Katolišk
list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za f-etert Jeta 1 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta lgl. ; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 24. kimovca 1880.
List 39.
Ms življenja Mavrici/a Tomana.
(Dalje.)
Bližal se je zdaj čas, da Evropo zapustimo in se v Indijo podamo. Ko so barko za tako daljno potovanje z vsim potrebnim preskerbeli, je kralj predpoldan 25. sušca 1. 1753 za odhod odločil. Nekaj dni poprej sta nas kralj in njegova mati Marija Ana Avstrijska sprejela, da smo njima roke poljubili. Odločeni dan pa smo opravili pobožnost (spoved in sv. Obhajilo) v cerkvi sv. Antona, da sprosimo blagoslova od Boga in Božje Matere, pa tudi od sv. Frančiška Ksaverja, mogočnega besednika misijonarjev, kterega tudi mornarji kakor svojega varha zeló častijo. Po zavžitem zajuterku se nas je sedemnajst misijonarjev na čolnih odpeljalo do velike, za odhod že pripravljene barke, na ktero smo sli serčni in pogumni. Že je bila barka z ljudmi napolnjena, bilo jih je okoli pet sto. Mačke so vzdignili, jadra razpeli in barka je splavala po reki Tajo s sprednjim delom obernjena proti Azorskim otokom v neizmerno morje. „Zdrava! ljuba Evropa, zapustim te, da te nič več ne vidim !" Pa kdo je vedel, da je prečudna Previdnost že vse kaj druzega sklenila?
Ko so slabosti, ktere se vsacega, ki se v pervo po morji vozi, moje tovarše zapustile — jaz takim slabostim ni?em nikdar podveržen bil — smo pri dobrem vetru zdravi in veseli dalje se peljali. Hrane, kar se na morji more zahtevati smo imeli obilo.
Stanovali smo v odličnejem delu barke, v dvorani podobni sobi, v kteri navadno poveljnik barke prebiva; odstopil nam jo je za obilno plačo. Ob stenah je imel vsak svojo postelj z zagrinjalom, na eni strani pa je bil altar, ki se je dal odpreti in sneti. Na njem, ako je viharno morje dopustilo, so se opravile vsaki dan dve ali tri ss. maše. Zunaj sobe je bila napravljena čedna ograja, med ktero hodé smo čistega zraka serkali, oči zveseljevali gledé na široko morje, ali pa smo za kratek Čas ribe lovili. Na barki imeli smo tudi še drugi altar, na kterem sta mornarska kaplana vsaki dan maševala.
Življenje naše na barki bilo je unemu v vstavu zeló enako. Molili smo, ali brali in učili se, kakor navadno. Naš prednik o. Salvator Diaz dovolil nam je tudi igro na deski. V sobi pod našo dvorano stanovali so misijonarji iz reda sv. Frančiška. Pogostokrat smo se med seboj obiskovali in živeli v bratovskem občevanji. Nekteri si domišljujejo, da je jed in pijača na morji ravno tako okusno pripravljena, kakor na suhem,
pa se zeló motijo. Na barke, kterim pravijo , di alto bordo", vzamejo sicer veliko živine, kakor volov, svinj, kóz, kokoši in rac, vendar je vse to le za delavne ljudi, ki se noč in dan trudijo. Drugi ljudje pa morajo za dobre sprejemati v soli skoraj zakopane jedi, ki so večidel iz mesa in rib pripravljene. Kes je pa tudi, da znajo sol po nekem čudnem načinu iz jedil vzeti, predeu jih pripravijo. Imajo namreč iz močnih vervic napravljeno mrežo, podobno vreči. V njo denejo slano meso ali rina, privežejo k barki iu veržejo v morje. Terdijo, da slabe morska voda bolje izvleče sol iz mesa, kakor sladka. To je tim bolje, ker na barki s sladko vodó, kar je naj bolj moč, varčno delajo, ako bi sladke vode ne bilo, kmalo bi morali ljudje in živina žeje umreti. Ako pa kdo misli, da bi se v takem primerljeju dalo naglo do suhega priti, in se ondi s sladko vodo oskerbeti, se prav zeló motijo; kajti, ako je barka na visokem morji oddaljena dve sto in še več milj od suhega, je li mogoče tako h tro h kraju priti?
Za kosilo smo imeli navadno juho z namočenim kruhom in goveje meso. Včasih nekoliko salame, ali pa debelo, prekajeno klobaso in plošček laškega pšena (rajža). Na barki smo sicer imeli nad dve sto kuretnine, pa bila je le za velike praznike in bolnikom odmenjena. Za večerjo smo dobili malo cikorije, ki je bila tudi nasoljena, pa tako lepo zelena, kakor iz verta, potem malo rajža, kruha in vode. To pa je imelo vse dober vzrok, kajti kdor se dalj časa po morji vozi, mora prav zmeren pri večerji biti, ako se hoče boleznim ogniti.
Z vinom so zeló varčno ravnali, in le kozarec ga vsakemu dopustili, to pa nekaj zarad tega, ker je vino na morji zeló drago, nekaj, ker je videti, da ni posebno koristno. O praznikih in postnih dnevih smo si z ribami in zeljši pomagali.
(Dalje sledi.)
SrednJe-afrihausk e šibe.
(Dalje.)
Popisovali smo poslednjič kužijive bolezni, ki so nastopile potem, ko je po strašni suši v velikih nalivih zopet jelo deževati. Z lastnimi očmi smo vidil», pravi škof Komboni, da v eni uri, v pol ure, v desetih minutah so bili ljudje mertvi, ki so bili poprej čverstega zdravja. Tudi nektere naših katoličanov je neprevidoma zadela ravno ta nczapopadljiva nadloga, ki se je raz.
odevala z znamnji cutniške, včasi légarske, kterikrat petečne vročice. Bila je taka naglica, da se je komaj se čas dobil podeliti umirajočemu sv. poslednje olje in papežev blagoslov.
Po marsikterih mestih, tergih in vaséh je bilo veliko ljudi in družin, ki so prebili lakoto prešnjega leta; zdaj pa so se najedli pervin bogate žetve in zgrudili bo se mertvi zraven kupov svojih pridelkov. Zanesljivi popotniki, ki so se od Višnjeve in Bele reke vernili v Hartum, so zaterievali, da so našli mesta in vasi, ki so bile skoraj brez ljudi, hiše, pota in polja gosto nastlane z gnjilečimi trupli zraven svojega živeža, dure, žita in sesama (nekacega zernja), kar so bili pridelali; in po njih usmertivnem puhtenji se je kužljivost razširila na dolgo in široko.
Škof Komboni sam se je tega prepričal, ko je po-potval v Berber po petere redovnice, da jih je na barki Gardon-pašata, poglavarja egiptovskih posestev v Sudanu, prepeljal v Hartum. Ogledoval je skor prazne mesta in vasi med Berberom in Hartumom, ki jih je druge krati nahajal vse polne prebivalcev in obilno pre-videne z vsakterm živežem. Redki živi pa so bili suhi in merševi, in niBO imeli več moči, da bi sejali in delali, ter so bile neobdelane polja prerašene z obilnostjo divjih želiš in trave. Koče in hiše so bile kakor raz-djane, živina vsaktera skor Čisto zginila. Velikansko mesto Šendi, Btarodavna stolnica nubijanskih kraljev in obširna dežela Temanijat — vse je bilo kakor brez ljudstva in razrušeno itd itd. Tu in tam smo dajali žita in milošnje, in ni dopovedati, pravi pisatelj, kako hvaležni so se skazovali ti nesrečni ljudje.
