Arheološke najdbe iz Križne jame Alma BAVDEK, Andrej MIHEVC, Borut TOŠKAN in Anton VELUŠČEK Izvleček V prispevku obravnavamo arheološke najdbe iz spele-ološko pomembne Križne jame na Notranjskem, ki je od leta 1955 odprta tudi za turistične obiske. V znanstveni literaturi je jama od konca 19. stoletja znana predvsem po paleontoloških ostankih jamskega medveda (Ursus spelaeus). Kot arheološko najdišče pa je bila zabeležena šele leta 1973, vendar je širši strokovni javnosti ostala do danes neznana. Antropogenih struktur v jami še ne poznamo. Izjema je morda plato 1 v vhodnem delu jame, kjer so raziskovalci naleteli na drobce oglja in fragmente keramike. Najstarejše arheološke najdbe lahko sodijo v bakreno dobo, kronološko bolj zanesljive pa uvrščamo okvirno v srednjo bronasto dobo, kamor moremo datirati tudi prve obiske človeka v jami. Posamične najdbe in napisi na jamskih stenah kažejo, da je človek jamo obiskoval zaradi različnih razlogov tudi v poznejših obdobjih, vse do danes. Ključne besede: Slovenija, Križna jama, bronasta doba, jamska arheologija Abstract This paper discusses the archaeological finds from the speleologically important Križna jama cave, located in the Notranjska region. Since 1955, the cave has been open for tourist visits. From the end of the 19th century, the cave had been known in scientific circles mostly because of the pale-ontological remains of cave bear (Ursus spelaeus). It was only as late as 1973 when the cave was recognised as an archaeological site; however, it has remained unknown to the wider professional public until the present. No anthropogenic structures have been discovered in the cave. One exception is perhaps plateau 1, at the entrance of the cave, where researchers came across some charcoal flecks and pottery fragments. The earliest archaeological finds can be dated to the Copper Age. However, chronologically reliable finds originate broadly from the Middle Bronze Age, which is also the period of the earliest human visits to the cave. Individual finds and inscriptions on the walls of the cave indicate that people have been, for one reason or another, visiting the cave ever since. Keywords: Križna jama cave, Slovenia, Bronze Age, cave archaeology UVOD IN GEOLOŠKI ORIS Križna jama1 sodi med večje in pomembnejše kraške jame v Sloveniji. Leži v gričevnatem kraškem površju med Cerkniškim in Loškim poljem severno od Loža (sl. 1). Vhod je na nadmorski višini 630 m pod severovzhodnim vznožjem Križne gore 1 Kat. št. JZS 65. Križna jama je danes v registru arheološke dediščine s št. EŠD 560216. ob robu večje vrtače. Površje pri jami je kamnito, poraslo z bukovim in jelovim gozdom. Jama je nastala v spodnjejurskih apnencih z vložki dolomitov in dolomitiziranih apnencih.2 2 Geološko zgradbo in geološki opis okolice jame prikazuje osnovna geološka karta, list Postojna, v merilu 1 : 100.000 (Buser, Grad, Pleničar 1963). Podrobneje je geološke razmere v jami s poudarkom na tektonskih strukturah kartiral R. Gospodarič (1974). Sl. 1: Lega najdišča. Fig. 1: Site location. Skladi teh kamnin v jami vpadajo pod kotom okrog 25 ° proti jugovzhodu, plastovitost je povsod lepo izražena. Znana jama je dolga 8.273 m. Za ozkim vhodom se razširi v do 20 m širok, sprva suh rov z nekaj stranskimi rovi na višini okrog 615-620 m in se nato nadaljuje v vodne rove, skozi katere teče podzemni potok. Njegova voda zastaja za sigovimi pregradami v jezerih, ki zalivajo celotno širino glavnega rova. Jama se