I
Glas zaveznikov
Leto III- Št. 488
Informacijski cfneonik A. I. S.
Cena 5 lir
TRST, sreda 22. januarja 1947
UREDNIŠTVO) Via S. Pellloc •	• Telefon it 93*5« In 7301
OGLASI: Cena za milimeter višine * sir. na ena kolona), trgovski L. 15. mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10. finančni in nravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: U. P. L, Trst, ul. oliv. Pellico št 4. tel. 940
Cena nosamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo.
Kdaj bodo stopile v veljavo
mirovne pogodbe
OTOKI PARACEL
Nangking, 22. januarja Kitajsko zunanje ministrstvo je začelo razpravljati s francosko vlado glede Paracelovih otokov, ki predstavljajo skupino kakih 20 otokov in čeri, ki so odaljeni 400 km vzhodno od Anama. Kakor je poročalo dnevno časopisje, je izjavil admiral čou Hsien Cang, ki je načelnik glavnega stana kitajske mornarice, da je spor glede suverenosti Anama nad temi otoki.
Poročila tudi pravijo, da je kitajsko m nistrstvo za obrambo odredilo. naj se poveljnik kitajskih sil na teh otokih upre poizkusom francoskega izkrcanja.
TRETJE ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA ZSSR
London, 22. Januarja Moskovska radijska postaja Je naznanila, da se je sestal v Kremlju pod predsedstvom predsednika Nikolaja švernika prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR, ki Je sklenil, da bodo sklicali 20. februarja tretje zasedanje Vrhovnega sovjeta ZSSR.
MONTGOMERY V AVSTRALIJO
London, 22. januarja Avstralski ministrski predsednik Chiefley Je izjavil, da pričakujejo v Avstraliji 1. Julija obisk maršala lorda Montgomeryja, ki se bo razgovarjal glede obrambe britanskega imperija. Dva tedna pozneje bo Montgomery odpotoval Iz Avstra. lije v Novi Zeland.
INFORMACIJE O ZN
New York, 22. januarja Povabili so predstavnike 185 mednarodnih prostovoljnih organizacij, da navežejo neposredne stike z Združenimi narodi, da izdelajo na konferenci primerne načine, k. bi omogočili razširitev informacij glede Združenih narodov v vse dele sveta.
Namestniki pripravljajo načrt za zaslišanje manjšth držav
Zahteva Belgije
LONDON, 22. januarja — Včeraj so v Londonu iz verodostojnega vira izvedeli, da bo Velika Britanija drugič podpisala mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko na uradni svečanosti, ki bo 10. februarja v Parizu. Pogodbe bo podpisal britanski veleposlanik v Franciji Duff Cooper, ker jili bo Bcviu po Byrnesovein vzgledu podpisal že piej v Londonu.
USODA POGAJANJ NA KITAJSKEM
London, 23. Jaausrjs
Poročevalec osrednje kitajske vlade v Nankingu je izjavil, da Je vlada Se vedno pripravljena obnoviti razgovore za mir s kitajskimi komunisti, da pa sta nesprejemljivi dve zahtevi, ki so j:h ti predložili. Te zahtevi se tičeta umika ustave, katero je odobrila narodna zbornica ter umika čet s položajev, katere so zavzele pred enim letom.
UKINITEV ZAPORE NAD AVSTRIJSKO IMOV1NO
Wash:ngton, 22. Januarja Zakladni urad jBdruženih držav je naznanil ukinitev zapore nad av-atrisko imovino v Združenih državah, ki so jo izvedli leta 1941.
Po podpisu velesil (1 o. februarja) bodo pogodbe podpisale niale zavezniške države, kontno pa bivše sovražne države.
Omenjenih pet mirovnih pogodb bo stopilo v veljavo, ko bodo tiste države, ki so podpisale premirja, deponirale ratifikacijske listine. To slednje so določili zaradi Francije, kateri so na ta način omogočili, da podpiše mirovno pogodbo z Italijo, čeprav dejansko francoska vlada m podpisala italijanskega premirja.
Gornje pomeni, da bo finska mirovna pogodba, k( jo je finska vlada včeraj predložila parlamentu v odobritev (vlada Je zagovarjala sprejem, ker ni »nobenega izglcda za znižanje zahtev«), stopila v veljavo takrat, ko bosta deponirala ratifikacijski listini Velika Brita-nija in Sovjetska zveza. Pogodbe z Madžarski), Bolgarijo In Romunijo bodo stopile v vel lavo po dep>nira-rju ratifikacijskih listin s strani Združenih držav, Velke Britanije ir Sovjetsko zveze. Mirovna pogodba z 'talijo bo stopila v veljavo po deponiranju ratifikacijskih listin s strani Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Franclje.
Na temelju te določbe ratifikacija s strani bivših sovražnih držav ni potrebna, da pogodbe sto-cijo v veljavo. Italijanska mirovna pogodba bi zaiadl tega stopila v veljavo tudi v primeru, če Je Italija ali Jugoslavija ne bi ratificirali. V tem primeru pa pogodba ne bi bila obvezna kar se tiče odnošajev med tema dvema državama.
Vabila za svečanost podpisa je francosko zunanje ministrstvo razposlalo včeraj. Svečanost se bo pričela ob 16. url s podpisom italijanske mirovne pogodbe, podpis romunske pogodbe je določen za 17. uro, nato pa bodo v presledkih po pol ure podpisali pogodb« z Bolgarijo, Madžarsko in Finsko.
Namrstniki zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Nemčijo včeraj po triurnem živahnem razpravljanju niso dosegli nobenega sklepa o postopku za zaslišanje mnenj malih zavezniških držav, iz-
Hl	■	■ ■	m U	mm m
za nobeno politično funkcijo
„Zunanje ministrstvo-apolitično'4
WACHINGTON, 22. januarja — General Georga C. Marshall je včeraj ob prihodu v Washington dejal: «Nikdar se ne bom pečal s političnimi vprašanji in zaradi tega ne morem biti kandidat za politične funkcije. Mislim, da je funkcija zunanjega ministra — vsaj v sedanjih okoliščinah — apolitična; in temu primerno bom tudi ravnal.*
General George Marshall je nato
v Beli hiši prisegel kot zunanji minister. Takoj nato Je pričel z delom, ki mu ga nalaga njegova nova funkcija. Razgovarjal se je s predsednikom Trumanom in b.vsim zunanjim ministrom Byrncsom. Ko so ga po teh razgovorih prosiluza ^javo, je zunanji minister Maršali odgovoril, da nima glede diplomatske aktivnosti ničesar pove-dati, ker je komaj ura<inQ prevze! novo nalogo. Dodal je: «Sprejemam novo nalogo z občutkom velike odgovornosti ter z željo, voditi zunanjo politiko te vlade na ist. na-C;n. za katerega je dal sijajen zgled m°J Prchodnik Byrnes, moj stari prijatelj s
Marshall Je prisegel v prisotnosti predsednika in drugih vladnih funkcionarjev sodniku vrhovnega sodišča Vmsonu, k; zavzema mesto, katerega je ob pričetku XIX. sto-'etja odlično zavzemal John Mar-*hall, daljnji sorodnik novega zunanjega ministsra.
Po svečanosti Je predsednik Truman, ko Je izročal Marshallu novo lunkcijo dejal; «Ceprav me odkritosrčno boli, da je imel Bymc,s za potrebno odstopiti, menim da je funkcija zunanjega ministra v dobrih rokah. Cenim vašo dobro voljo pri sprejetju ^ funkčijc.» General Marshall Je odgovoril: •Najiskrjnejše cenim vase zaupanje m čast, ki ste mi jo podelili. Storil bom, kar bom mogel.* Nato
je stisnil roko predsedniku Trumanu in Byrnesu.
Ameriški časopisi so včeraj pozdravili Georga C. Marshalla, ki je prevzel mesto zunanjega ministra in ga označili kot najsposobnejšega moža bcilži umsko ali fižično, ki bo rešil neposredne naloge in prevzel težko odgovornost, ki mu Jo nalaga njegovo mesto.
Časopisi predvidevajo le majhne spremembe v vodenju zunanje politike v primeri z ono, ki ji je sledil minister Byrnes ter pravijo, da Je Byrnes pripravil pot za rešitev vprašanj, ki čakajo njegovega naslednika.
((General Marshall — piše «Wa-shmgton Post* — ima na razpolago le malo časa, da se spozna z nalogami ki ga čakajo v zunanjem ministrstvu. Brez obotavljanja se mora poglobiti v pripravljalno,delo za zasedanje Sveta zunanjih m ni-strov, ki bo marca v Moskvi. K sreči Jo do gotove mere v ugodnem položaju, da bo izpolnil svojo nalogo, ki jo prevzema med odobravanjem naroda.
Za skupnost narodov bi moral biti zadovoljiv razlog ugotoviti, da 1 n; novi ameriški zunanji minister oseba ozkega obzorja. Njemu ni potrebna poizkusna doba na področju svetovne geografije ali mednarodne Politike. Razen tega Je v tujini dobro znan mnogim osebam, s katerimi se bo moral pogajati. To dejstvo Je posebne važnosti glede odnosa je v z Moskvo.
med katerih 80 nekatere zaprosile, da bi razpravljanju namestnikov prisostvovale v večji meri, kot je mogel dovoliti sovjetski delegat Guscv. Britanski, francoski in ameriški delegat so predložili, naj bi se z malimi državami posvetovali ves čas, ko bodo pripravljali mirovno pogodbo z Nemčijo. Francoski namestnik je predložil, naj bi evropski posvetovalni odbor pripravil predvsem posvetovanja z malimi državami; ameriški delegat ga je podprl. Britanski delegat je izjavil, da je treba dati vladam mal h držav možnost, da popolnoma obrazlože svoja mnenja. Ce to ni mogoče zdaj, je treba to storiti po moskovski konferenci. Sovjetski delegat je priznal važnost posveto vanj, dejal pa je, da pripravljajo osnutke mirovnih pogodb štirje zunanji ministri.