Še po daljnem popisovanji velikih nadlôg pripoveduje pisatelj, kako je rojila bolezen tudi v misijonu. Vse redovnice v Hartumu in skor vse rejenke in sirote ženskega vstava bo bile bolne in veliko jih je smert pobrala. Tudi vsi duhovni, zunaj enega samega, z vsimi brati evropejskiroi pomočniki in skoro vsi udje moške naprave so bili,potlačeni od naj hujši vročice, in veliko jih je umerlo. C. g. Polikarp Genoud je za kužnim le-garjem v manj kot 20 minutah svoje bolezni dušo izdihnil. Angelska cvetlica Francozinja Henriketa, prava junakinja keršanske ljubezni, je umerla za legarjem, poslednja izmed deveterih sester sv. Jožefa, ki so darovale življenje za rešenje nesrečnih zamurcev. Tako je tudi šest prav posebno pobožnih in pridnih evropej-skih bratov pomočnikov v malo dnéh umerlo eden za drugim. Pobrala je smert tudi 13 naj boljših gojencev in gojenk, dobro podučenih v sv. veri in izurjenih v rokodelstvih. Veliki prostori v hartumski napravi bo bili v kratkem času v bolnišnice spremenjeni.
(Dalje sledi.)
Boife mesto Mi.
Premišljevali smo zadnjič lepoto mesta Jeruzalema. Pa škoda, škoda, da svitlost Jeruzalemova je tudi tem-nela. Kakor Salomon, tako je tudi izraelsko ljudstvo Gospodu dolžno zvestobo prelomilo. Nastopile so torej hude šibe Božje, kakor vselej za grehom. Nabuhodono-zor je prihrumel s svojo vojsko, mestno zidovje razdjal, veličastni tempelj požgal. Prebivalci so bili nekaj pokončani, nekaj v sužnjost odpeljani. Grozno je bilo to žalostno, še posebno, kadar so se v tuji deželi spominjali terapeljna, kterega nikakor niso mogli pozabiti. „Ob babilonskih vodah smo sedeli in jokali, kadar smo ae spominjali Siona". (Ps. 136, 1.) Tako je rečeno od ljudstva. Preroki pa so po razvalinah posedali in v veliki britkosti objokovali nekdanje prelepo, rasdjano mesto,
ki je bilo kakor kneginja narodov, kakor kraljica med deželami; zdaj je postala sužnja in je ni nihče tolažil. (Žal. 1, 1. 2.)
Toda tudi Babilon se je uklonil pod mečem mogočnega Cira, in za spokorno Izraelovo ljudstvo se je približala ura rešenja. Razveseljeni, potolaženi so se vernili v domovino, in kaj jim je bilo bolj mar, kakor neutegoma zopet tempelj pozidati? V eni roki so imeli meč, v drugi pa orodje, in delo se je urno pospeševalo.
Ali novi tempelj ni imel lepote nekdanjega tem-peljna; to so najbolj čutili starčki, ki so vidili nekdanjo veliko, častitljivši nišo Božjo. Zato so silno žalovali. Stopi pa med nje prerok Hagej in dopoveduje jim, kako vse bolj imeniten bo ta tempelj, ker v njega bo prišel že davno od vsih narodov s hrepenenjem pričakovani Zveličar.
Kar so toliko časa upali in pričakovali, to se je poslednjič spolnilo. Jeruzalem in vsa zemlja je bila pokopana v pregrehe in vsaktere hudobije; vse je bilo obupano in poterto na zemlji. Kar neutegoma se v tihi noči nad Betlehemom prikaža prečudna zvezda. Angelji pojó na višavah, ker v jaslih je ležalo božje Dete. Poglavar mirú je prišel. Kot Dete so ga nesli v njegovo svetiše, in potem, ko je v tihi hišici v Nazaretu zrastel, je tukaj učil. Od tod je šel po vsi deželi, čudeže delal in blagre delil. Tukaj je spolnil večni 6voj božji poklic. Postavljen je bil temelj novemu Jeruzalemu. Kar dalje nasleduje, ni več predpodoba, je vresničenje tega, kar je bilo že davno prerokovano.
Jeruzalem — cerkev.
Jeruzalem, kakor je bil v cvetu svoje sreče, Jeruzalem s prečastitljivim tempeljnom in s svojimi boga-boječimi prebivalci je bil predpodoba Kristusove Cerkve.
Katoliška Cerkev je Božje mesto na gori, pravo Božje mesto. Mi smo, mi bi mógli biti njegovi srečni prebivavci.*
Kdo je zidal to mesto ? To dobro vemo. Bog sam ga je zidal. Njegova podlaga, njegov temelj sega daleč v starodavne Čase. Temeljni kamni tega Božjega mesta so obljube Božje potem, ko je bil v raju greh storjen; podkladni kamni so kazanja na Kristusa in na goro Mório.
Prišel je Kristus sam, ki je naše okove razdjal, ki je mesto zidal na nepremakljivo skalo in potem je na višavo postavil znamnje zmage: Križ.
S silnim trudom je bilo zidano mesto Jeruzalem, z orožjem v roki so ga zidali; ne z manjšim, temuč še z vse večim trudom je bil zidan duhovni Jeruzalem, Cerkev Kristusova, — treba je bilo veliko bojev, veliko kervi se je prelilo. Mesto je bilo postavljeno, nepremakljivo vterjeno, ali ne še dozidano. Veliko vodnikov, veliko delavcev se je sklonilo v grob. Aposteljni in spri-čevavci so častitljive tla Božjega mesta s svojo kervjó napojili. In kri Jezusova in kri aposteljnov in mučencev je vedno novih prebivavcev rodila Božjemu mestu. Mesto Božje je imelo vedne vojske, in kdor njegovih prebivavcev dan danes meni brez vojske v tem mestu čist in vreden ud ostati, ta se hudo moti.
Častitljivi so vojšaki Božjega mesta, nevredni pa so tega mesta mehkužni, ki se ne poprimejo orožja in beié pred bojem. Grobi aposteljnov so vedno cveteči sijonski homci, iz kterih duhti Kristusovo lepo dišiio in mogočno navdihuje vernikov serca. Svetinje, djane v zlato in srebro, so predrage zapuščine naših prednikov, ki nas budé k enaki zvestobi v veri in čednosti. Mesto je na gori, kakor so preroki napovedovali (Jz. 2, 2). Narodi ga vidijo, vse blage serca po njem koperné, vsi dobri ljudje se v njem zbirajo. Cerkev Kristusova je
vidna, je edina, je Bveta, je katoliška, je apo s t o 1 j s k a.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Slovenci! Napravite zedinjenim Bulgarom potrebnih tabernakeljnov.
