim uradnikom pri upravstvu državnih in zakladnih posestev izročenih poslov (glej sedaj §. 35. služabnega podučila za gozdna in gospoščinska ravnateljstva z dné 4. avgusta 1886. I., št. 982/P. M., oziroma §. 44. služabnega podučila za ravnateljstvo posestev bukovinskega grškovzhodnega vérskega zaklada z dné 21. aprila 1888. 1., št. 539/P. M.) in pa primerno uporabnost pri eventuvalnih posebnih nalogah na polju državnega negovanja zemljedelstva.

8- 6-
Oziraje se na namen preskušnje, povedan v §. 5., in na izvirajoči iz tega obseg vednosti, katere je od kandidata zahtevati, se bodo prašanja preskušnje nanašale zlasti na te-le predpise, oziroma na njih praktično uporabo gledé konkretnih slučajev:
1.	na obče državljansko pravo, izvzemši dedinsko in zakonsko pravo, a vštevši določila trgovinskega prava o kupu ;
2.	na predpise o javnih knjigah, njih napravi in notranji vredbi ;
3.	na najvažnejša določila o sodnem postopanju v spornih stvaréh in zlasti na predpise o malot-nem, opominskem postopanju in o postopanju v sporih zastran močene posesti;
4.	na gozdno pravo, vštevši določila o odkupu in vredbi gozdnih služnosti, dalje na lovsko in ribiško pravo in pa na določila v varstvo zemlje-delstva (zakon o poljedelskem varstvu, bramba koristnih živali, predpisi proti Škodnikom kultur, zakon o potrjevanju in zapriseganju čuvajev v obrambo zemljedelstva) ;
5.	na vodno pravo, vštevši predpise o ne-škodnem odvajanju gorskih vodâ;
6.	na najbolj bistvena določila o zemljarini in domarini in pa o razvidnosti zemljarinskega katastra, dalje na najbolj bistvene predpise o pristojbinah;
7.	na občinski red, vštevši predpise o okrajnih zastopih, graščinah in kolonskem razmerju;
8.	na bistvena določila cestnih zakonov in stavbnih redov;
9.	na predpise o cerkvenem zavetništvu;
10.	na predpise o agrarnih operacijah, izvzemši njih geodetični in popolnoma tehniški del;
11.	na predpise o organizaciji upravstva državnih in zakladnih posestev, o področju dotičnih uradov in organov in pa o poslovanju pri njih;
12.	na predpise o disciplinarnem ravnanju proti državnim uradnikom in služabnikom.
Kolikor gre za predpise deželnih zakonov, se je pri dajanju prašanj ozirati na tiste, ki veljajo v uradnem okolišu oblastva, pri katerem se kandidat uporablja.
Ako v tem uradnem okolišu celö ni predpisov o agrarnih operacijah ali vsaj ne za vse njih vrste (zlaganje, deljenje in vrejanje, očiščevanje gozdov od tujih osredkov), je izpraševati iz partij, ki manjkajo, po predpisih, veljajočih za Avstrijsko pod Anižo.
§• 7.
Pri pismeni preskušnji, katero je opravljati naj; prej, mora kandidat dane naloge izdelati v so»1 preskušnje brez tuje pripomoči, toda z dovoljen0 rabo dotičnih zbirek zakonov in pravilnikov.
Ta prašanja naj preskuševalna komisija n°' loči z ozirom na §§. 5. in 6. tega ukaza in l,na morejo biti ali v tem, da se obdelajo primerni opr3" vilni kosi, da se izdela kaka pogodba po danih P0-datkih ali kaj enakega, ali pa da se rešijo konkretna prašanja, vzeta iz praktičnega poslovanja.
Izbiraje ta prašanja, naj preskuševalna komisija pazi na to, da bo pri navadni sposobnosti moči te naloge res popolnoma rešiti najdalje v osmih urah, kolikor največ traja pismena preskušnja.
Izdelek naj za prigledovanje določeni Pre' skuševalni komisar prevzame, pripisavši mu čas, kedaj se je oddal; še pred ustno preskušnjo naj g3 začasno presodi vsa preskuševalna komisija.
§• 8.
Ustno preskušnjo vsakega kandidata je vršili posamez ; traja naj dvé uri največ.
Oba preskuševalna komisarja naj si tvarin0 porazdelita tako, da kandidata ne bosta oba komi' sarja izpraševala iz iste partije. Predsednik presk«' ševalne komisije ima pravico, v vseh strokah pi'ej skušnje staviti kandidatu samostojna prašanja 11,1 dodatna prašanja k prašanjem preskuševalnih komisarjev.
Prašanja se morejo nanašati ne samo 1111 pismene izdelke kandidatove, kateremu naj se s te®1 daje prilika, da z ustnim razjasnilom še natačneje obrazloži svoje mnenje, eventuvalno da je opravi'3 ali popravi, ampak tudi na druge tvarine, gle, njih uporabe na upravstvo državnih in zakladni posestev ali pa na državno negovanje zemljedelsU3,
§. 9.