Ameriški delegat je predložil «mednarodni statut* — začasni sporazum, dokler ne bi bila sklenjena mirovna pogodba, o katerem b; se z referendumom izrekel nemški narod ali pa bi ga odobrile nemške stranke, oziroma nemška začasna vlada. Britanski delegat je izjavil, da bo priplava mirovne pogodbe zahtevala delj časa in da bi bilo potreba izvesti začasni spo razum. Delegat ni popolnoma podrpl ameriškega predloga.
Britansko zunanje ministrstvo preučuje protestno noto, ki Jo je zaradi določil mirovne pogodbe poslala štirim velesilam Italija. Pravijo, da je nota kratek a odločen dokument ter potrjujejo, da zahteva izvajanje načela revizije s pomočjo dvostranskih sporazu m o v.
Ameriški veleposlanik v Moskvi je obvestil sinjo vlado, da bo sovjetska vlada dovolila zunanjim poročevalocm polno svobodo poročanja o zasedanju Sveta zunanjih ministrov, ki bo marca v Moskvi. Veleposlanik Smith izjavlja, da je predočil Višinskemu važnost radijskih naprav, ki naj bi bile v to svrho na razpolago. Nadalje poroča, da bo sovjetska vlada pripravila stanovanja in urade za razne delegacije. V to svrho se Se vrSe priprave v hotelu Moskva.	^
Grška vlada je poslala namestnikom posebno spomenico, v kateri prosi, da določijo dan njenega zaslišanja.
Belgija je v ponedeljek poslala konferenci namestnikov zunanjih ministrov spomenico glede Nemčije. Spomenico je predložil belgijski veleposlanik v Veliki Britaniji vikont Obeit de Thleusie obenem z drugo spomenico v kateri so belgijske zahteve do Nemčije.
Spomenica vsebuje med drugim naslednje belgijske zahteve:	1.
Nemčija mora izročiti potrebne surovine za belgijsko gospodarsko obnovo, predvsem pa premog in les; 2. zmanjšanja nemškega renskega brodovja in povečanje belgijskega renskega brodovja; 3. zgraditev kanala med Renom in Donavo, ki bi moral povezati vodne poti zahodne Nemčije in Belgije; 4. podaljšanje pravice opcije (katero dovoljuje Belgiji versaillska pogodba) za zg-aditev kanala, ki bi vezal Ren in Schelbo.
Belgija si je v spomenici pridržala pravico, da kesneje predloži ostale zahteve. Belgijski zunanji minister Spaak je izjavil, da je to potrebno zaradi tega, ker je Belgija predložila svoje zahteve, ne da bi vedela, kakšne bodo zahteve ostalih držav.
Včeraj je prispel v London avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber.
PAPEŽEV NAGOVOR
AMERIŠKIM PUBLICISTOM
Vatikan, 22. januarja
Papei je sprejel lo severno-ame-riških časnikarjev, založnikov in zastopnikov radia.
Po poklonitvi jih je nagovoril v angleščini in med drugim rekel: tZanikanja državljanskih in verski k pravic Se ni konec. Neusmiljeno preganjanje se Sc ni zmanjšalo. To Mcer ni presenetljivo, ja pa lalostno.*
Papež je nadaljeval: sPo končanj vojni je Amerika velikodušno začela pomagati žrtvam, ki so preživele strahote svetovnega klanja. Američani so rade volje dali na razpolago hrano in obleko vsem potrebnim tu še sanjalo se jim ni, da bi mogli v nekaterih deželah to pomoč izrabljati o politične svrhe in z namenom, da prisilijo ljudi vstopati v določene politične stranke.*
OBŽALOVANJE TERORIZMA
London, 22. januarja Na letnem zborovanju anglo-ži-dovske ga društva v Londonu so odobrili izjavo, ki obsoja «podle in n ore zločine, ki so se dogodili v Palestini.*
Izjava nadalje obžaljuje, da se je Zidovska agencija odločila nadaljevati svojo ahstinenčno politiko
GRŠKA VLADA BO PODALJŠALA AMNESTIJO
Atene, 22. januarja Grška vlada je preložila načrt, naj bi do 24. februarja t 1. podaljšali zakon, ki določa, da ne bodo kaznovani oni gvcriljci, ki bodo po. ložili orožje.
VLADNA KRIZA
V GRČIJI
Atene, 22. januarja Grški kralj Jurij je naprosil vse grške parlamentarne voditelje, vštevši Themistoclesa Sofoulisa, ki je voditelj liberalne opozicije, in generala Stylianosa Gonatasa, ki je kot ministrski podpredsednik v soboto odstopil, da se posamič zglasijo pri njemu, da mu bodo raZiO-ziii svoje mišljenje glede rešitve sedanje vladne krize. Kralj^ sc bo pozneje posvetoval z ministrskim pred sodnikom Konstantinom Tsaldan-som, če ne bi bilo priporočljivo sklicati splošni sestanek parlamentarnih voditeljev, ki bi dokončno sklepal o sestavi nove vlade.
STAVKA V GRČIJI
Atene, 22. janua-ja Včeraj so stop.li v stavko državni nameščenci v vsej Grčiji, dl b; dosegli povišanje plač. Stavko so proglasili tako carinski uradn.ki kot izterjevalci davkov Vendar pa se funkcionira telegrafska služba, da prenaša uradru brzojavna poročila.
Poljska vlada
»popolnoma zadovoljna"
Šef tiskovnega oddelka Grosz tolmači volitve
VARŠAVA, 22. januarja — Po dokončnih podatkih, ki so jih včeraj objavili v Varšavi, je dobil vladni blok pri nedeljskih volitvah izmed celokupnega števila 444 sedežev v parlamentu 383 sedežev. Mikolajczykova kmetska stranka je dobila 27 sedežev, katoliška delavska stranka 17, disidentska kmetska stranka 13, katoličani brez stranke 3 in druge stranke 1. Sef tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva general Viktor Grosz je po poročilu moskovskega radia na tiskovni konferenci izjavil, da je poljska vlada »popolnoma zadovoljna z uspehom, ki ga je dosegla pri volitvah v sejm (poljski parlament)*. Prebivalstvo je pomagalo zakoni-
ARETACIJA VODITELJA
MADŽARSKE ZAROTE
Beograd, 22. januarja Dopisnik <cTanjuga» je javil iz Budimpešte, da je madžarska varnostna policija včeraj prijela generala LajoSa Dalnoki-Vertia, o katerem pravijo, da je eden izmed voditeljev zarote, ki je hotela vreči sedanjo madžarsko vlado. Poročilo pravi, da so VereSa našit blizu Budimpešte, kjer se je skrival in kamor so mu prijatelji nosili hrano.
tim oblastem- pri,vzdrževanju reda, tako da so bi)i preprečeni vsi poizkusi reakcionarnega podtalnega gibanja za preprečitev zakonitega poteka volitev. Moskovski radio poroča, da je general Grosz izjavil: »Čeprav še nimamo končnih izidov, lahko že zdaj rečemo, da je bila volivna udeležba izredno velika. Ljudje so se udeležili volitev tudi v desetih okrajih, kjer je opozicija pozivala k bojkotu volitev. Pri vsem tem me preseneča, da Je Mikolaj-czfrk v "nedeljo že ob 15. uri rekel tujim dopisnikom, da bo protestiral proti volitvam in zahteval razveljavitev.*
Radio je dodal, da so dopisniki vprašali generala Grosza. če je res, da sta dva voditelja poljske kmetske stranke v nedeljo opoldne povedala dopisnikom, da sta zadovoljna z uspehom volitev, in da je tri ure pozneje Mikolajczyk sporočil,
Ramadier dobil zaupnico
Radikal Herriot izvoljen za predsednika narodne zbornice
PARIZ, 22. januarja — Paul Ramadier, ki je dobil mandat za sestavo nove francoske vlade, je včeraj pred narodno zbornico iznesel glavne točke svojega programa in politike, ki jo misli zasledovati. Po predloženem programu je narodna zbornica izglasovala novemu socialističnemu ministrskemu predsedniku zaupnico. Za njegovo politiko je po ponovnih uradnih podatkih glasovalo 549 poslancev, 68 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Proti ni glasoval nihče. Te'podatke so objaviii po ponovnem štetju glasov; prvo štetje je pokazalo, da je za zaupnico glasovalo 577 poslancev, 10 pa proti. To pojasnjujejo s tradicionalnim parlamentarnim pravilom, da poslanci naknadno lahko spremene glasovanje pod pogojem, da ta sprememba ne vpliva na končni i:id glasovanja. Takoj po glasovanju je Ramadier obnovil pogajanja za' sestavo koalicijske vlade.
Ramadier je v svojih izvajanjih
VESTI V 1 STAVKU
— R. S. Menona so imenovali za prvega veleposlanika Indije na Kitajskem.
— Danski kralj Kristijan se je prehladil in ima lažjo pljučnico.