nadaljuje proti vzhodu do Kalvarije (618 m), kjer se razdeli na dva rova, Blato in Pisani rov, od koder priteka voda. Rova vodita proti severu in se končata s podori in sifonom. Vhod v jamo je trikotne oblike (sl. 2), širok okrog 4 m in prav toliko visok in je nekoliko umetno spremenjen. Za vhodom se spustijo tla po melišču v Cerarjevo dvorano. Melišče sestavljajo podorne skale in grušč, ki so v jamo spolzeli s površja skozi vhod. Neravno dno dvorane pokriva s stropa odpadlo skalovje, različni skalni drobir in ilovica, ponekod pa tudi siga. V južnem delu dvorane se podorna tla nekoliko vzpnejo in nadaljujejo v notranje dele jame. Iz dvorane se cepi več stranskih rovov ali krajših niš. Ponekod so na skalah medvedji obrusi; ti nam pričajo o stalnih poteh te živali, pa tudi o nepre-mičnosti tega podornega dna. Na nekaterih mestih, zlasti v bližini vhoda, ali kjer skozi strop kaplja, se jamska tla premikajo, polzijo ali se posedajo, saj voda spira drobnejše delce. Drugje spet voda odlaga sigo, ki jamska tla cementira oziroma ustvarja sigove kope in kapnike. Najnižje dele Cerarjeve dvorane ob visokih poplavah zalije voda. Ta se mirno dvigne skozi tla in ne erodira, lahko pa spira drobnejše delce in povzroča polzenje tal. V Cerarjevi dvorani je zaradi vhoda v jamo močna zračna cirkulacija in z njo so povezani Sl. 2: Jamski vhod nekoč in danes. Zgornja fotografija je iz obdobja med obema svetovnima vojnama (foto: neznani avtor), spodnja iz leta 2009 (foto: P. Križman). Fig. 2: Entrance to the cave in the past and today. The upper photograph was taken in a period between the two World Wars (photo: anon.); the lower one in 2009 (photo: P. Križman). zunanji vplivi na jamo. V zimski, hladni polovici leta priteka v jamo hladen zrak. V vhodnem delu, nekaj deset metrov za vhodom, tla zamrznejo in tu rastejo tudi ledeni kapniki. Tu je možno tudi krioturbatno premikanje in polzenje jamskih tal. Globlje v jamo zmrzal ne seže, hladen zrak pa vsako zimo močno izsuši jamske stene in tla. V poletnem času se na hladnih skalnih stenah in tleh kondenzira vlaga. Kondenzacija vlage na apnencu povzroča šibko korozijo, ki raztaplja predvsem karbonatno vezivo med zrni v kamnini, zlasti še ob njenih sedimentacijskih strukturah. Tako so nastale v delih jame, kjer poteka ta proces, do Prvega jezera in v Medvedjem rovu, značilne pravilne mrežaste korozijske zajede. Ob zimskem izsuševanju zrna odpadejo s sten na tla. Pomemben je učinek izsuševanja na rast sige ob stenah rova. Ko se pozimi siga izsuši, se kapilarna voda iz nje dviguje do površja, kjer izhlapi. Pri tem se iz nje izločijo kalcitni kristali. Površina sige je zato v tem delu jame hrapava in pogosto pokrita z belim poprhom. ZGODOVINA RAZISKAV Zgodovina odkrivanja notranjih delov jame in raziskave v njej kažejo, da sodi Križna jama v skupino jam, ki so zelo zgodaj zbudile pozornost raziskovalcev. Kljub temu pa so speleološke, geološke in paleontološke raziskave potekale počasi, tako da je jama v nekaterih pogledih ostala še danes dokaj neraziskana. Prvi, s podpisom dokumentirani obisk jame je datiran z letnico 1557. Letnica je napisana na jamski steni v rovu "V". Še več podpisov s konca 16. in iz 17. stoletja je v različnih delih jame v bližini vhoda (sl. 3). Zelo verjetno je jamo poznal tudi Janez Vajkard Valvasor. V Slavi vojvodine Kranjske omenja tri jame v okolici gradu Šteberk, v katere so domačini ob sušnih obdobjih hodili po vodo (Valvasor 1971, 560). Ne v prvi (dnevnik