Častiti o. Tomaž Brseska, prednik bulgarskega misijona v Adrijanopolu, in ob enem tudi namestnik zedinjenega bulgarskega škofa Nila, pripovedoval mi je žalostne nasledke rusko-turške vojske za ondotni misijon, kakor so popisani že v zadnji „Danici". Povedal mi pa je tudi tolažljivo dogodbo, da se je namreč okoli mesta Kukuš a, kjer je popred Nil kot razkolniški škof pastiroval, za pastirjem svojim okoli 45 tisuč Bulgarov v katoliško Cerkev povernilo, in da so Bulgari začeli spoznavati, da jim nevedni razkolniški domači duhovni ravno tako ne bodo pomagali k veči oliki, kakor jim niso poprešnji gerški, pač pa bi jim pomagati zamogli katoliški duhovni. Dalje pa mi je pravil še to dogodbo:
Kot škofov namestnik sem imel pregledati cerkve zedinjenih Bulgarov; oh kako slabe in zanemarjene so, kakor kleti (kevdri); manjka jim vsega kinča, manjka jim naj potrebniših oprav! Došel sem v neko selo Bulgarov, ki so ravno popred razkolništvo zapustili in v katoliško Cerkev prestopili; pregledujem cerkev, ter pogrešam tabernakeljna, zato vprašam duhovna, kje ima hranjeno presv. Telo za bolnike? Ta mi pokaže precej visoko okroglo škatlo iz pleha, v kakoršnih se navadno tobak hrani; odkrijem jo in vanjo pogledam, ter zagledam več zavitih papirčkov; začnem jih odvijati, in v vsakem nahajam drobtine, v nekterih pa koščike. Razložil mi je potem, da posamezne koščike zavija v posebne papirčke, po razdeljenih koščikih hrani drobtine še vedno v papirju, in ko se jih več nabere, pa jih — sežiga.
Kakšni občutijeji stermenja, žalosti in serčnih bolečin so me obhajali, ne morem dopovedati. — O gospod! pomagajte mi, da bom ljubemu Bogu med Bulgari zamogel bol ji stanovanja napraviti! Že sem nekterim cerkvam obljubil preskerbeti tabernakeljne in ciborije; ali nikakor ne morem spolniti svojih obljub, ker po nesrečni vojski sami nimamo b čim živeti. — Bulgari zopet so ali sami vse zgubili, da le težko težko žive, ali pa jih je po nekterih postajah tako malo po številu, da sami ne morejo vsemu kaj; zapustiti jih pa tudi ne smemo, ker bi morali potem zopet se verniti v razkolništvo; poslednjič so pa nekteri ravno dobro prestopili k nam, toraj jih ne smemo kar naenkrat obkladati z datvami za cerkvene potrebe, in jih nevoljne delati, da ne bi zopet odpadli. Zatoraj vas, gospod! še enkrat prosim, prav lepo prosim v imenu in na čast Jezusu v presv. Telesu, oh pomagajte mi do toliko potrebnih tabernakeljnov! Stermeč, da razkolniki, verujoči v priču-jočnost Jezusovo v posvečenem kruhu, tako nespodobno in nedostojno ravnajo s presv. Telesom, sem brez po-mude obljubil svojo pomoč, in g. misijonar v serčni radosti kar s stola skoči ter mi roko zgrabi in vanjo ^dari prav močno *)
Verni Slovenci! vem, da vam ta dogodba serca pretresa in marsikterim solze v oči silijo; toraj pomagajte mi, da spolnim dano obljubo. Pred malo leti ste pomagali Bošnjakom do tabernakeljnov, pomagajte zdaj še bolj južnim bratom Bulgarom, kteri za pervo silo
*) Bodi ta reč priporočena tudi društvom za olepševanje
ubožnih cerkev — v Ljubljani, v Terstu, v Gorici. Vr.
potrebujejo kacih 15 majhnih ciborjev in 10 taberna-keljčkov, kakoršni bo na Kranjskem veliki četertek na stranskem altarju, kar bode vse skup veljalo kakih 500 gl., ali nekaj več. Ako kaka blaga duša želi sama za-se oskerbeti tabernakelj in ciborij, naj mi pošlje 40 gl., pa bodo Bulgari za-njo molili pri očitnih službah božjih slovensko-gerškega katoliškega obreda. Prosim pa pomoči od gorečih častivcev presv. Telesa in tudi od slo-vanoljubov, ker skušnja uči, da samo katoliška vera spreminja narode v prave brate, ter jih lika in omikuje. Preč. gg. dušne pastirje pa še posebno prosim, naj to dogodbo poved6 ali bero svojim ovčicam, ter radovoljne darove, kakor jim je laglje, zberč ter pošljejo ali podpisanemu, ali preč. g. kanoniku Urhu, ali slavnemu vredništvu. *)
V Naklem pri Kranju, 12. septembra 1880.
V. Lah, kaplan.
Iz Slavine, 20. sept. **) (Suša, toča, moča, vojska, ogenj. Pomagajte/) Leto 1880 bodo Pivčani pomnili, vzlasti Matenjci. V Matenji vasi je včeraj pogorelo 13 gospodarjev; desetim je pogorelo vse, dvema hiši in enemu hlev. Nekterim je zgorela še tudi vsa obleka in orodje.
Na pomoč so prihiteli z gasilnicami Post» jnci, iz Prestranskega grada, s postaje in veliko ljudi iz bližnjih vasi. Za red skerbeli so žandarji, kteri so ostali vso noč na pogorišču. Hvala vsim!
Škoda je cenjena na 15.000 gld. Zavarovani so bili, toda vsi skupaj le za 5500 gld. ¡Silna revšina žuga nekterim. Letina že tako jako slaba. Pomladi huda suša, ter le malo sena, tukaj poglavitni in skoraj edini pridelek, za kterega se dobiva denar za davke in druge opravke. Konec rožnika je pobila toča; kasneje spet moča. Pivka je zalila veliko travnikov; drugod je seno in snopje po polji gojilo, zdaj se ravno tako godi otavi. Vojaki na vajah od 1. avg. do 16. t. m. so veliko pohodili po polji in senožetih, a le malo poplačali. In zdaj je še ogenj pokončal to malo, kar so ljudje spravili. Ne bo kaj sejati na jesen, ne kaj jesti po zimi in spomladi, če ne pomagajo dobri ljudje. Zato prosim usmiljene serca: pomagajte! Vsak dar bo s hvaležnostjo sprejel in nesrečuim pogorelcem oddal podpisani. Bog poverni stotero vsako dobroto!
Jan. Sajovic, župnik v Slavini; pošta Prestranek.
Iz Željimske doline, IG. kim. (Pogoriša in klic.) Okolišine me silijo Vas poprositi, blagovolite sledeče naznanilo v „Danico" sprejeti:
Bridko mi je pri sercu, da ne morem svetu kaj veselega iz naše doline naznaniti, ia da moram tudi zdihniti: „Kmet je v resnici revež". — Ce mu ena nesreča prizanese, tepe ga pa druga... Toča pri nas letos ni škode napravila; letina je srednja; nalivi dežja so pa ta teden veliko škode pri mervi napravili; enim je voda otavo vso odnesla, drugim pa zemljo z njiv. Naj več škode je pa včinil 14. sept. po noči ogenj v vasi Smerjenje štirim posestnikom, od kterih je bil le eden zavarovan za nekaj malega, drugi reveži pa nič ne. — Enemu sta dva voliča zgorela. Neko dekle se je pa tako hudo opeklo poklicih, po nogah in rokah, da bo težko ozdravelo. — Žalost in revšina je velika. Zatoraj se obračam s prošnjo do vsih dobrotnih sere, naj sc usmili, kdor kaj uterpi podeliti, in rečem : „Blagor usmi-
*) Slavna vrednistva naj blagovole v svojih časnikih to prošnjo natisniti.	I*'8*
**) Posneli smo ob kratkem, — bil je list že zelo napolnjen.	Vred.
ljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!" (Iz serca podpi-	že popolnoma natlačena, in mnogo ljudi, ki so se zad-
ramo prošnjo. Vred.)	njega večera naj bolj veselili, je moralo oditi, ali pa
Juri Uernovsek, farni oskerbnik.	okoli cerkve stati. Ginljivo je bilo blago slo vije nje misi-
lisijon V Terstu Misijon v Terstu? Je li to mo-	jonsk.eSa križa» ki. bo še veliko let teržaške Slovence
goče, v tem nevernem, nemoralnem mestu? Tako se bo	8PominjaI lepih dni 8V* misijona, in jim v spomin klical
marsikteri zavzet poprašal, ko bo bral napis tega mo-	8vete sklePe.> ki 80 jib ?torili P" tej priložnosti,
jega dopisa. In vemlar je res tako. Ravnokar je bil	. , 1 nai boij mil° Je 8e> ko Je S08P- misijonar
misijon v Terstu, in sicer ne pervi, ampak že peti mi-	P.1"0^1 koncu 8V0je zadnje pridige z ljudmi kerstno ob-
sijon v dveh letih. Predlanskim namreč sta bila pri sv.	'J, Ponavljal- To, dragi bralci, je bil prizor, ki je
Jakobu zaporedoma dva misijona, laški in slovenski;	moral kamneno serce omečiti.