— Prestolonaslednik Saudove Arabije princ Amlr Saudi je pri-scstoval seji ameriškega kongresa.
— Kanadski minister za obrambo je javil, da bodo za 25% zmanjšali moč stalne kanadske vojske, mornarice trt zračnih sil.
•—vV Genovi pričakujejo 23. Januarja prvo ladljo «Liberty» iz skupine, ki Jo je Italija kupila v Ameriki.
pred zbornico dejal: ((Potrebna nam Je stroga disciplina, da bomo rešili frank, povečali proizvodnjo, uravnovesili preračun, ohranili mir,v francoski zvezi in zagotovili državno varnost v okviru Združenih narodov*.
Govoreč o odnošajih z Veliko Britanijo je Ramadier izjavil: «Na mednarodnem področju nas zgodovinska zavest poslanstva Francije navaja k temu, da damo prvo mesto Združenim narodom in kolektivni varnosti. Nikdar ne bomo pristali na to, da bi stopili v kak blok, katerega smoter bi bil hegemonija, ali ki bi imel napadalne namene. Smo za lojalne sporazume med narodi. Ta misel Je vodila generala de Gaulla in Bldaulta v Moskvi prav tako, kakor je navdajala Leona Bluma v Londonu.
«Francija Je bila v manj kot enem stoletju trikrat napadena in zato pripisuje temeljno važnost vprašanju varnosti. Nemčija, ki Je ogražala življenje Francije, ne sme biti več nevarnost za nas. To jc stalni činitelj v francoski politiki, ki Je nad strankami in vladami. Ne mislimo vsiljevati nemškemu prebivalstvu nikakega nečloveškega tlačenja, hočemo pa se zavarovati pred novim napadom in zagotoviti Franciji tiste reparacije, do katerih je upravičena, zlasti pa premog za francosko industrijo.
»Bodoča vlada hoče zagotoviti kontinuiteto francoske politike, upoštevajoč spremembe v mednarodnem položaju.*
Ramadier Je nato izjavil, da se položaj v Indokini razvija ugodno. Francoski kolonialni imperij Je dokončno stopil na pot, ki bo vo-
dila do francoske unije, toda Francija ne želi, da bi njeno mirovno poslanico tolmačili kot znak slabosti. Ščititi mora življenja in lastnino Francozov, tujcev in Indokttaj-cev. Dodal je, da se bo Francija brez dvoma v bližnji bodočnosti iz cči v oči pogovorila z zastopniki anamitskega ljudstva, s katerim se hoče pametno pogovoriti.
»Ko bo prišel ta dan se Francija ne bo bala unije treh anamitskih držav, če prebivalstvo to želi, niti n* bo odklanjala neodvisnosti Viet Nama v okviru francoske unije.*
«Po parlamentarnih hodnikih so tolmačili to izjavo kot spravno geslo, ki naj bi Vietnamce pripravila do tega, da bi prenehali z napadi.*
Govoreč o notranji politiki, Je Ramadier naglasil naslednje točke:
1.	Nadaljevanje deflacijske politike, ki Jo je pričel Blum.
2.	Stabilizacija plač. v zvezi s tem Je Ramad.er rekel, da niti splošno zvišanje plač niti spreminjanje plač v sorazmerju z draginjo ne odgovarja nizki življenjski ravni. K temu vodi povečanje proizvodnje.
3.	V proizvodnji mora biti red in vlada bo izvedla francosko štirl-letko.
4.	Prihodnje dni bo nova vlada predložila preračun za leto 1947. Ramadier je dodal: «Ta preračun nas mora dovesti k ravnotežju v preračunu.*
Ramadier Je namignil, da vlada ne bo predložila zvišanja davkov. »Davčna :-.oi davkoplačevalcev Je že skoraj izčrpana in se ne bo povečala. razen če bo narasla proizvodnja.*
Dalje je Ramadier rekel, da bo svoboda tiska vzpostavljena s prvim
Siiri smrine obsodbe v Sisku
Beograd, 22. januarja Sodišč» v Sisku je včeraj obsodilo na smrt z ustrelitvijo ameriškega državljana Ivana Pintarja, katerega so obtožili vochunstva.
Izmed Jugoslovanov, ki so bili skupno s Pintarjem pred sodiščem, so bili trije obsojeni na smrt, enajst drugih na zaporne kazili od petih do dvajsetih let, dobim je bil en obtoženec oproščen.
Jugoslovanske obtožence so dolžili, da so člani terorističnih organizacij, dobim naj bi Pintar » njimi vzdrževal etike.
Jugoslovanske obtoženo*, M »o bili člani Hrvatske kmetske stranke, so obtoževali, da so delali za teroriste, ki hočejo * silo vreči se-
danji režim v Jugoslaviji. Razen Pintarja so obsodili na smrt Stje-pana KrivoSiča, Jura Batiča ‘n Zlato Kolarič.
AmeriSki konzularni uradniki v Beogradu so prejšnji teden potrdili, da je Pintar ameriški državljan, rojen v Chicagu 18. novembra 1905. Konzularni uradniki so pristavili, da je o Pintarju zelo malo znanega. Vedo le, da se je marca l. 1945 pri ameriških oblasteh prijavil kot ameriški državljan. Menijo, da je Pintar trgoveo, ki je po nekem poročilu živel v Jugoslaviji ža pred vojno.
Pintar je med procesom priznal, da je preskrbel de par in hrano *a križarje*
marcem tega leta. Na koncu Je dejal, da bo vlada februarja ukinila UKaz, po katerem je za vsak novi časopis potrebno dovoljenje vlade. Ta ukaz Je bil v veljavi od osvoboditve.
Oklevanje ljudskega republikanskega gibanja, da bi vstopilo r vlado Pavla Ramadier a, je povzročilo v današnjih pariških jutranjih listih razburjenje in nestrpnost. Socialistični list «Populaire» imenuje zadržanje ljudskega republikanske, ga gibanja ^omahovanje* in piše: «lzgledi, da bedo naši večni omahljivci za dolgo časa izključeni od oblasti, bodo morda tem omahljiv. cem vcepili nekoliko zdravega političnega čuta.*
Radikalni list «Depeche de Paris» je zavzel umerjeno stališče in piše: «Okolnost, da ljudsko republikansko gibanje noče vstopiti v vlado, Se ne pomeni preloma. Važno pa je, da bo nova vlada resnično solidarna in enotna.*
Komunistični eHumanite* piše: «Nihče ne ve, kaj so dosegli pri vrsti predlogov in protipredlogov, katere so stavili ljudski republikanci Ramadieru glede ministrstva za narodno obrambo (to ministrstvo zahtevajo komunisti). Vendar pa je splošna sodba, da je Ramadier jev položaj trden*.
Glasilo ljudskega republikanskega gibanja cAuben pojasnjuje, da stoji ljudsko republikansko gibanje zna stališču, da je potrebno politično ravnovesje» in piše: rLjudski republikanci močno želijo, da bi novega ministrskega predsednika rim. prej podprli. Vendar pa ne sme nihče pričakovati, da bi ljudski republikanci vstopili v vlado z zavezanimi očmi in da bi dali svojo zaupnico, ko je položaj Se nejasen.»
Francoska narodna zbornica Je včeraj volila svojega predsednika. S 429 glasovi (od celokupnega števila 594) so izvolili voditelja francoskih radikalov Edouarda Herriota. V zahvalj je Herriot dejal, da je Nemčija po prvi svetovni vojni dobila bitko za mir, kar pa ee zdaj ne sme vei ponoviti. Nemčija pa ne bo izključena iz evropske zveze, če bo dokončno in odkritosrčno zapustila svojo napadalno politiko in zločine. Herriot Je nato požugal proti klopem komunističnih poslancev ter dejal glede Indokine:	((Pravico
imamo, da pričakujemo od Viet Nama enako lojalnost, kakršna je Franclja pokazala do njega.* Po Herriotovi izvolitvi je govoril predsednik republike Vincent Au-rlol, ki Je izjavil, da želi Francija «pravico, neodvisnost in mir za vse.* Francija bo lojalna, če bodo drugi lojalni do Francije. Duh zveze kolonljalnih ljudstev. !;i so združena v medsebojnem prijateljstvu in zaupanju, bo duh republike same.
da bo protestiral proti izvedbi volitev, General Grosz je (po poročilu moskovskega radia) odgovoril, da je bila opozicija tako zmešana, da ni čudno, če imajo voditelji poljske kmetske stranke različna mnenja o volitvah.
Na vprašanje o trditvah, da je bilo le nekaterim tujim dopisnikom dovoljeno opazovati volitve, je general Grosz (po poročilu moskovskega radia) Izrazil veliko začudenje in nejevoljo. Rekel je, da so dobili vizume vsi tuji dopisniki, ki so želeli priti na Poljsko.
»Reuterjev« dopisnik John Peet poroča iz Varšave: »Tu so uradno javili, da je bilo pri nedeljskih volitvah ubitih 23 ljudi, med njim! 14 «banditov» in 7 vojakov. Vsi poboji so se večinoma dogodili v neurejenih področjih v jugovzhodni Poljski.
»Poročevalec generali Viktor Grosz je dal novinarjem izjavo: «Poljska je popolnoma pripravljena, da sodeluje z demokratično Nemčijo. Vendar je Poljska zelo zaskrbljena, ali bo bodoča Nemčija demokratična država.*
«Grosz Je nadalje omenil, da se je komunistični podpredsednik vlade Zigmund Modriclevvski zelo za-ddvftljen vrnil iz Moskve. Bil Je tam na razgovorih s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom, s katerim sta razpravljala o Nemčiji.