Završivši ustno preskušnjo naj se preskušo-valna komisija precej posvetuje in sklepa o tern> 3, je kandidat z ozirom na njegove odgovore P*’ pismeni in ustni preskušnji vso preskušnjo Prel) z „prav dobrim“ ali z „dobrim“ vspehom, ali p3’ naj se mu li ukaže, da naj zastran nedostatne8® vspeha preskušnjo ponovi po še dalje trajaj1’0 praksi, ki jo je časoma določiti.
Predsednik in oba preskuševalna kpmi?3'^ sklepajo z večino glasov.
izda ^	preskušnji se kandidatu, ako to želi,
"fadno spričevalo, v katerem se pové vspeh Pokušnje.
§, 10-
Oprava s tem ukazom vrojene preskušnje se |{,^°rne^a z dokazilom, da je dotičnik že prebil 2a '° on*l) praktičnih preskušenj, ki so predpisane , s°dniStvo, odvetništvo ali finančno prokuraturo, v., s v°i politično upravstvo ali službo pri ravn; J,JČlh bančnih ublastvih.
S- lini' l ?*S^’ kateri imajo v staležu pravno-upravnih sttv ilk°V l)r* uPravslvu državnih in zakladnih pose-üß ^aj že kako mesto X. činovnega razreda, so se l ,?n* s tem ukazom vrejene preskušnje, vendar p nP Pripuste, ako sami to želč in je izpolnjen °b nznamenjen v §. 2.
Ledebur
s. r.
17«.
^a/glns finančnega ministerstva z 19. novembra 1895. 1.,
Ura^e Ustanavlja po en davčni in sodni hranilni v Delatynu, Skawini, Niepotomicah, Budza-Wu' Novem siolu, Milöwki in Žabiu na Gališkem.
id j. j a P°dstavi Najviših sklepov z dne 20. julija 'fiien n<^ ^-sePtembra 1895. 1. se za občine v enako in S(0,Vanih sodnih okrajih ustanavlja po en davčni tomic p* ^lran‘ln' ,lra(l v Delatynu, Skawini, Niepo-ŽaK; a ’’ Bodzanowu, Nowem siolu. Milowki in
blU Gališkem.
^sakateri teh novih uradov je dolžan, da poleg opravpn kateri davčnim uradom pristojé kot takim,
Posl
sodn,
^ Ja tudi posle kumulativnega sirotinskega in je v . ^anilnega urada tistemu sodišču, katero njegovem stojališču.
Uradno°V' ^av^n' in sodni hranilni uradi naj svoje l8gg I delovanje pričnč s 1. dnčm decembra
^avČrifife(^ us^anovilve spredaj omenjenih novih z irtien,!. ln. So<3nili hranilnih uradov se počenši
n,)vanim časom
1.
rč\vka iV.S<l<^nem okrajuDelatyn ležeče občine Bedna-Jablonic <!'alyn, Dobrotöw, Dora, Glinki, Holosköw, a' -Jamna, Krasna, fcanczyn, tojowa, I,uh.
Majdan graniczny, Majdan šredni, Mikuliczyn, Molo-dylöw, Ostaw blialy, Ostaw czarny, Potok czarny, Sadzawka, Siedliska, Skopöwka, Strupköw z Neu-dorfom, Zarzecze izločujejo iz okraja davčnega urada v Nadworni ter se odkazujejo davčnemu uradu v Delatynu;
2.	v sodnem okraju Skawina ležeče občine Bodzöw, Borek falçcki z Ingowicami, Brzyczyna dolna in görna, Buköw, Ghorowice, Gaj, Jurczyce Kobierzyn, Konary, Kopanka, Korabniki, Kostrze s Kolom tynieckim, Kulerzöw, Libertöw, Lusina, Mo-gilany, Opatkowice, Pychowiee, Radziszöw, Rzozöw, Samborek, Sidzina, Skawina, Skotniki, Swoszowice s Siarczano göro, Tyniec, Wlosaii, izločujejo iz okraja davčnega urada v Podgörzi ter se odkazujejo davčnemu uradu v Skawini;
3.	v sodnem okraju Niepolomice ležeče občine Brzezie z Gruszki, Gichawa, Czyzöw, Dqbrowa, Grodkowice z fcysokanem, Klaj, Ktödko, Krakuszo wice, Ksirp/.nice, Lçzkowice, Marszowice s Klçczany, Niegowié, Niewiavöw I. del s éwidôwko, Niewiaröw II. del z Jaroszöwko in Podgrodziem, Nieznanowice, Niepolomice in Grabie III. del, Pierzchöw, Pierz-ehowiec, Podlçze, Slanis^tki, Chrošč in Podborze, Szaröw, Szczytniki in Swi^tniki dolne, Targowisko. Wola batorska s Chobotom, Wiatowice, Zborczyce, Zabierzöw z Wolo zabierzöwsko izločujejo iz okraja davčnega urada v Bocbnii ter se odkazujejo davčnemu uradu v Nepolomicah;