lansko leto smo imeli v naši cerkvi pri novem sv. An-	, Mislite si kacih 7000 ljudi naše poštene slovenske
tonu zopet dva misijona: laškega in nemškega. In vselej	kervi* Vse jih je tukaj zbrala ena misel, ena želja,
se je pokazalo, da Tirat ima prav rodovitne tla za sv.	namrež: Bogu čast dati, in preskerbeti si unkraj groba
misijon, ker vselej se je veliko ljudstva vdeležilo in	8rfž(i> ktero Jim ta ®yet dati ni mogel. Že več ur stojijo
obilo lepega sadu doseglo. Še bolj sijajen, kakor po-	tu j e4fn *fk druzega, — ali dasiravno je vročina že
je bila popolnoma zaslužena. Rekel je namreč pri zadnji	Jim .J S- misijonar na serce polaga, da naj stanovitni
pridigi, da ta misijon je bil eden naj lepših misijonov	08tanejo, ker stanovitnost je naj boljši sad sv. misijona;
kar jih je on kedaj imel. '	Pov^ jim» kaj so že pri sv. Kerstu nekdaj obljubili, in
In res, prepričali smo se pri ti priložnosti, da v	lib P°.vabi> da naj te obljube zdaj še enkrat ponovijo.
Terstu je veliko vere, in da kakor sploh katoliški Slo-	, aj 80 1,udJe bolJ pripravljeni storiti, kakor to? Cer-
vani, tako tudi teržaški Slovenci so zvesti otroci sv.	se razlega od glasnih klicev, s kterimi ljudje zdaj
matere Cerkve, da sv. vera jim je nad vse, in da ni-	gJ misijonarju na njegove vprašanja odgovarjajo in med
kakor niso tako malomarni za čast Božjo in za svoje	S*a8mm jokom obljubujejo, da se nikdar nočejo več
zveličanje, kakor jih morebiti drugod po krivem sodijo.	nazai Povermti P°d oblast satanovo, da hočejo zanaprej
Neizrečeno veselo je bilo viditi, kako so ljudje iz mesta	vedn0. P° Jezusovih naukih živeti, da hočejo v sv. ka-
in iz okolice v tropah vsaki dan po trikrat dohajali k	toliški veri živeti in umreti. O to je bil prizor, ki je
misijonskim pridigam. Kako ginljivo je viditi trudne	mora^ angele v nebesih veseliti.
delavce, ko so zvečer od težkega dela naravnost v cer-	Zmiraj bolj se bliža dokončanje sv. misijona. Kaj
kev hiteli slišat zveličavne nauke, ki jih je oznanoval	8e toraj bolj spodobi, kakor da se poprej še Bogu za-
verli misijonar.	hvalimo za velike dobrote sv. misijona! To se je tudi
Dasiravno je morebiti v vsih sosednjih škofijah ni	zgodilo, in globoko je v serce segalo meni in gotovo
tako prostorne cerkve, kakor je naša, je bila vendar	tudi vsim drugim, ko se je pred blagoslovom, se ve,
cerkev vselej polna ljudi, ki so se pa tako mimo in	slovensko pela zahvalna pesem. Kaj lepšega jaz še
spodobno zaderžali, da mi je sam misijonar rekel: .,Pri	nikdar videl in slišal nisem. Pelo jih je namreč ne le
nobenem misijonu še nisem našel tako lepega mini, tako	nekaj, ampak pela je cela cerkev z mogočno navduše-
lepega zaderžanja, in take pazljivosti, kakor tukaj."	nostjo, kar me je toliko bolj osupnilo, ker nikdar ne bi
In res, ves čas misijona, to je, skozi 9 dni, se ni	bi* verjel, da ljudje to lepo pesem tako dobro na pamet
nikdar zapazil ne naj manjši nered, še zadnji večer ne	znajo. Tako se je končal slovenski misijon v Terstu z
ko se je v cerkvi vse terlo, in je bila taka vročina po	vese^m vspehom in v naj lepšem redu v zadovoljnost
cerkvi, kakoršnc še nismo skusili.	S- misijonarja, duhovnov in vsih tistih, ki so se ga vde-
Posebno pa sem občudoval veliko pazljivost pri	\eŽGVf' blagoslov je bil očiten pri tem misijonu,
ljudeh. Kot zamaknjeni so vsi gledali v priaigarja, kakor	uPaJmo> da zaželjeni sad se ne bo pogrešal,
bi bil bitje iz druzega sveta, in globoki vtisk, ki so ga	~0,
besede pridigarjeve pri poslušalcih napravile razodeval	T. V slovenskih Goricah, 9 sept. (Dve prelepi cer-
fe.Je na V^r- 1D t[8?čen.l!.?b1r:azib- 0 kak,° SinlJivo>	kveni Resnosti.) Sredi „slovenskih Goric", raja štajar-kako spodbud ,ivo je bilo viditi ljudi pri pridigah. Pa	ske dežele, obhajali smo v nedeljo 5. sept, dvo no tako g. Dolijak je tudi pridigar, da malo takih. Glas njegov	veličastno in krasno svečanost, da je vredna poročila je tako zdaten, da ga ,e dobro vse razumelo od zakri-	tudi v „Zg. Danici". Milostljivi knezoškof lavantinski stijskih pa do glavn.h, vstopnih vrdt. Govoril je živo,	so namreč tega dne posvetili farno cerkev sv. Bol-pocasi, s tako pristojno obnaso, in s takim prevdarkom,	fan k a, in znani naš domoljub č. g. dr. Jož. Muršec, da so se m, zdele njegove besede kakor iskre, ki mo-	profesor v pokoju v Gradcu, sedaj 731etni, še krepki rajo vžgati ogenj, koder padajo Slava verlemu, neutrud-	starček, je v domači fari služil svojo slovesno zlato ljivenui in prijaznemu gospodu!	mašo. - Cerkev sv. Bolfanka še sicer ni stara, kajti , vP°vedovali smo kar se je dalo ker ljudi za sno-	postavljena je bila pred blizo 100 leti za cesarja Jowl "V" Z™a"J t r ft? Je b: tr,ud> a,i sladk*	ž«fa "i a imela je dosihdob samo lesen strop, kteri je trud, kaj namreč ,e bol, sladko za človekoljubnegadu-	bil počasi tako strohnel, da je že več let žugal podreti
„KI -Sr,J-,m Vom^ti, da zopet dose-	se. Tudi glavni altar je tak8 doslužil, da je bila silna
&mA V ra81 cerkvi8e Jih j«	Potreba omisliti novega in lepšega. Toda duhovna in
«o lin, h k K 5 8P°Vedoval1 80 Pa veI,ko tudi	posvetna gosposka niste se upali faranom, stiskanim po
p Kai la „uuu . .u,_______.. .	8labib letinah, naložiti bremena stavbe in poprave.