«Voditelj opozicionalne kmetske stranke Miko)aJozyk Je elnočl izjavil: ((Pritožil te bom na vrhovno sodišče proti postopku pri volitvah, čim ml bo to pravno dovoljeno, t. J. po uradni razglasitvi izidov volitev. Mislim, da sodišče ne bo moglo prezreti naših obtožb, ker Imamo preveč dokazov o nerodnostih pri volitvah.*
Na vprašanje o notranjem na-strojenju njegove stranke Je f«V kolajczyk odgovoril: »Skušal bom delovanje stranke obdržati v mejah zakona. Kakršen koli množični teror, kakor med volitvami, ne more še dalje trajati: manjšina ne more terorizirati večine. Ne verjamem, da bi me kdaj postavili pred sodišče, in sicer ne samo zaradi tega, ker nimajo nobenega razloga za ta postopek, marveč, tudi zaradi tega, ker vedo, da brez kmetov ne morejo daljo.*
BOJI V INDOKINI
Pariz, 22. Januarja Francozi so ob podpori bombnikov »Spitflre* a topništva izvedli napad s tremi kolonami proti cesti, ki vodi okrog Hanoja. Cesta je življenjskega pomena za Francoze, če hočejo vzpostaviti zvezo s četami na tem področju. Ponoči so vietnamske čete začele s taktiko pož.ganja ter so zažgale javna poslopja in zasebne hiše v Hanoju in Nam Dinhu, 80 km južno odtod. V Hanoju so koncentrirali svoje čete predvsem v kitajski četrti ter preprečili prebivalstvu, da bi šlo v središče mesta, kjer so Francozi.
INDIJSKI PARLAMENT
BREZ MUSLIMANOV
London, 22. Januarja Kot poroča »BBC*, Je indijska ustavodajna zbornica pričela drugo zasedanje v Novih Delhih. Predvidevajo, da bodo nadalje preučevali Nehrujev predlog za ustanovitev neodvisne suverene republike. Predsednik Je omenil odsotnost predstavnikov muslimanske zveze, kar so vsi obžalovali.
ATOMSKA SILA
V MIROLJUBNE NAMENE
Lake Success, 22. januarja
Gospodarska komisija Združenih narodov Je vderaj sklenila, da se ne bo bavila z vprašanjem, kako naj bi atomsko silo uporabili v miroljubne svrhe. Prvotno Je namreč ta komisija hotela preučevati vprašanja, ki bi nastala v gospodarstvu po vsem svetu, če b. atomska sila nadomestila druge oblike energije, kakor n. pr. premog.
Po dolgotrajnem preučevanju strokovnjakov za atomsko silo so končno sklenili, da zaenkrat še m na razpolago zadosti podatkov, da bi mogla komisija delovati, na tem področju, ker do zdaj se ni nobena država niti poskusila, da b; preuči, la uporabo atomske sile za mire* ljubne svrhe. Na predlog ameriškega člana gospodarske komisije se Je zato ta komisija odločila, da ne bodo o tej stvari razpravljali.
ALBANCI OBTOŽUJEJO
Moskva, 22. januarja Sovjetska poročevalska agencija j* v soboto prinesla vest albanske poročevalske agencije, po kateri naj bi grške ladje devetnajstkrat prekršile albanske teritorialne vode. Albanska agencija pravi, da so Grki 150 krat prekršili Južno albansko mejo, ter dodaja, da »Izbujajo ta dejstva mnenje, da so Krfski preliv minirali tisti, ki ne opustijo nobene prilike, da ne bi kvarili odnošajev z Albanijo in kršili mir*.
INCIDENTI V BOMBAYU
Bombaj, 22. januarja Poročilo vlade v Bombaju pravi da je bilo včeraj med spopad; aretiranih 43 oseb.
Poročilo dostavlja, da so bile med incidenti zabodene tri osebe, izropali so neko restavracijo: množica Je metala kamenje v osrednjih in severnih predelih Bombaja.
Predsednik De Alicola rešuje vladno krizo
Posvetovanja strank
RIA^ 22. januarja — Začasni državni predsednik De Nico-la je pričel včeraj zjutraj s posvetovanji glede vladne krize. Najprej je sprejel odstopivšega ministrskega predsednika De Gasperija, nato pa odstopivšega predsednika ustavodajne zbornice Saragata. Naslednji bi moral priti na vrsto predsednik Sveta Orlando, ki pa je lahno zbolel. Končno je imel predsednik republike razgovor z bivšim predsednikom vlade Nittijem. Včeraj dopoldne se je ob prisot-
nosti De Gasperija sestala demo-krščanska parlamentarna skupina. De Gasperl je najprej poročal o potovanju v Ameriko, nakar Je govoril o sedanjem narodnem političnem življenju in o glavnih smernicah za rešitev težav.
Ko jc govoril o komunistih in drugih strankah, jf De Gaspert dejal: «Komunistom in vsem drugim strankam rečemo: «Mi vam nočemo odreči pravice do propagande proti krščanstvu in proti idejam krščanske demokracije. Zahtevamo samo, da ne bi bilo dvoličnosti v vaSem zadržanju v vladi in uradno sploh, ter v vašem tisku ter na shodih. Seveda zahtevamo to svobodo boja in ideološke polemike tudi zase. Samo pod temi pogoji lahko sodelujemo po primernem načrtu s komunisti in katerim koli drugim.»
Glede zadržanja republikancev je minister Facchinetti na vprašanje časnikarjev Izjavil, «da so republikanci mnenja, da je potrebno sestaviti novo vlado z ohranitvijo bloka vseh strank, ki so se izjavile za republikansko obliko vlade.* Tiskovni urad italijanske socialistične stranke Je ob koncu seje izdal sledeče poročilo: «Danes dopoldne so se sestali člani vodstva italijanske socialistične stranke, ki so t Rimu, na prvo izmen-
javo stališč o položaju, ki je nastal po ministrski krizi. Vsi prisotni so se soglasno izjavili proti poskusu prestaviti os vlade na desno.
»Soglasno so tudi obžalovali, da Je predsednik ministrskega sveta De Gasperl proti vsakemu ustavnemu in parlamentarnemu običaju odstopil, ne da bi se posvetoval z ministrskim svetom in ustavodajno zbornico in ne da bi poročal ministrskemu svetu o svojem poslanst. vu v Združen.h državah m o obveznostih, ki jih je prevzel.*
Predsednik republike je zvečer sprejel voditelja komunist lčne stranke Togliattija. Po razgovoru Je Togliatti izjavil časnikarjem med drugim sledeče:	»Stališče naš«
stranke Je v bistvu to, da je treba krizo rešiti in novo vlado sestaviti skrupolozno po demokratskih parlamentarnih običajih. Jasno je da mora najmočnejša stranka v zbornici, to je demokrščanska stranka, iskati rešitev iz krize. Z drugimi besedami, De Gasperi je vrgel vlado. De Gasperi naj sestavi novo vlado. Glede sestave nove vlade misli naša stranka, da se mora opirati na tri največje stranke v zbornici in druge demokratske in republikanske skupine, ki so po svoji orientaciji in programih blizu teh velikih strank. M! komunisti zahtevamo le jasno določitev vladnega programa :n položaj v vladi, ki odgovarja naši moči v zbornici.
1
i
POD NACISTI V FRANCIJI
TRŽAŠKA KRONIKA
(Nadaljevanje iz včerajšnje številke)
*Na podstrešju je mala sobica, te dolgo basa je nismo uporabljali, je telo majhna. Toda» — dvignila je obrvi m nadaljevala s pletenjem — sima telo motno ključavnico. Mogla bi vam sluiiti.D Peljala m.(. je po stopnicah navzgor, in po hodniku mimo mnogih vrat. Izza nekih vrat je prihajal »vok zenskega smeha, pokanje Šampanjskih tamaSkov in trd glas Nemoev, ki so govorili v slabi jran-eosčmi.
PRESLEPILA GA JE...
Sobica je bila mračna, izredno majhna in tako umazana, da sem se odločila, da se ne bom slekla. Legla sem kar na vrh posteljne odeje in takoj zaspala.
Zbudila sem se zgodaj zjutraj in ob 7.45 sem bila že pripravljena, da zapustim prostor, ki je bil videti pri dnevni svetlobi ie grli kot zvefer.
Ko sem priSla po stopnicah navzdol, je zenska ie sedela za svojo mizo. Videla sem njene pletiljke, fci so se bleščale v soncu, toda prepozno sem zagledala še nekaj drugega. Ni bila sama.
Pri mizi je stal molki u unifor-
francoske policije in pregledoval list papirja. Imela sem smolo, ker je revno tedaj pregledoval vpisno listino!
Srce mi je zastalo, ko sem se spomnila, da nisem vpisana v poli. Policist bi me mogel odpeljati na policijsko postajo, najti naročila za britanskega agenta v Mor-seiUesu in me predati Gestapu. Moje edino upanje je bilo, da ga preslepim.
Ko je mož zaslilal moje stopinje, je napravil korak naprej.
*Ahe! Kaj pa dela gospodična tukaj? Kot te mi zdi, ste mi rekli, tla ni nobenega več v hiši?» je z nezaupanjem rekel stari ženski.