4.	v sodnem okraju Budzanöw ležeče občine Budzanöw, J anew mesto, Kobylowloki s Papiernio, Laskowce, Moglelnica s Kulczycami, Mlyniska, Ro-manöwka, Skomorosze, Slobudka janowska z Znie-sieniem, Wierzbowiec izločujejo iz okraja davčnega urada v Trembowli ter se odkazujejo davčnemu uradu v Budzanowu;
5.	v sodnem okraju Nowesiolo ležeče občine Bogdanöwka, Dobromirka, Hnilice wielkie, Hnilice male, Holoszydce, Holotki, Huszczanki, Jacowce, Klebanöwka, Klimkowce, Koszlaki, Korszylöwka, Koziary, Lozöwka, Medyrt, Nowesiolo, Obodöwka, Palczyfice, Pietikowce, Prosowce, Skoryki, Terpi-löwka, Toki, Worobijöwka izločujejo iz okraja davčnega urada v Zbaražu ter se odkazujejo davčnemu uradu v Novem siolu;
6.	v sodnem okraju Milöwka ležeče občine Brzušnik, Bystra, Ciçcina, Cisiec, Juszczyna, Ka-mesznica, Milöwka, Nieledwia, Rajcza I. del, Rajcza II. del, Rycerka dolna, Rycerka görna, Söl, Szare, Ujsoly, Žabnica izločujejo iz okraja davčnega urada v Zywcu ter se odkazujejo davčnemu uradu v Milöwki ;
7.	v sodnem okraju Žabie ležeče občine Jasie-nöw görny, Krzyworöwnia, Žabie izločujejo iz okraja davčnega urada v Kosowu ter se odkazujejo davčnemu uradu v Žabiu.
Bilinski s. r.
1 ÎÏ.
Ukaz ministerstva za pravosodje z dné 21. novembra 1895.1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča Ottynia na Ga-I iškem.
Na podstavi §. 2. v zakonu z dné 11. junija 1868. I. (Drž. zak. št. 59.) se v okolišu okrožnega sodišča stanislavovskega za nastopnih 19 občin z graščinami vred ustanavlja okrajno sodišče z uradnim sedežem v Ottynii, namreč za občine:
1.	Babianka, Grabicz, Krasilowka, Krzywotuly nowe, Krzywotuly stare, Ottynia, Uhorniki, Wino-grad, Worona in Zakrzewce okrajnega sodišča v Tysmienici;
2.	Bohorodyčyn, Hostöw, Konstantynöwka in Targowica okrajnega sodišča v Tlumaczu; potem
3.	Holosköw, Molodylow, Neudorf, Skopöwka in Skrupköw okrajnega sodišča vDelatynu.
S pričetkom uradovanja tega sodišča, kateri se kasneje določi in dâ na znanje, se zgoraj imenovane občine z graščinami vred izločijo iz okolišev svojih dosedanjih okrajnih sodišč.
Gleispach s. r.
van.
Ukaz ministerstva za pravosodje z dné 21. novembra 1894. 1.
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Podwoloczysk' na Gališkem.
Na podstavi §. 2. v zakonu z dné H- junij» 1868. 1. (Drž. zak. št. 59.) se v okolišu okrožnega sodišča tarnopolskega za nastopnih 13 občin z g*ja' ščinami vred ustanavlja okrajno sodišče z uradni® sedežem v Podwoloczyski, namreč za občine:
1.	Gzerniszöwka, Dorofijöwka, Kaczanéwka, Kamionki, Myslowa, Orzechowiec, Podwoloczysk»! Rosochowaciec, Staromiejszczyzna, Supranöwka ® Zadniszöwka okrajnega sodišča v Skatatu; pote®
2,	Bogdanöwka in Karzylöwka okrajnega so-dišča v Novem siolu.
S pričetkom uradovanja tega sodišča, kateri se kasneje določi in dâ na znanje, se zgoraj imeno-vane občine z graščinami vred izločijo iz okoltëeV svojih dosedanjih okrajnih sodišč.
Z istim časom se občina Zarubičce z graščino vred izločuje iz okoliša okrajnega sodišča v Grzy®8' lowu ter se odkazuje okrajnemu sodišču v SkalaW dalje se občini Suchowce in Szelpaki z graščina®9 vred izločujeta iz okoliša okrajnega sodišča v Zb»' ražu ter se odkazujeta okrajnemu sodišču v Novve® siolu.
Gleispach s. r.