Dve tretjini stroškov prevzame g. M., slednjo tretjino obljubi priložiti verski zaklad (Religionsfond). Za oskerb-ljenje glavnega altarja pa se je oglasilo berž nekoliko druzih dobrotnikov, da se je naglo v Gradcu naročil. Kdo popiše veselje faranov? Ko se je obokanje velike cerkve minolega poletja veršilo, so kar tekmovali (se poskušali) pri vožnjah in postrežbi. In tako je bilo vse delo do konca meseca avgusta opravljeno, in cerkva, sedaj po stebrih v tri ladij e razdeljena in s krasnim
Eozlačenim altarjem obdarjena, je postala zares vredna iša Božja, ter faranom ponos. Željno in radostno so pričakovali 5. sept., kteri je bil odločen za nje posve-čenje, in ob enem za zlato mašo milega rojaka in do-brodelnika g. dr. Muršeca. Dveh lepših duhovnih praznikov enega dne in na enem mestu se ne data misliti. In v tem kraju že od pamtiveka ne enega ne druzega nismo doživeli. Posebno pa je mikala ljudi oseba gosp. zlatomašnika, kteri je že od nekdaj v „slovenskih Goricah" in po vsem doljnem Štajerju tako čislan, priljubljen in poljuden, ko malokdo drug. O njem in njegovi svečanosti se je cele tedne poprej govorilo. In krajani so se vzlasti na njega prihod pripravljali.
Ko se je v soboto 4. sept. iz Cmureka, kjer po leti začasno biva, pripeljal do rojstne vasi Biša, se mu na meji pokloni družba rojakov in belo oblečenih deklic. Tukaj je stal lep slavolok z napisom: „Rojstna vas čestita rojaku slavnemu K petdesetemu godu duhovnega stanu!"
Gromovito začnejo pokati topiči, in nežno venčana deklica pozdravi g. jubilanta s sledečimi besedami: Hvaležno v nebesa obernem oči, Da Bog Vas tak' dolgo je zdravih ohranil, In prosim, da mnogo in mnogo še dni Bi vsake nesreče Vas branil. Veseli ste danes, pa serčno želim, Da kapljo veselja Vam le dodelim.
(In izročivši mu šopek cvetlic):
Te rože je bralo slovensko dekle, In prosi, da Vam bi k veselju bile!
G. zlatomašnik se s solznimi očmi zahvali, in poda se potem, obdan od veselih rojakov in sorodnikov, v hišo svoje sestre, ktera je bila z venci in drevesi lepo okinčana. Po celi vasi pa so vihrale velike slovenske in štajarske zastave.
Popoldne so začeli prihajati gostje od blizu in od daleč. G. Muršec je namreč razun odličnih gospodov povabil k svoji petdesetletnici vse duhovne brate, rojene v št. Bolfanski fari. Pred nekoliko leti jih je še bilo (razven g. Muršeca) 17, a nemila smert je njih število skerčila na 12; razven par zelo oddaljenih so vsi povabilo radostno sprejeli; tudi zlatomašnikov nečik iz Tersta je domu prihitel. Ob šestih zvečer se je v cerkvi slovesno opravil oficij, kakor ga zahteva obred o posvečevanju hiše Božje. In potem je vbrano petje zvonov (na klenk) in silna strelba prebivalcem „slovenskih Goric" do pozne noči oznanovala pomen in sijajnost prihodnjega dneva.
V nedeljo jutro se pripeljejo o t/i7 od sv. Lenarta, kjer so prenočili, milostljivi knezoškof Jakob Maksimilijan. Na meji fare jih pri zalem slavoloku pozdravijo nekteri tukaj rojeni duhovniki v imenu rojakov, in se potem med strelbo topičev peljejo pred njimi blizu do cerkve. S knezoškofom sta prišla velečast. g. dekan in častni kanonik Tutek in g. tajnik Žuža. Par streljaj ev pred cerkvo je bil pri drugem slavoloku slovesni sprejem knezoškofa od strani št. Bolfanskih faranov, na čelu sta jim bila g. župnik in g. zlatomašnik. Slavolok je imel krasen napis:
„Pastirja višega pozdravlja radostna, In prosi blagoslova — fara Bolfanska."
Po serčnem poklonu in pozdravu se napoti veli-kanska procesija proti cerkvi, glasovite št. Bolfanske pevkinje zapoj6, zvonenje in strelba se oglasi, da nam je serce veselja kar poskakovalo. — Ko smo dospeli na mesto, se je kmalu pričela perva svečanost tega dneva, — posvečevanje cerkve in glavnega oltarja, kar je terpelo nad tri ure. Pri tem veličastnem sv. djanju, kterega opisati tukaj ni prostora, obdajalo je knezoškofa 12 gg. duhovnikov. Verno ljudstvo pa je zunaj cerkve tiho in pobožno molilo.
Tako je prišla poli-enajsta ura. Milega naroda se je v tem nabralo, dobre vesti rečemo, 5 do 6 tisuč! Viditi so bili ljudje, ki so po 3—4 ure daleč peš prišli. Berzi konjiči pa so pripeljali dokaj slavnih gostov, izmed kterih imenujemo čč. gg.: prosta Modrinjaka iz^Ptuja, korarje Orožna in Kosarja iz Maribora, dekane Cučeka iz Jarenine in Fel. Krambergerja iz Vorave, vseuči-liščnega prof. Klingerja iz Gradca i. dr. Vsi sosednji gg. župniki so bili, se ve da, nazoči. V vsem se je zbralo 30 duhovnikov.
Prišla je na versto druga redka svečanost. Iz lepo okinčanega farovža, ki je od cerkve precej oddaljen, se začne pomikati slovesna procesija. Nad sto belo oblečenih venčanih deklic gre naprej, in zapoje mično Marijino pesem; za njimi sledi dolga versta častitih in odličnih duhovnikov v cerkveni opravi, zadnji med njimi pa stopa, kakor mladeneč, velečastni preblagi zlatomašnik dr. J. Muršec, s krasno krono iz cvetlic na glavi in z zalim šopkom v roki; za njim grejo gosti sorodniki. Spet se zvonovi oglase, spet strelba zagromi, da se zemlja trese. Silna je bila pri vhodu v cerkev gnječa ljudstva, kajti vsakdo je želel viditi g. jubilanta. Prostor pred cerkvo je bil ves z drevesci zastavljen in z venci okinčan. Pred vratmi pa smo šli skozi prelepi slavolok z napisom:
„Bog Vas živi, zlatomašnik blagi! Bog Vam plati, dobrodelnik dragi!"
Po prihodu v cerkvo se je pričela berž Božja služba. Milostlj. knezoškof so na evangeljski strani na svojem prestolu asistirali, drugi duhovniki so se postavili okoli altarja ali zasedli perve klopi. Kmalu ko se je zapela himna: „Veni sancte Spiritus", se podajo knezoškof na prižnico. Zares — odličen pridigar!
(Konec prih.)
Razgled po sveta.