Se preden je mogla odgovoriti, sem stopila naprej z razprostrtimi rokami m nasmehom, za katerega tem upala, da je značilen za tako Kito.
sOh, gospod, upam, da se ne boste jezili, ker se prejšnjo noč nisem vpisala. Bila sem tako trudna, da sem pozabila. Ali naj se vpi-lem zdaj, ali me boste odpeljali na postajo?*
Pogledal me je od zgoraj navzdol in na njegovem obrazu se je pojavil vesel nasmeh: <sDobro, ne bom vas odpeljal na postajo. Tako ljubkih deklet kot ste vi ne smemo zapirati. Ze veml Ne bova govorila več o tem — seveda pod pogojem — da se prihodnjo nedeljo zvečer snideva in popijeva kozarček vina*.
Poslovila sva se z obojestranskimi pokloni Vstavila sem se v neki kavarni in popila kavo iz razloga, da sem se prepričala, če mi ne sledi. Poleg tega sem se hotela globoko oddahniti po tej tvegani zvijači!
V teku dopoldneva sem našla trgovca s premogom, mu povedala geslo in razložila, da imam navodila, da se morami sestati z britanskim agentom eHennjjem*. Sklenila sva, da je najbolj varno, če določiva sestanek za opoldne v ogromni kavarni Cannebičre.
Henry je prišel točno in v rokah je imel velik šopek vijelic, ki mi jih je izročil — po načrtu. To je bilo najino prvo srečanje toda pozdravila sva se prisrčno kot dva globoka prijatelja.
Ce naju je le kdo opazoval, se mu je gotovo zdelo nekaj povsem naravnega, da je Henry odprl moj kovčeg zaredi tega, da je dal vanj zavojček cigaret.
Tudi ne bi mogel opaziti, da je Henry vzel iz koveega, preden ga je zaprl, zavojček, v katerem je bil skrit denar in naročila, ki sem mu jih morala izročitit
ko drugo kavarno pripeljal nekega SMr. Xa».
Po kozarčku aperitiva sem stavila svoj predlog «Mr. Xu*. za katerega se je izkazalo, da je mlad arhitekt, član domoljubne družine. Preden me je zapustil, mi je obljubil, da mi bo preskrbel načrt.
«če bom uspel, ga boste imeli v treh dneh*, je rekel, «Ce ne» — stavka ni dokonjal. Ni bilo potrebno.
Sledili so trije dnevi čakanja, ki sem jih preživela v Mnrseillesu v hiši nekega doktorja, člana francoskega odporniškega gibanja.
Četrtega dne mi je «Mr. X* prinesel veliko v papir zavito rolo — načrt.
Naslednji problem je bil, kako prenesti načrt v glavni stan v Cannesu; potovati sem morala namreč vlakom, kjer so često na posta-jih preiskovali potnike. Poleg tega je bilo načrt zaradi velikosti težko skriti.
Navajena sem bila skrivati poročila v rokavico ali šal ali kakšen drug del obleke, katerega bi mogla v primeru preiskave založiti. Načrt pa je bil prevelik, da bi ga skrila na tak način. Mogla sem. ge skriti samo pod obleko in zaupati v usodo.
Bili smo na pol poti med Cannesom in Marseillesom. ko je vlak zapeljal na majhno stransko postajo. Nemški uradnik, ki sta ga spremljala dva od N.C.O., je vstopil v naš voz ter zaliteval osebne izkaznice.
Na zunaj mirna sem odprla svoj ročni kovčeg; srce mi je robijalo in kri mi je divje plula po žilah, leo sem vzela iz njega svojo ponarejeno osebno izkaznico, ki so mi jo pred mojim odhodom iz Londona
izročili na vojnem uradu skupno s jrancosko živilsko knjižico in oblačilno nakaznico.
NEMŠKA VLJUDNOST
Tiskana na papirju, ki so ga v ta rumen prinesli iz Francije, je bila moja izkaznica popolna kopija prave osebne izkaznice — razen številke, ki je bila izmišljena in ne bi prenesla preiskave. NajmajH dvom s strani uradnikov bi vodil do preiskave.
V mojem oddelku je bil tudi mlad Francoz, najbrž študent. Njegov obraz je bil ob predaji izkaznice popolnoma bled. Nemški uradnik jo je nekaj časa pregledoval, potem je ukazal N.C.O.u:
«Ta izkaznica ni točna. Peljite moža k pregledu*.
Zdaj sem bila na vrsti jaz. Čutila sem načrt pod mojo obleko. Ce bi bil nemški uradnik v dvomih in razpoložen razkazovati svojo oblast, bi bil zmožen odrediti pregled naslednjega pol tucata potnikov, kar bi zame pomenilo nesrečo.
Ko sem izročala svojo izkaznico, sem upala, da ne okrašujejo mojega obraza, kakor malo prej pri mla. dem možu.
Uradnik jo je natančno pregledoval, me gledal v obraz in nato spet izkavnico. Kavno ko sem mislila, da je igra izgubljena, mi je vrnil izkaznico...
«Ta fotografija ni dobra. Dobro bilo, če bi si preskrbeli novo, go-izkaznico. Ravno ko sem mislila, vljudnostjo, se obrnil na peti in odšel.
čez eno uro je bil načrt že na varnem v našem glavnem stanu v Cannesu. Moja naloga je bila končana.
PREHRANA
Meso za bolnike v Trstu. V četrtek 23. in v petek 24. t m. si lahko bolniki, ki imajo dodatne nakaznice, nabavijo po 500 gr govejega mesa. Cena 280 in 360 lir za kg. Meso bodo prodajale naslednje mesnice:	Albancse v ul. Gallina,
Feriatti v ul. Celimi; Delavska pro-dajalnica v ul. Tarabocchia, Po-lacco na trgu Vlco 7, Polacco v ul. Mcdia, C'ano na trgu Volontari, Loik v ul. Udine 59.
UPRAVNI UKAZ ST. 87
Zavezniška vojaška uprava je izdala sledeči upravni ukaz at. 87: 1) Dr. Attilio Incordona, ki je bil imenovan za upravnega ravnatelja centra avtotransportov z u-pravnim ukazom št. 8, ki je bil izdan dne 2. oktobra 1945. leta, bo prenehal opravljati svoje funkcije dne 15. januarjem 1947. leta.
NOVI SEDEŽ ODDELKA ZA POLJEDELSTVO
Oddelek za poljedelstvo sporoča, da so preselili urade v pristaniško poveljstvo. Telefon 4148-4149, hišni 7.
NAPADEN IN OROPAN
Giuseppa Ravastnija, starega 47 let in stanujočega v ulici Bazzoni št. 5, sta na večer 18 t. m. proti 19.30 uri v bližini ulice Galleria, na vogalu ulice S. Lorenzo, napadla n pretepia dva mlajša neznanca; Ravasinija sta najprej onesposobila, nato pa sta mu iz notranjega žepa suknjiča izvlekla listnico s 1800 lirami, osebno izkaznico in razne dokumente. Po napadu sta zbežala.
Ravasini je dogodek prijavil civilni policiji.
General Lee na obisku
v Julijski krajini
TRST, 22. januarja. — Včeraj so vzdolž bregov reke Soče stopili v akcijo metalci plamenov, toda le z namenom pokazati poveljniku ameriških čet v Italiji generalu Johnu C. H. Leeju, ki je v Julijski krajini na obisku, bojno opremo britanske oklopne brigade.
Prikaz je izvedla druga oklepna brigada na vežbališču za tanke vzdolž bregov Soče v Zagraju. Med drugim so bili v akciji mostni polagalec »Churchill*, plug - izravnalne «Sherman», oklopni reševalni voz, metalec plamenov, voz »Kenguruji ra prevoz čet in številni tanki vrste »Shcrmani, na katerih so sedeli Častniki, ki so opazovali vajo.
Generala Leeja je spremljal poveljnik prve oklopne divizije general C. F. Loewen, poveljnik druge oklopne brigade general D. Daw-nay, poveljnik 61. pehotne brigade general T. Broddie, podpolkovnik šestega britanskega tankovskega regimenta G. Gaisford in podpolkovnik regimenta «Queens Bays» P. T. W. Sykes.
Predhodno Je general Lee obiskal jugoslovanski odred, ki je nameščen med Tržičem in Gotico ter se je sestal a poveljnikom, in političnim komisarjem odreda polkovnikom Benčičem in majorjem Nikoličem.
SEŽIG GORIVA ZA METALCE OGNJA
Oblasti »o javile, da bodo v četrtek ob 11. uri v nekem Kamnolomu med Opčinami in Sežano spustili v zrak 200 ton goriva za metalce ognja.
Pošiljke konj
SKOZI TRST V JUGOSLAVIJO
V ponedeljek Je ladja -Earlham
Victoryi iz pristanišča ob vzhodni ameriški obali Newport News pripeljala v Trst 760 konj virginijske pasme.
Pričakujejo, da bo ladja »Earl-ham Victory» ostala v Trstu do četrtka. Kapitan ladje je E. Ray-mond ter ima posadko 50 mož in 34 oskrbnikov za Živino. To je te druga ladja, ki je ta mesec pripeljala v Trst konje. Prva ladja »Plymouth Victory» je priplula v tržaško pristanišče 10. januarja.
NEPRIJETNI DOŽIVLJAJ GORIČANA V TRSTU
Stefano Cucan iz Gorice, je bil na večer 18. t. m. začasno v Trstu. Proti 22.30 ur: so se mu v ulici Ca-pitelli približali trije neznanci, kateri so ga naprej pretepli in obrcali, tako da j« nazavesten padel na tla, nato pa so ga olajšali za listnico, v kateri je bilo 423 lir in razni dokumenti.