J. J. Tobina iz leta 1828, glej Shaw 2000, 47, 126, 128 s, 135 s; 2008, 50, 136, 139, 146 s) in ne v drugi (Zörrer 1838) znani objavi o Križni jami ni omenjeno, da so v njej ostanki jamskega medveda. O najdbah kosti jamskega medveda je šele leta 1847 pisal Aleksander Skofitz, ki je kosti, ki jih je našel v jami, odnesel v Deželni muzej Kranjske, kjer jih je sprejel kustos Henrik Freyer (Skofitz 1847; Schmidl 1854, 285 s). Freyer je bil že takrat dober poznavalec jamske favne in še posebno kostnih ostankov jamskega medveda (Cimerman 1966, 10 s). Ravno najdba kosti jamskega medveda je spodbudila predsednika Prazgodovinske komisije pri dunajski Akademiji znanosti Ferdinanda v. Ho-chstetterja, da je v letih 1878 in 1879 s sodelavci opravil izkopavanja v Medvedjem rovu (takrat imenovanem Knochenhöhle ali Bären-Grotte). Izkopali so veliko količino medvedjih kosti in izdelali natančen načrt do takrat odkritih jamskih rovov (Hochstetter 1881; glej še Dular 2003, 36). V prvi polovici 20. stoletja so postopno in sistematično raziskovali in odkrivali notranje dele Križne jame (Puc 1986, 9 s). Leta 1940 je jugoslovanska vojska nameravala jamo urediti v vojaški objekt, zato je vhod vanjo razširila in ga poglobila. Z izgradnjo ceste pa jo je povezala z glavno prometnico Bloška polica-Lož (Puc 1986, 9). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je geologijo in morfologijo Križne jame in njenih sedimentov raziskoval geolog Rado Gospodarič Sl. 3: Podpisa na steni v Medvedjem rovu. Levo podpis J. Szombathyja iz leta 1881 in desno starejši podpis iz leta 1571. Fig. 3: Signatures on a wall in Medvedji rov. The signature of J. Szombathy from 1881 can be seen on the left and an older signature dating to 1571 on the right. (Gospodarič 1974). Gospodarič je v Medvedjem rovu datiral kosti jamskega medveda v sedimen-tih med plastmi sige (Ford, Gospodarič 1989). Kasnejša ponovitev datacije (Zupan Hajna et al. 2008, 137-145) je potrdila veliko starost (125 ka) kosti jamskega medveda v teh profilih. Leta 1971 je Gospodarič skupaj z raziskovalcem paleolitika Mitjo Brodarjem v okviru mladinskega raziskovalnega tabora v Medvedjem rovu tudi izkopaval. Našli so le kosti jamskega medveda, kamnitih artefaktov ali lesnega oglja niso zasledili (Brodar, Gospodarič 1973; Brodar 1985, 25). Leta 1973 je skupina tujih jamarjev ob obisku jame na manjšem platoju 1, ob levi steni Cerarjeve dvorane, našla obdelan jelenov rog (t. 1: 5). Najdbo in načrt, na katerem je bilo označeno mesto najdbe, so izročili Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Že naslednje leto si je območje Cerarjeve dvorane ogledal speleoarheolog France Leben.3 Na območju prve najdbe, na platoju 1, je pod peščeno plastjo naletel na ostanke žganine in okoli nje na odlomke keramike (t. 1: 1,3,4). Še več keramičnih fragmentov in drugih najdb je bilo odkritih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Večino predmetov je našel oskrbnik jame Alojz Troha.4 Ležali so v različnih delih Cerarjeve dvorane na že omenjenem platoju 1, na skalnatem 3 F. Leben, Zapiski terenskih ogledov. Arhiv Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, inv. št. 219, Ljubljana, 1974, 24. 