Rimsko. (Tiskarna za vse dela sv. Tomaža Akvin-skega.) Novi prostor mnogojezične tiskarne v Propagandi za tiskanje del sv. Tomaža Akv. je bil blagoslovljen 3. t. m. Pričujoči so bili kardinal j an. Simeoni, prefekt v Propagandi, — tajnik monsign. Ign. Masotti, — in tajnik za jutrovi obred mons. Marijan Rampolla. Obred je opravljal župnik od sv. Andreja „delle Fratte". Sredi dvorane je velikanska podoba Leona XIII. V ponedeljek, 6. kim., se je pričelo natiskanje velikanskega dela. Sobana ima ta-le napis: „Locus — ampliatus adornatus — ad Officinae decorem — et operarum commodum an. 1880 — quo anno — Providentia auspiciisq. — Leonis XIII P. M. — opera omnia — Thomae Aquinatis — magni illius Philosophor. et Theologor. Principis — cultu splendido fortnis elzevirianis — et doctiss. commentaries subiectis — heic primum edi coepta sunt —- Joanne Simeoni Card. Praefecto — Ignatio Masotti Ant. Dom. Pout a Secretis — Sacri Consilii Christiano Nomini
propagando — Friderico Melandri eq. magistro et cura-tore typographei.
Učeni gospodje, kteri bi želeli zlagoma dobiti vse dela sv. Tomaža Ákv., iz tega vidijo, kam se jim je oberniti.
Turško-černogorske raxmére. Berlinski shod je bil določil, da Turčija mora Cernogorcem odstopiti terdnjavo Osinj (Dulcigno). Porta se vede, kakor bi bila voljna to storiti; Albanci pa se določno ustavljajo, poslali so Carigrad p/oteče pismo, in žugali so boje celó, da hočejo ubiti Riza-pasata, kteri se je nahajal ondi v sosedstvu — saj z videzom, da bi terdnjavo izročil Cernogorcem. Evropejsko brodovje, ki je prijadralo v ondotne vode, ima zahtevati spolnjenje berlinskega sklepa. V ta namen stoji tudi £000 Cernogorcev nad Barom, ki so razdeljeni v tri čete, kterih ena obseda višave v okolici mesta, druga je v Podgorici, tretja pri Andrejeviču. S teh postaj upajo prehiteti Albance, ako bi se k napadu pripravljali, pa tudi udariti na Osinj, kadar bi se brodovje od druge strani bližalo. Angleško naznanilo od 16. t. m.
{>ravi, da so pomovski poveljniki sklenili tujim konzu-om v Skadru in Osinju naročiti, naj svoje družine zdajci spravijo na varen kraj, ker hočejo začeti bombardovati. Angleški lord Seymour je sprejél poveljstvo vsega bro-dovja. Med tem pa Albanci vedno bolj žugajo; tudi ob Skadru se zbira novo kerdelo 1000 prostovoljcev, in poslednje naznanila hočejo celó vcditi, da Riza-paša se je brez upora odmaknil, Albanci pa so obsedli Osinj. Stanje je prav važno in gotovo v kratkem se ima saj toliko zgoditi, da se bodo marsiktere — morebiti slepo-mišjc misli razodele.
Laški blagri. Po več laških mestih se napravljajo republikanske družbe pod raznimi imeni, in vedno časniki naznanjajo rogovilstva po več krajih. Ni dvoma, da na Laškem kakor na Span jskem in tudi na Nemškem tišč socijalisti na splošno republiko. Krivi so tega silovitega prekucevanja tisti, ki so deržavam spodbili keršansko podlago. Zasačene vradnijske in celó vojaške osebe po Laškem kažejo, da celó taki mnogi, ki so se zdeli nasprotni, si za herbtom roke podajajo! Kakor so marsikteri „poštenoviči", bivši služabniki Pija IX, izdajali o svojem času tega velikega dobrotnika človeštva, podobno se utegne zgoditi zdaj marsikterim liberalnim gospodom in gospodarjem. Humbertu so pred nekaj časom monarhiski liberalci z Beneškega poslali pismo vérne (?) vdanosti, kterega sklep se glasi: „Gospodar, ... mi vam bomo pokazali, da naša ljubezen bode stalna, kakor slava svitle Savojske rodovine." Jezik se jim je zaletel. Dokler bode stalna slava (durera quanto la gloria dell' illustre dinastía Savoia) Savojske družine, bodo prijatli; ako pa ta slava merkne, bodo vidili, kaj je storiti, pravi „Un ta". Ovidij je rekel:
Donee eris felix, multos numerabis am¡C03;
Témpora si fucrint nubila, solus eris.
Dokler tebi sreča kaže, Vse se ti prijatla laže; Kadar sreča mine, Vsak prijatelj zgine.
Tako liberalci ljubijo svoje kralje, pravi dalje ta list, to je, dokler terpi njih slava.
Kara (la vleče deržava brez vere, čez vse jasno kaže dogodba v Neapolu. Umeri je markez d'Andréa, zi nila pa tudi njegova bogata zapuščina. Obdolžili so hišnika z imenom Cocuzzolo (r. Kokuzolo) in ga zapró. Bil je izprasevan po dveh varhih očitne varnosti ; krivec se uda in pelje varlia k nekemu Salvareee u, ki je v usnjati mošnji ime! denarne papir e, izmaknjene uroer-lemu markeiu. Tat in varha pa denar med seboj skrivaj
razdelé; samo 46 pisem skrijejo v neko ljukno. Tat je odpeljan nazaj v zapor po dani obljubi, da mu bode pomagano, in varha se štulita, da sta našla 46 denarnih pisem, ktere neseta sodniku in sta pohvaljena kakor pridna zaslednika. Toda kar se ne stori, to se ne zvč. Pisma dajo menjati menjavcu; le-tà reč naznani; Co-cuzzo, v zadrego spravljen s sodnikovimi vprašanji, vse povč: vradna tatova sta razodeta. Porečete, da sta bila djana za pah; o ne: preiskovalna pravica je pohlevno pustila zanikarnežema, da sta jo popihnila, kdo vé, kam, ter se veselita sadu svojih socijalistiških naukov.
Lakota na Ruskem. V pariški „Soleil" pišejo iz Petrograda, da se je v Rusiji bati hude lakote. Ob Volgi je bilo celih 48 stopinj vročine, in v Ukrajni je pretekli teden zmerzovalo. K zračnim prikaznim se druži šiba, imenovana „anisoplia austriaca", merkej, ki vse požrč, na kar zadene; dalje kobilice, ki prihajajo iz Prek-Kavkaza; karavane mišje, ki so groza poljodelcem, in „sephus puginaeus", ki se zareja v žitu. In kakor bi to ne zadostovalo, davica pobira na tisuče ljudi, zlasti po Pultavski guberniji; in po okolici Elizabetgrada je umerlo 25 tisuč ljudi. Da pa se nadloga napolni, rogo-vilijo roparji po vzhodnjih okrajinah, ob Volgi in po Sibirskih pustinjah.
Cel narod iimerl. Tasmanija ali Diemenska dežela, ob južnem vzhodu od Avstralije, je bila 1.1642 najdena od Holandeza Tasmana in zopet spoznana od kapitana Cook-a 1. 1773, obsedena od Angležev 1803. Bilo je naroda zdatno število, ko so prišli pervi naselci v deželo. L. 1804, 3. maja, so beluhi streljali na domačine, ki so šli na kengurovski lov. Ta napad je bil začetek iztrebivne vojske, ki se je dokončala še le v kratkem. Zadnja tasmanska žena je umerla 1. 1876, in tako je v 3 četertinah stoletja zginil en cel narod z obličja zemlje pod vplivom divjaške olike novošegnih časov — pravi „Unità". — Kako gerdo je, ko se narodi med seboj zavidajo, ujedajo, preganjajo in išejo eden druzega zatirati, ce!6 iztrebiti! Dokler ne bo keršansko katoliške ljubezni med različnimi narodi, se ne more reči, da je olika na zemlji. To duhovno in telesno morijo pa dela
Eervi naglavni greh: ošabni, nesramni napuh, ki je il angele spremenil v hudobne duhove in zdaj spreminja ljudi v brezserčne trinoge.