Cucana so pobrali nekateri pešci, nato pa ga Je rešilni avto prepeljal v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Napad so prijavili civilni policij'!.
Obsodbe in oprostitve
ZARADI TATVIN BLAGA USTANOVE UNRRA
Včeraj je naglo sodišče ZVU razpravljalo proti nekaterim osebam, pri katerih so našli blago last ustanove UNRRA; vse tatvibe so bile lažjega značaja.
Obtoženec Francesco Pikcc se je 17. decembra bahal v tramvaju pred prijatelji, da ima ukradeno stvar ter je izjavil, da je zaslužil v enem samem, dnevu kar za tiri dni. Na njegovo nesrečo je bil blizu neki agent civilne policije, kateri ga je povabil na policijo. Pri njem so našli dve maji ter en par ženskih spodnjih hlač, vse last ustanove UNRRA. Danes pa se je Pikec zagovarjal, češ da je te stvari le našel. Predsednik je pripomnil, da predvideva zakon za ta zločin kazen treh let zapora in 5000 lir globe, vendar pa je Pikca obsodil le na cn mesec zapora in 300 lir kazni.
Sodišče oprostilo tri druge osebe, in sicer Nerina FigeLlia, Guerrina Miota in Berta Boreana, kateri so bili obtoženi, da so pri njih 27. decembra na kolodvoru Čampo Mar-zio našli 11 kg ovsa. Izjavili so, da so našli oves na tleh Major Bayliss jih je oprostil, ker obtočba ni Imela zadostnih dokazov za njihovo krivdo, toda priporočil je obtožencem, naj v bodočnosti raje kupujejo oves v trgovini
Pudno obsodbo pa je sodišče izreklo proti mladeničema Aureliu Cozzolinu in Pompeu Concole, zaposlenima pn železnici, ker ste 28. decembra bila v posesti nekaj konzerv mleka v prahu. Predhodno sta namreč skupno z drugimi delavci iztovarjala tovor teh konzerv, last ustanove UNRRA; izjavila sta, da sta po končanem delu, preden sta
ZANIMIVOSTI
žitdjjmjslie. moimosti 'Japonske.
OGROMNO TVEGANJE
Ko sem mu povedala, de imam naročilo, da preskrbim načrt pristanišča, je pripomnil, da bo to zelo težko, 6e ne jpovsem nemogoče.
ePoznam. samo enega moža, ki bi bil sposoben izvesti to nalogo*, je dejal, utoda tvoganje je ogromno in dvomim, če bi bili vi sposdbnt izvest i ga.*
Rekla sem mu, da bi mogla poskusiti; končno sva se domenila taščo, da mi bo Henry popoldne v ne-
Kakor je zemlje naših gorskih kmetov omejena v višino, tako je Japonska omejena proti severu, kjer se pričenjajo nerodovitni predeli. Štirje glavni japonski toki: K tušu, Sikoku, Hondo in Hakhaidc se razprostirajo od 31 do 45 stopinje severne zemljepisne širine. Vpliv morja je zelo velik in zato imajo velik pomen tudi morski tokovi Kar se tiče podnebja imajo Kagoiima in Genova, Osaka in Sa-lonišci, Tokio in Benetke skoraj i-sto temperaturo, čeprav leže japonska mesta na nižji zemljepisni šinili. Zaradi m/msvmskih vetrov v poletju in v zimi so velike spremembe zračnega tlaka. Skrajne točke temperature in depresije so zelo oddaljene druga od druge. Samo petina zemlje je rodovitna. V riv-riinah so povsod nasadi riža. V višjih legah najdemo nasade čaja, tobaka in zelenjave. Rudnin ima Japonska zelo malo. Množina bakra petroleja, zlata in srebra je komaj omembe vredna. Morsld tokovi prinesejo s seboj velike količine rib. Mnoga prekrasna naravna pristani-šča po večini nimajo ravnega zaledja. Lahko rečemo, da ima japonski iivljenski prostor izredne neposredne in posredne možnosti za preživljanje.
Japonci so mešana rasa, in sicer sestavljena iz Malajccv, Mongolov in jM-aljudstva Uinu, pri čemer je malajski element najbolj viden. Po svoji naravi so pesimisti. Zaradi tega svojstva se fatalistično podredijo naravi in je nočejo premagati. Iz tega razloga ni niti za misliti na kakšen preselitveni načrt. Vsaka osebna svoboda je izključena. Japonci so živeli kot trideset milijonski narod stoletja na spartanski na. čin, dokler niso bili leta 1868 prisiljeni opustiti svojo izoliranost. Leta 1890 so bili vojaško pripravljeni, iz česar je sledila doba ekspanzije in z njo vojne proti Kitajski, Rusiji, Nemčiji in nazadnje proti zaveznikom. Iz popolne poljedelske države se je razvila industrijska država, katere prebivalstvo se je od leta 1870 do 1935 podvojilo. Ta podvojitev prebivalstva je zahteva-
la neko rešitev; poskušali so jo rešiti na tri načine, toda vsi trije so izpodletcli: izseljevanje ni prineslo uspeha, ker se Japonec zelo težko prilagodi drugemu načinu življenja, kolonizacija na Formozi, južnem Sahalinu, Koreji in Mandžuriji je izpodlctela zaradi neugodnega podnebja in še iz drugih razlogov, preživljanje v svoji državi, ki je bila industrializirana, pa je propadlo. Zato so Japonci naseljeni na svojem ozemlju po usod, kjer je ie možno preživljanje.
prvi tovorni parnik japonskega brodovja za lov na kite v Antarktiki je na povratni vožnji na Japonsko. Na krovu ima 350 ton zamrznjenega kitovega mesa, ki ga bodo raztovorili v Tokiu in razdelili prebivalstvu.
* • *
Dne 24. januarja se bo pred sodiščem za denaciflkacijo v Uuernber-gu začela razprava proti Franzu von Pupenu, enemu izmed treh nacističnih voditeljev, ki so bili oproščeni na razpravi proti vojnim zločincem v Nucrhbergu. Dne 27. januarja se bo pred istim sodiščem začela razprava proti Hansu Frit-scheju, ki je bil prav tako opor-ščen pred sodiščem za vojne zločince.
* • •
Po razpravi, ki je trajala štiri mesece, je ameriška vojaška policija v Šanghaju obsodila na dosmrtno de. lo vizšega polkovnika ter bivšega načelnika vohunske službe nemškega vrhovnega poveljstva na Daljnem Vzhodu Ludvika Ghahardta Nadaljnjih 20 oseb, ki so delovale pod njegovim vodstvom, je isto sodišče obsodilo na razne kazni od
5 do 30 let zapora in prisilnega dela.
* * *
V Lizboni se je tik pred aretacijo zastrupil zadnji član nemškega tiskovnega urada v Lizboni dr. Karl V/issmann. Portugalska policija ga je že dclj časa iskala po njegovem pobegu iz nekega ujetnl-škega taborišča meseca novembra 1945. Pred smrtjo je vzkliknil: eHcil Hitler!*.
Brod nadomešča porušeni most
ep ,
s® m >\ m
Britanski in indijski inženirji so zgraditi prevozni brod l tračnicami, da bi začasno ž njim nadomestili težko bombardirani most čez reko Menan v Bangkoku, slika kaže pogled na brod, ki prevala dva železniška voza natovorjena z rižem. Za hitrejše nalaganje in raztovarjanje blaga, so specialno preuredili tudi pomole.
Sabotaža
pri nesreči „Gbimare"?
Griko ministrstvo za trgovsko mornarico je objavilo, da so poslati na kraj, kjer se je v soboto potopila grška ladja *C hi mara»,	p0.
lapljabt, ki bodo poskusili ugotoviti vzrok nesreče.
Po prv.h vesteh so domnevali,, da je ladja zadela na mino; grško mornariško ministrstvo pa je v ponedeljek izjavilo, da so v prelivu Euripu, kjer se je zgodila nesreča, Ze pred dclj basom dokončali j Čiščenjem min.
Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je pozneje izjavil, da «preiskava ni izključila motnosti, da s« je nesreča zgodila zaradi sabat ate*.
Danes so v Atenah uradno zanikali, da bi skupno » grškim parnikom vChimam* utonilo tudi nekaj grških gveriljav.
Poročajo, da prizadete oseb« niso bili gveril jen, marveč navadni priporniki, katerim so ob vstopu na ladjo odvzeti okove.
V Neui Yorku so operirali znano Pevko neunjorške opere Anno Maserjevo, ki je dobila napad kolcanja, Napad je trajal 60 dni. Pri ope-raciji j0 jj morali odrezati del ne-hčga živca blizu srca, ki je bU vnet in otekel.
Proslava
„očeta raškega letalstva"
V Moskvi so proslavili stoletnico rojstva Nikolaja Zukovskcga nočeta ruskega letalistva*. Proslave so se v veliki dvorani moskovskega kon servatorija udeležili znani učenjaki, ministri in bivši učenci Zukovske-ga, ki so zdaj častniki in tehniki pri sovjetskem letalstvu. Proslavo je otvoril predsednik sovjetske akademije znanosti Sergej Vavilov, ki je dejal, da je Zukovski eden izmed tistih učenjakov, ki s svojimi idejami in odkritji prebite čas in katerih veličina postane očividna šele naslednjim generacijam.