4 Za posredovane predmete in informacije ter za spremljanje ob arheoloških obiskih jame se A. Trohi iskreno zahvaljujemo. pobočju pod platojem 1, ki se spušča proti sredini dvorane (t. 1: 6,7), in na platoju 2, ob desni steni dvorane (t. 2: 1,2). Le človeška golenica - tibia, je bila odkrita v Šulcevi razpoki. V Dežmanovem rovu je bil leta 1998 na pobočju ilovnate kope najden tudi človeški skelet, za katerega se je kasneje izkazalo, da je novodoben.5 Raziskovalci so se v Križno jamo ponovno vrnili na prelomu stoletja. Leta 1999 in 2001 je mešana skupina slovenskih in avstrijskih ekspertov v Medvedjem rovu in pri Kittlovih breznih izkopavala kosti jamskega medveda (Pohar et al. 2002). Manjše število predvsem arheoloških najdb pa izvira tudi iz kasnejših obiskov v jami, ko se je zbiralo gradivo za pripravo tega prispevka. ARHEOLOŠKE NAJDBE Vse arheološke najdbe iz Križne jame izvirajo iz njenega vhodnega dela, iz t. i. Cerarjeve dvorane, ki je od vhoda v jamo oddaljena manj kot 100 m. Ostanki človeškega skeleta so bili najdeni globlje v jami, v enem izmed stranskih rovov, t. i. Dežmanovem rovu. Človeška golenica pa je bila najdena v stranskem delu Cerarjeve dvorane, v Šulcevi razpoki. Za keramične najdbe in druge artefakte, o katerih imamo natančne podatke, je znano, da so ležali na treh različnih lokacijah Cerarjeve dvorane (sl. 4).6 Največ predmetov je bilo odkritih na dvignjenem, razgibanem platoju ob levi steni dvorane (plato 1) s peskastim sedimentom, ki je le delno prekrit s sigo (t. 1: 1-5). Druga lokacija je pod platojem 1, na skalnatem pobočju 3, ki se spušča proti sredini dvorane in kjer sta bila najdena še najbolj prepoznavna in posebna keramična artefakta (t. 1: 6,7). Na tretji lokaciji, ob desni steni dvorane na platoju 2, ki je delno prekrit s sigo in delno z ilovico, so bili odkriti fragmenti ostenj posod in prevrtan zob (t. 2: 1). V razpoki jamske stene nad platojem 2 pa je še vedno posoda oziroma 5 Izkop skeleta v Dežmanovem rovu je opravila Uprava za notranje zadeve Postojna v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Analizo skeleta so naredili na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Na podlagi preiskav je bilo ugotovljeno, da skelet pripada mlajšemu moškemu (staremu med 30 in 40 let). Okostje pa je staro med 50 in 100 let (kopijo analize skeleta hrani Notranjski muzej Postojna). 6 Kopijo tlorisa Križne jame hrani kataster IZRK ZRC SAZU. Načrt je dopolnil P. Križman, Notranjski muzej Postojna. del posode, ki je skoraj popolnoma prekrit s sigo (sl. 5; t. 2: 3). Keramika Notranjskemu muzeju iz Postojne je uspelo pridobiti 51 fragmentov prazgodovinske keramike, ki izvirajo iz Križne jame. K tej številki je treba prišteti tudi omenjeno posodo, ki leži pod sigo v razpoki nad platojem 2 (sl. 5; t. 2: 3). Večino fragmentov prekriva ali tanka plast sige ali pa plast ilovice. Med prazgodovinskimi najdbami prevladuje keramika temnorjavih oziroma temnordečih do temnosivih barvnih tonov, ki je za ugotavljanje obdobja prvih obiskov v jami zelo pomembna. Pri večini fragmentov je opaziti, da so posode narejene iz gline z veliko primesjo peska. Med oblikami smo prepoznali različne tipe loncev (t. 1: 1,3,4; 2: 4), med katerimi naj izpostavimo lonec z visokim stožčastim vratom (t. 2: 4) in lonec z držajem, od katerega se je ohranilo le ležišče (t. 1: 1). Fragment ročaja (t. 1: 7) je verjetno pripadal vrču, morda celo skodeli s presegajočim ročajem. Prepoznavna oblika je tudi skodela oziroma skleda z ročajem (t. 1: 6). V jami, kot že omenjeno, pa je ostal fragment bikonične sklede z izvihanim ustjem (t. 2: 3), ki je tipološko podobna skledi, najdeni na platoju 1 (t. 1: 2). Številna so tudi dna (t. 2: 5-7) in ostenja, ki pa jim ni mogoče določiti oblike. Ostale najdbe Ostalih najdb