Cvet in mati zveste molitve.
Zahvaia.
Mati in hči z neko vdovo očitno zahvalo naznanjajo Naši ljubi Gospej presv. Serca za ozdravljenje, ki jim ga je Bog na njeno priprošnjo dodelil. (Zakasnjeno.)
Iz Vodic.	A. K.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Posebna prošnja za dušne potrebe, mir itd. — Za vodenico bolnega brata priporoča sestra za zboljšanje. — Prav hudo bolna za zboljšanje, če je Božja volja. — Zmešani ženi pomoč in njenemu možu tolažilo. Usliš. se nazn. — Na vratu bolna, da bi na priprošnjo N. lj. G. in sv. Blaža ozdravela. Usl. se nazn. — Hudobna, bolna hči, priporočena od matere za spreobernjenje. — Mati priporočuje nepo-kornega in proti nji terdega sina, posebno pa tudi sama sebe v molitev. — Duhoven pastir svoje fardne priporoča udom bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca, naj mu z združeno molitvijo pomagajo, semasti in po-hujšljivi ples o shodih ali žegnanjih, in sploh o nedeljah in praznikih, ki se jim s to berklarijo nečast dela, čisto
odpraviti. — Žena, ki jo bolezen v glavi in nogah hudo nadleguje, priporoča sebe v zadoblienje ljubega zdravja, zanikernega moža in nevbogljive hčere pa za gnado in resnično voljo pravega poboljšanja.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec kimovec 1880,
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
27.	kimovca. Ss. Kozma in Damijan, brata iz Arabije, zdravnika, sta bila terpinčena s tezo, z ognjem, z utapljanjem, s kamnjanjem, ječo, pšicami, poslednjič 1. 303 ob glavo djana v Rimu pod Dioklecijanom. Pripor.: Logatec M. D. Roženkranske (2740 d ). Važna zadeva nekega mašnika. Vgodna jesen za pridelke.
28.	Sv. Vacslav (Venceslav), češki vojvod. Pripor.: Borovnica sv. Marjete dev. muč. (2279 d.). Obvarovanje pred pijanštvom. Ceska dežela, zlasti za čistost svete vere.
29.	Sv. Mihael, varh katoliške Cerkve. Priporoč.: Duhovnija sv. Jan. Evang. v št. Joštu (1027 d.). Moč katoliški mladini zoper naj hujši skušnjave. Otročiči.
30.	Sv. Jeronim Dalmatinec, naj učenejši učenik latinske Cerkve, živa bramba prave vere. Priporoč.: Hotederšica sv. Jan. Kerstn. (1028 d.). Bolniki in umirajoči. Učenjaki za modrost in strah Božji.
Mesec vinotok.
1.	vinotoka. Sv. Remigij, nadškof, goreč razširja-vec sv. vere. Priporoč.: Rakitina najdenja sv. Križa (650 d.). Odpravljenje divjaške jeze, sovraštev in preklinjanja. Sole.
2.	Sv. Julijan muč. Priporoč.: Cerni verh sv. Lenarta (842 d.). Natihoma priporočeni. Zatrenje ubijavske in samomorske kuge.
3.	Dvajseta nedelja po Bink. Evang.: Kraljičev sin (Jan. 4). Roženkranska nedelja. Priporoč.: Zaplana sv. Urha (568 d.). Razširjanje molitve sv. roženkranca. Otroci za varstvo nedolžnosti.
goče", odgovori Marija, da ti hočeš, naj tvoje češenja sprejmem, ker mi jih prinašaš s tako umazanim sercem/' Vojak to sliši, in spreobernil se je; postal je pušavnik, in je živel 30 let v samoti. Marija se mu je v njegovi smertni uri prikazala in spremenila ga je spokorjenega v nebesa.
Zdaj spre vidiš, da te Marija ne more ljubiti, ako si v smertnem grehu, in da ji ne more biti prijetno, kar nji na ljubo storiš, ker ji svoje češenje v umazanem sercu daruješ. Kaj hočeš tedaj storiti? Odgovor je: spreoberniti se moraš in gledati, da zadobiš milost Božjo. — Že želja, že volja, da hočeš greh zapustiti, stori, da Marija svoje milostne oči k tebi oberne, in ti pomaga zanjkam satanovim oditi.
Kaj Marija pred vsem od svojih zvestih služabnikov zahteva?
Ako si se, keršanska duša, resnobno službi nebeške Kraljice posvetila, moraš tudi vediti, kaj Naša ljuba Gospi pred vsem od tebe zahteva, ako hočeš, da bo tvoje djanje nji prijetno in tebi koristno. Marija od tebe posebno zahteva, da si prost smertnega greha. Dokler imaš smertni greh na sebi, si hlapec ali dekla hudobnega duha, naj hujšega sovražnika blažene Device, ti si pod njegovo zastavo, tedaj tudi sovražnik Naše ljube Gospč; nemogoče je, da bi ji dopadel. Ne more dela, ktero nji v Čast storiš, hvaliti; cvetice, ktere ji daruješ, so vele, suhe, brez lepote, brez duha; ona oberne obraz od tebe, jih merzi. —
Sv. Peter Celestin pripoveduje, da je razuzdan vojak vsak dan opravljal neko češenje Materi Božji na čast. Neki dan, ko je bil hudo lačen, se mu prikaže blažena Devica, in mu ponuja najboljših jedi, ktere so bile pa v tako umazani posodi, da se mu je studilo se
i°edi samo dotakniti. Ker se je vojak branil jesti, mu Sarija reče: „Glej, jaz sem mati Božja, in sem prišla ti lakoto utolažit." Vojak pa odgovori: „Nemogoče mi je jedila iz take gerde posode jesti/' „Kako je pa mo-
Listek za raznoterosti.
Večernica.
„O čujte me, predragi oče! Je tužno res, kar vam povčm; Se zdčlo vam bo nemogoče, A je, lagati se ne smem!" —
„Na klopi tu le sva sedela Sinoči s staro mamico, Počivala oba od dela, Ko zazvoni večernico."
„Molitev angeljsko češenje Začuje zdaj iz vsih se hiš, Sladkč Marijno pozdravljenje; Od sred vasi pa gerdi vriš."
„Od tam prišli možje pokriti, Še smodke z usti jim mole! Nihče ne zmen^ se častiti Nebeške ljube Matere."
„So nespodobno se smejali, Ko Čuli so molitve glas, „Neumni kmetje" so nam djali, Prevzetno stopali skoz vas/*
„Sta jim mar Jezus Božja Mati Storila res kaj hudega? Zakaj Ju nočejo spoznati, Do Nju serci so terdega!"
„„Očetje teh, moj sinek mali! So nekdaj grdzno in strašno Telesno Kristusa križali: Zdaj dušno ti Ga križajo!""
„„Kako so reveži nesrečni, Tega, ti sinek, še ne znaš; Odidejo da kazni večni, Moliva za-nje Očenaš!""
In lunica zašije jasno, Priplava angeljček z nebi, Molitev sere preblagih glasno Posluša, nese do Bogi.
Ra dostav.