• • •
Reuter poroča, da je odvetnik iz Terasa Martin J. Arnold izjavil, da ima apolitično poroko*, ki — kakor pravi — vsebuje neobjavljene podatke v zvezi z umorom italijanskega socialističnega voditelja Giacoma Matteottija.
• • *
Baselska policija poroča, da so z aretacijo bivšega častnika nacističnih *rjavih srajc* Helmuta Vette-ra, ki je živel tajno v Švici, prišli na sled organizaciji, ki je pomagala nemškim nacistom, da so mogli živeti na švicarskem ozemlju. Vette-ra so aretirali, ko je skušal prepeljati nemške vojne ujetnike iz Francije v Švico.
GOSPODARSTVO
Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je sporočilo, da je določilo za izvoz v mesecu februarju količino 1.204.500 ton pšenice, moke, koruze in drugih žitaric. Od te skupne vsote je naj znatnejše nakazilo 305.810 ton združenemu ame. riškemu in britanskemu zasedbenemu področju v Nemčiji. Ustanovi UNRRA so nakazali 271.880 ton; od tega bo Italija prejela 223.000 ton ostalo pa bo razdeljeno med Kitajsko, Grčijo in Poljsko. Indiji je namenjeno 70.000 ton, ostale količine pa sp nakazali Belgiji, Nizozemski, Norveški, Finski, Portugalski, Uvid. Avstriji, Mehiki, ameriškemu zasedbenemu področju na Japonskem in Koreji ter francoskemu zasedbenemu področju Nemčije.
Francoska vlada bo v kratkem izdala nove okupacijske franke v nadomestilo tuje in zavezniške vojaške valute za področja Avstrije in Nemčije, ki Jih nadzorujejo Francozi. Novi bankovci bodo po 10, 20, 50 in 100 frankov, v obtoku pa bo še nadalje ostal kovinski denar, ki bo veljal kot zakonito platino sredstvo.
Danska vlada ge je odločila, da bo sprejela britansko povabilo -n bo poslala dansko trgovinsko dele. gadjo v London. Danska vlada bo držala v tajnosti svoj gospodarski preračun za leto 1947, dokler ne bodo končali trgovinskih pogajanj med Dansko in Anglijo.
Načelnik gospodarskega oddelka
ameriške vojske na zasedbenem področju v Nemčiji general Wilham Draper je objavil menjalni tečaj za izvoz iz ameriškega zasedbenega področja Nemčije, ki znaša 30 dolarskih centimov za eno nemško marko.
Na Irskem so uvedli racioniranje kruha. Odslej naprej bo dobila vsaka oseba na teden 2.51 kg kruha ali 1.93 kg moke. Racioniranje bo veljalo za prihodnjih 26 tednov, medtem časom pa bodo položaj znova preučili.
Uradnik britanske federacije za železo in jeklo je dal izjavo, po ka. teri je s ponedeljkom vstopilo v veljavo 25 odsotno znižanje dobav premoga za industrijo.
IZ SLOVENIJE

ALEXANDER ARNO
51.
WANG-HO
Istočasno ao vse luči v dvorani ugasnil# in zastor se je počasi dvignil. Šepet občinstva je prenehal in vse oči so ae začudeno zapičile v eno aamo in edino osebnost na odru. Po programu bi se moralo dejanj« prlteti e baletnim zborom, tu pa... Sredi odra je v elegantni večerni obleki stal — Wang Ho. Mrzlo in hladnokrvno se je oeiral po občinstvu, prav tako hladnokrvno, kot da si Je kot igralec avest evoje dobro uvežbane vloge.
Med gledalci je za valovalo: skoraj val so spe znali tipično pojavo, katere fotografijo so objavili val časopisi.
Wang Ho je počasi dvignil roko kot da hoče imeti mir in mrmranje Je takoj prenehalo.
— Dame in gospodje! — je pričel z visokim zvenetim glasom. — Oprostite mi, prosim, da za nekaj časa prekinem predstavo, toda do tega so m« privedle rea nenavadne okollJčne... Prosim mir, — je z odsek jr ni g'nr-om zgApil proti loži;
kjer Je nekaj prestrašenih žensk nervozno skočilo pokonci in kazalo vidne znake razburjenja. — pol ute prevzamem tu notri popolno diktatorsko oblast! Zato pa zahtevam popoln mir! Ce se mi boste podredili, zagotavljam vsem popolno osebno varnost.
— Moj bog, kaj vendar hoče ta človek? — je razburjeno zašepetala Nina.
— Tiho! — ji je odgovoril Mu-ratow na uho in istočasno pazljivo gledal na oder.
— Med vami, — je nadaljeval Wang Ho — ja nocoj »Veliki Nciz-prasnil! Vem to Iz sigurnega in verodostojnega vira. Moram ga aretirati in vsi vi morate z menoj sodelovati. Beg je nemogoč, ker ao vse izhode zasedli moji ljudje.
Nihče se ni premaknil, nihče ni črhnil besedo. Po kratkem odmoru j« Kitajec nadaljeval:
— Prosim spoštovano občinstvo, da gre počasi, mirno in v redu proti glavnemu in obema etranekima iz-
1 hodoma A in R Gospode pcosim. da pokažejo gola prša, da tako dokažejo, da nimajo znaka, ki ga ima »Veliki Neizprosni*; lahko bodo odšli kamor bodo hoteli. Gospe, seveda, lahko odidejo brez nadaljnjega... Opozarjam pa vse, da bo ustreljen vsakdo, ki bi s kako sumljivo kretnjo, besedo ali krikom poskušal zanetiti razburjenje in nered. Panika bi lahko stala življenje sto ljudi in mi hočemo to na vsak način onemogočiti. Tako! Zdaj, gospe in gospodje, lahko greste!
Počasi, brez besed, je stopalo občinstvo proti izhodom. Vse se je vršilo brez nemira, v popolnem redu, kjer pa se je pojavila majhna gneča, so se približali takoj elegantni gospodje in ponavljali Ki-tajčev ukaz:
— Prosim, držite razdaljo!-. Ne tiščite... Mir. mir!
Besode so imele zagotovljen uspeh, ker je vsakdo elegantnih in nasmejanih gospodov imel v roki revolver, katerega cev pa je bila sicer stalno obrnjena proti tlom.
Na odru je stal Wang Ho, nepremičen z rahlim, zadovoljnim nasmehom na ustnicah. Videl je vae. kar ae je dogajalo v dvorani.
«To je tvoj zadnji večer na 6vo-
bodii —. j* mrmral med zobmi, v črnih cčeh pa se mu je od časa do časa jezno zabliskalo.
Medtem ko se je h dvorani dogajal prizor, kot smo ga opisali, ni b lo za kulisami nikogar več: vsi so iz gole radovednosti šli v parter — mogoče najprej iz same radovednosti. Celo delavci so se pomešali med občinstvo in »i tudi oni morali razgaliti pr»i.„.
Medtem pa ae je v nekem kotu odra, med kulisami motal nek možak in »e pazljivo oziral okoli. Obraz, ki ga v poltemi ni bilo mogoče spoznati, j« bil poln nepo-p snega besa.
Slišal se je šum. kot da nekdo zliva po podu tekočino in takoj nato je bilo mogoče zaznati v zraku duh po bencinu. Neznanec je prižgal vžigalico; zublji so obliznili kulise....
Medtem pa je v dvorani že zavpila neka žena z do smrti prestrašenim glasom:
— Ogenj, ogenj, gori!
Mir, red in disciplina so izginili, kot da bi ustrelil: masa je izgubila razsodnost, popadel jo je W«aen »triih; kriče je porinila proti izhodom.
Klici, Ukazi. Je! Jih nihče ni iz-
vrševal in opomini, ki jih nihče ni poslušal!
potem »pet klic, ki ga js ponovilo tisoč ust:
— Železni zastor! Spustite železni zastor!
Ze so ognjeni zublji sikali z odra v dvorano in uničevali dekoracije, lea in »e plazili ob stenah.
Železni zastor je z groznim ropotom padel.
Prestrašeni obrazi so ai nekoliko oddahnili. Bila je rešitev. Ognjišče plamenov Je bilo lokalizirano; ni moglo več v dvorano.
Ze je grozila nova nevarnost. Iz gneč« so prihajali vzkliki, tožbe, jadikovanje, klici na pomoč: bilo je prerivanje. Marsikoga ao v gneči podrti na tla — pohodili so ga brez usmiljenja™
Nekaj pogumnih in odločnih je vpilo:
— Ne tiščite, bodite mirni!
EJudje so se malo pomirili in spet lažje in hitreje hodili skozi izhode.
Presunjiv krik! Počasi, centimeter za centimetrom, se je železni zastor na nerazumljiv način pričel dvigati in odkril očem občinstva morje plr-i>icnov v divjem plesu.
Nihče ni več razsodno mislil. Vsi so pritisnili na izhode z edinim* 1 na-
menom, da se rešijo. Močnejši so hoteli nadvladati slabotnejše. Kričanje, prerivanje...
33. POGLAVJE
Nadzornik Nuber je pravkar končal z večerjo, pogreznil se je globje v usnjeni naslanjač in položil noge na bližnji stol. V rokah je imel znan roman z naslovom: »Blazna ljubezeni i,n Je ravno čital zanimivo štiri in dvajseto poglavje, ko je pozvonil telefon.
Nuber je odložil odprto knjigo na mizo in, snel slušalko.
— Me ni doma! je mirno odgovoril, a vendar ni prekinil zveze.