je malo. Vredne omembe so prevrtana sekira iz jelenovega rogovja (t. 1: 5), obesek iz podočnika domačega psa (t. 2: 1) in rjast železen nož (t. 2: 2). Ostanki sesalcev Med ostanki sesalcev, mednje sodita tudi zgoraj omenjeni najdbi sekire iz jelenovega rogovja in obeska iz zoba, je treba najprej omeniti najdbe iz Cerarjeve dvorane (glej sl. 4): a) Plato 1: Cervus elaphus (jelen): cornua (fragment); inv. št. 5357 (t. 1: 5). b) Skalnato pobočje 3: Sl. 4: Križna jama. Tloris vhodnih delov jame z označenimi območji najdb: 1 - plato 1, 2 - plato 2, 3 - skalnato pobočje, 4 - lokacija človeškega skeleta. (Dopolnjen izsek tlorisa Križne jame, DZRJS 1961 in IZRK 1971). Fig. 4: Križna jama cave. Ground plan of the entrance parts of the cave with marked findspot locations: 1 - plateau 1, 2 - plateau 2, 3 - stony slope, 4 - location of the human skeleton. (Revised section of a ground plan of Križna jama cave, DZRJS 1961 and IZRK 1971). Sl. 5: Skalna razpoka nad platojem 2 (levo) in fragment zasigane keramične posode in situ (desno). Značilna je hrapava površina sige, ki je zalila črep (foto: P. Križman). Fig. 5: Crack above plateau 2 (left) and a fragment of sintered ceramic vessel in situ (right). The rough surface of calcareous sinter, which was poured into the vessel, is characteristic (photo: P. Križman). Meies meles (jazbec): ulna (dex.). Bos taurus (domače govedo): vertebra cervicalis (fragment). Ovis aries s. Capra hircus (drobnica): vertebra thoracalis (juvenilni primerek). Indet. species: 2 anatomsko nedoločljiva primerka. c) Plato 2: Sus scrofa (divji prašič): P3 (dex.). Indet. species: 1 anatomsko nedoločljiv primerek. Ovis aries s. Capra hircus (drobnica): M2 (sin.). Canis familiaris (pes): C1 (dex.), predelan v obesek (t. 2: 1). Sledijo najdbe iz Šulceve razpoke (Homo sapiens (človek): tibia (dex.)), Dežmanovega rova (Homo sapiens (človek): nepopolni človeški skelet) in najdba iz profila na desni strani pred vhodom v jamo (Ursus spelaeus (jamski medved): os penis (frag.)). KRONOLOŠKA OPREDELITEV NAJDB V jami raziskovalci niso naleteli na kakršnekoli jasne antropogene strukture. Omembe vredno je le poročilo Franca Lebna (sl. 6), kjer piše o plasti z ogljem. Gre za ostanke kurišča, ki so z razpršenimi drobci oglja še danes opazni na območju platoja 1 (sl. 7). V bližini je bilo tudi več fragmentov prazgodovinske keramike (npr. t. 1: 1-4). O antropogenih strukturah v jami v glavnem ne moremo govoriti, a hkrati ne moremo trditi, da so najdbe bile v jamo naplavljene, kot je to v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja za najdbe iz nekaterih jam menil Josip Korošec (npr. Korošec 1960, 6 s), saj se v Križni jami artefakti pojavljajo izključno na območju vhodne Cerarjeve dvorane, skozi vhodno odprtino pa voda v jamo ne priteka. Tako se zdi najverjetnejša teza, da je v jamo najdbe zanesel človek, kasneje pa jih je po Cerarjevi dvorani bodisi premikala prenikajoča voda v obliki močnih curkov bodisi polzenje oz. premikanje tal. Izjema so najdbe s platoja 1, ki ležijo blizu prvotne lege, in večji odlomek keramične posode, ki leži v skalni razpoki nad platojem 2. Zdi se verjetno, da je najdba, ki prvotno izvira iz jame, v razpoko bila vstavljena kasneje. Čeprav pomen teh najdb še ni ugotovljen, kljub vsemu dokazujejo, da je človek jamo vsaj občasno obiskoval, morda zaradi vode v sušnih obdobjih, lif ettT/U^««-'^'. '7reC ^ (-t o __ fliMA»,^ ^ /irtxici, h/^i Mo-le^ /^i^tu {/:> l^tidci p-uca^^j /u^iZ^-^six^o y-i