OpraFilo 8?. Detinstva V nunski cerkvi pretekli če-tertek je bilo kaj lepo in priserčno. Pred velikim oltarjem so bile gospé Urlulinarice na mizico postavile prelepega Jezuška med cvetice in goreče sveče. Č. g. Jan. Rozman je v priserčnem govoru pojasnil djanje sv. Detinstvo in ob 6 med ginljivim petjem na koru imel peto mašo. Velika cerkev je bila skoraj napolnjena; pri pervi in med drugo mašo je bilo prav veliko ljudi pri sv. Obhajilu, maiih in odrašenih. Iz vsega se kaže, da sv. Detinstvo bode prav lep sad rodilo — tudi v prid lepe odreje katoliških otrok. Bog daj obilnega blagoslova!
Prošnje na prosoje imamo danes: opomnimo naj še to, da se hiralnica in ubožnici priporočajo za kaj
(»ridelka mnogim v korist, ki delati ne morejo, jesti pa e morajo. — Tako se tudi k Vincencijevima društvoma iz vsakih ulic in z vsacega kota roke stegujejo za pomoč. Kogar je Bog blagoslovil, naj odpre svoje roke in tudi zam druge z blagrom napolnuje. Srečniši je še zmeraj tisti, ki daje, kakor tisti, ki sprejema.
Oddane milošlnje. V knežješkofijsko kancelijo smo 18. kimovca oddali 390 gold. 75 sld. za poškodovane s točo; toraj z oddanim mesca jul. skup 642 gl. 58'/j sld. (Op. Med temi ni znesek, ki je darovan s pristavkom, da č. g. župnik Hotiški sam pride ponj.) — 20. t. m. smo pa tudi v kn. škof. pisarno oddali nadaljne zbirke za sv. Očeta, namreč: v papirii 342 gl., kupon za 7 gl. 50 sld., 1 ces. cekin in znesek v srebru in drobižu, tako da vse znaša nekako 418 gl. 99 sld.
Kaženje in knženje vina. V Bordeaux-u (Bordó) je g. Carles v zdravniškem shodu pojasnoval, kako v južni Franciji belo vino kazijo. Navadne bele vina namreč ocukrujejo in pridevajo velik del strupa, ki ga imenuje0 „gličeriu". Našel je pri razdeljenji v enem litru tacega vina 100 gramov gličerina. — Poskušnje pa po-terjajo, da 8 ali 10 gramov gličerina, ako pride pod kožo živali na vsaki kilogram telesne teže, vzrokuje urno smert. To kaže, kako nevarne so take vina. — Primeri s tem kaplje dušnega strupa, ki je še veliko nevarniši memo telesnega in — beži pred zapeljivci!
Poslednje novice. Angleži vedó iz Berlina, da Nemčija se močno peha za zvezo med Avstrijo in Italijo. To se pravi: Prus se boji Rusa, Angleža in Francoza, toraj iše pomočnikov.
V	Siciliji so jele v novo huje kipeti nadloge oziroma na očitno varnost, ropi, tatvine, uboji. V mestu Sciacca je bil pri belem dnevu precej zunaj mesta ubit neki ribič itd. — V Senigaliji so se v enem tednu trikrat zgodili napadi na vojaške straže. — V Rimini, v Forli, Čezeni se vnemajo rudečkarski upori; enega vojaka so gerdo z ranami obdali in umorili.
V	Parizu republikansko-judovski vladni koš čez-dalje bolj leze v žrelo rudečkarskega zmaja. Zdaj je odstopil še konservativni predsednik Freycinet z drugimi ministri, in novo ministerstvo sostavlja Ferry, oče „kulturoborstva", ter bode jud Oambetta ložej delal s katoličani, kakor neka žival z mehom!
Spanjski starašina markez ,,di Campo", bogat bankir v Valenci, je v Barceloni dal tesati dva velika par-nika za vožnjo med Španijo in Ameriko. Dal ju je blagosloviti po katoliškem obredu. _ Vredni lastnik je eno imenoval „Leon XIII", drugo „Španija".
V	Milanu in okolici so bile une dni velike povodnji; škoda znamenita.
V	Urbinu na Laškem se je zadnje dni obhajala škofijska sinoda (zbor). Med pričujočimi je bilo 100 župnikov, nadmašnikov, in 12 poljskih namestnikov. Predsedoval je nadškof Aleksander Angeloni.
Železnica v nebesa.
Odhod: Vsako uro gre en naglič.
Dohod: Kadar Bog hoče.
Cena za prostore: I. razred: Nedolžnost, ali cerkveni red s trojno obljubo: ubožnosti, pokoršine in čistosti.
II.	razred: Pokora in zaup na Boga posredoma bogoljubnega in čistega življenja med svetom.
III.	raz red. Popolnoma obžalovanje in vdanost v božjo voljo, spolnovanje Božjih zapoved in zverševanje stanovskih dolžnost v zakonskem ali vdovskem stanu.
Opombe.
1.	Listki za nazaj se nikoli ne dajejo.
2.	Vlakov za kratek čas, kakor n. pr. za nedeljske lovce, hribolazce in več enacih — na tej železnici ni.
3.	Otročiči, ki niso dospeli do pameti, ne plačajo nič, samo da so v naročji svoje matere, t. j. katoliške Cerkve.
4.	Prošeni so popotniki, naj druge robe seboj De jemljejo, razun dobrih d él, ako nočejo vlaka zamuditi, ali pa neprijetno zamudo terpeti na zadnji postaji, ki se imenuje očiševališe (vice) in kjer se mora vsaka druga roba odložiti.
5.	Sprejemljejo se popotniki po vsem tiru na vsaki postaji.
6.	Vsak listek mora imeti pečat posvečujoče milosti (gnade) božje od sv. kersta, ali če se je zgubil, mora po zakramentu sv. pokore v novič narejen in podpisan biti.
7.	Vsak popotnik smé med potjo, ako doplača, v višji red prestopiti; z višjega v nižjega prestopiti pa bi bilo s smertno nevarnostjo sklenjeno in se mora vse skoz odsvetovati.
„Srečno tedaj hodite! Bog bodi z vami na poti in njegov angelj naj vas Bpremlja." (Tob. 5, 21.) (Prim. „Franc. Glockl." 3. 1., 1. zvez.)
MMobrolni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Dobrotna gospa po č. gr A. Keržiču 5 gl.
Za poškodovane po toči v HotiČu: Č. g. Jan. Za-verl 5 gl. — Keim, duhoven 1 gl.
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Iz Dražgoš 65 kr.
Za pogorelce pri Mariji Sneznici na Gori pri Ribnici : C. g. Jan. Zaverl 5 gld. — Neimen, duhoven 1 gld. — Dve osebi 1 gl. — Iz Dražgoš po č. g. Fr. Bonceljnu 1 gl. — Neimen, dobrotne roke culo obleke. — Marija Veber 1 gl.
Za sv. Očeta: Dve osebi 1 gl., proseči sv. blagoslova.
Za redovnike Trapiste v Bosni: J. K. 50 kr.
Za bxdgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neimenovan duhoven 2 gl. — J. K. 1 gl.
Za sv. Detinstvo: J. K. 50 kr. — Po č. g. Fr. Porentu 2 gl. — Neimen. 20 kr.
JFogovori z gg. dopisovalci.
G. S. v R.: Zastran nap. naznanili opravništvu in se bode vravnalo. — G. K. v D.: Za obilno dobroto preobilno Bog plati! — G. G.: Čisto prav tako. Pozdrav!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskar)! in založniki: ¿<jz#í tiiaznifcOTÍ nasledniki v Ljubljani.