— Vas ni doma? Prosim vas, nikar se v tem trenotku ne šalite! — je razburjeno vpil v telefon komisar Halle. — V gledališču »Cen-tralei se dogajajo čudovite stvari m končno je izbruhnil še požar.... Razumete, Nuber? Strašen požar!
— Zelo zanimivo, kar mi govorite, gospod Halle, — je oni še vedno zelo mimo odgovoril. — Boljše bi bilo, če bi o zadevi telefonirali gasilcem in ne imeni!
— Ne govorite neumnosti, prosim vas! — Slišati je bilo, da je Halle iz sebe: — Gasilca ao te zdavnaj na mestu!
(Nadaljevanji« jMhodnjM
»Ljudska pravica« Je objavila
poročilo o razpravi, ki je bila 8. januarja pred ljubljanskim okrožnim sodiščem proti lastniku veletrgovine s semeni Sever & Co Maksu Severju. Poročilo pravi, da je iz knjigovodstva omenjene tvrdke razvidno, da je obtoženec v času sovražne okupacije prodal v Nemčijo in Italijo skupno 179.333 kg suhih gob v vrednosti 29,098.315 lir in za 3,500.000 lir raznega semena. Suhe gobe je med okupacijo nakupoval so vseh predelih Slovenije in celo na osvobojenem ozemlju, čeprav je vedel za proglas OF in prepoved S^OSa. Obtoženec
Ima ob cesti I^itija-Radohova vas
večje posestvo z gradom, ki ga je stavil na. razpolago okupatorju, kar je dokazano z originalnim pismom. Obtoženec je bU že v stari Jugoslaviji izrazit tip špekulanta in izkoriščevalca. Ob zlomu fašizma je hotel prikriti svoje grehe in se pokazati velikodušnega. Državi je ponudil svoje podjetja v nakup; to mu ni uspelo, ker Je vedno stavil previsoke zahteve. Zaradi vseh teh dejanj in ker je priznal svojo krivdo, ga je sodišče obsodilo na 19 mesecev prisilnega dela z odvzemom prostosti, zaplembo celotnega premoženja tvrdke Sever & Co, Ljubljana, na izgubo političnih in državljanskih pravic za
1 leto in na plačilo stroškov sodnega kazenskega postopka Ur plačila povprečnine.
Prod ljubljanskim okrožnim sodiščem j« bila razprava proti Radotu Tometu, mehaniku tn zastopniku drž. zavarovalnega zavoda, 1* katerega je bil že v stari Jugoslaviji zaradi utaje 28.912 din odpuščen. Po osvoboditvi je spet prišel v službo k Državnemu zavodu za zavarovanje in je ponovno poneveril 11.393 din. Zaradi priznenja in obžalovanja ga je sodišče obsodilo na 18 mesecev prisilnega dela brez odvzema prostosti, na plačila stroškov kazenskega postopka in na vrnitev denarja, ki ga je utajil, odnosno poneveril.
Umrli so: Viljem Kelec, višji železniški kontrolor v pokoju; Ivan Remšgar; Jelka Kraiger, roj. Weibl; Jožefa Ryškova; Silva Pogačnikova, vsi v Ljubljani; Anton Vuk, železniški upokojenec v Mariboru; Lovro Kleindienst, šolski upravitelj v Sodražici; Davorin Ple-taršek, kleparski in instalacijski mojster v Tržiču, Fran Cuznar na Bledu; Jerica Bauerheim, roj. Laznik v Hrastniku; Jože Rainer, pisarniški predstavnik v pokoju v Šmartnem pri Litiji Ur Ignacij Nadrah, župnik pri «v. Mariji v Puščavi.
šla domov, našla te konzerve na tleh.
Njihov zagovornik je bil zaskrbljen zlasti zaradi tega, da ne bi mladeniča zaradi svoje morebitne obsodbe izgubila delo. Zato je major Bayliss, ki jih je spoznal za krive, izjavil, da jih bo obsodil pogojno, vendar bo stopil v stik z upravo železnic, preden bo izrekel sodbo. Ce mu bo uprava železnic odgovorila, da mora odpustiti iz službe oba krivca, bo umaknil sodbo ter bo še enkrat razpravljal primer z zagovornikom.
TATOVI IZROPALI STANOVANJE
Giovanna Coretti. stanujoča v ulici Malcanton 16, je pit javila civilni policiji, da so zvečer 18 t. m. med njeno odsotnostjo v njeno stanovanje vdrli tatovi s pomočjo ponarejenih ključev. Odnesli so oblačila, perilo ter razne predmete v skupni vrednosti 130.000 lir.
GORICA
Obsodbe zaradi
ŽALJENJA JAVNIH ORGANOV
Kazensko sodišče pod predsedstvom dr. Milana Bogataja Je včeraj o-bsodilo 25 letnega Josipa Gorjupa, stanujočega v Trstu v ulici Cavazzeni št. 4, na 6 mesecev zapora pogojno, zaradi obtožbe, da je bil uporen, nasilen ter da, je grozil in žalil agente civilne policije, ki so ga pozvali, naj zapusti plesno dvorano, kjer je povzročil nerede, ko mu je neka gospodična odklonila ples.
Gorjupa, ki ga je branil odvetnik Raffaelo Sabhato, so oprostili obtožbe žaljenja ter ga obsodili zaradi ostalih obtožb.
Isto sodišče je sodilo 26 letnemu Radovanu Tomsigu, stanujočemu v ulici Cocevia št. 32, obtoženemu, da je v pijanosti žalil nekatere agente civilne policije pri izvrševanju službe ter da se je upiral in uporabil silo. Obsodili so ga na 8 mesecev zapora in 500 lir globe pogojno.
POŽAR V ROMANSU
V Romansu ob Soči se je včeraj v prvih popoldanskih urah vnel hlev s senikom, last poljedelca Giovannija Di Barbera, v ulici 23 maja št. 20. Kljub prihodu gasilcev iz Gorice Je požar uničil stavbo. Skoda, ki je krita z zavarovalnino, znaša okoli 200.000 lir.
□
RADIO TRST
[	a«s.2 m - 1140 ko
Sreda, 22. januarja 17:30'simfonična glasba; 18 razvo krajevne industrije; 18.15 klavir' ske skladbe; 18.30 operetna glasba 19 giasba iz filmov; 19.30 predava nje; 20 vesti; 20.15 različna glasba
20.45	orkester Cetra; 21.10 novice ir zanimivosti; 21.20 Beethovnova sonata; 21.50 komedija; 23 zadnji vesti; 23.15 nočno zabavišče; 2i zaključek.
RADIO TRST II
278.3 m - 1086 ko
Sreda, 22. Januarja
17.30 glasbeni program; 18 svetovna književnost: «Začetki poljskega slovstva«; 18.15 vaški kvintet; 18 30 ameriški skladatelji; 19 radijska povest - Ptički brez gnezda; 19.15 oddaja odreda Jugosl. armade;
19.45	napoved časa, vesti v slov.; 20 vesti v ital.; 20.15 pestra glasba; 22.55 valčki; 21 slušna igra, «Raztr-ganci«; 22.30 plesna glasba; 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Četrtek, 23. januarja
8.54 otvoritev, koledar; 7 vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.; 7.30 zaključek; 11.30 glasbene slike; 12 radijska univerza; 12.15 glasbeni program; 12-45 napoved časa, vesli v slov.; 13 kulturno predavanje: Preteklost slovenskega slikarstva; 13.15 glasha po željah; 14 predavanje: sodobna Anglija; 14 čitanje sporeda, zaključek; 17.30 plesna glasba;
18	ženska ura; 18.30 pestra glasba;
18.45	slovenska književnost: pregled slovenske besede na Primorskem;
19	partizanske pesmi; 19.10 sodobne osebnosti:	Averel Harriman:
19.20 koncert čelista Oblaka; 19.45 napoved časa, vesti v slov.; 20 vesti v ital.; 20.15 lahka glasba; 20.30 glasbeni intermezzi; 21 simfonična glasba; 22 plesna glasba; 23 napoved časa, vesti v ital.; 23.15 vesti v slov., ditanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek.
Cttajt
,Qla» zaveznikov"
Glavni urednik;
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
V samozaložbi «Koroške kronike«, ki Jo izdaja Britanska obveščevalna služba v Avstriji, sta iztli dve publlkaoijij
Koledar za leto 1947
(CENA 25 LIR)
Mladi Korotan
(CENA 10 LIR)
«V ^Koledarju* bo našel vsak dovolj branja, nasvetov in navodil za. uspešno delo, v «Mladem Korotanu» pa je zbrano veliko kratkih in lepih zgodbic, ki bodo vsem mladim srcem prinesla obilo lepote materine besede.
Obe publikaciji sta naprodaj pri prodajalcih »Glasa zaveznikov«, in sicer »Koledar« v Gorici in Kobaridu ter v Trstu v ulici Giulia 59, na trgu Pestalozzi, v pokriti tržnici, v drevoredu R. San-zio in na Škedju;
»Mladi Korotan« Je naprodaj v Tržiču, Gorici, Kanalu, Bovcu, Sežani, Opčinah in v Trstu v ul. Gavana, ul. Roma, trgu Oberdan, ul. Giulia. trgu Pestalozzi, trgu Giuliant, trgu Venezia, ul. Batti-sti. trgu Sv. Jakoba, ul. S. Marce. ul. Revoltella, trgu Goldoni, ul. Ovlandini, ul. Eremo, Sv. Soboti, ul. Reti, pokriti tržnici, drevoredu Sanzio in na Skednju.