^tcAškL Arom Ob prazniku mesta Ceija in Dnevu vstaje Čestitamo vsem Članom kolektiva inželimo uspehov pri GRADITVI TER OBLIKOVANJU SVOJEGA ŽIVLJENJA ZELEZAR ST. 7 - LETO VIII - 20. VII. 1968 DSP UO Družbenopolitične organizacije - Uprava podjetja — Uredništvo Bodimo ponosni na uspehe Razmišljanja ob prazniku celjske občine Pravzaprav smo ljudje čudni in v nas je mnogo različnih slabosti, toda ena je prav gotovo značilna za vse: radi kritziramo, radi se ustavljamo ob napakah in slabostih 'našega dela, pri vsem tem pa zapiramo oči pred uspehi, ki smo jih dosegli. Še več, velikokrat jih ne vidimo — morda zato, ker živimo sredi njih. In prav zaradi tega je prav, da vsaj od časa do časa, ob različnih dogodkih, kot je tudi praznik celjske občine, pogledamo nazaj, da nam bo perspektiva jasnejša, da bomo na uspehih dela dobili novih moči za premagovanje prihodnjih nalog. Zato naj bo vsaj danes napisanih nekaj besed na »! H i» f ■(>, \ j \ račun tistega, kar so ustvarili naši ljudje. Ce bi hoteli vse to, oziroma vsaj najvažnejše rezultate napisati na to stran lista, potem bi napravili oziroma bi jo mo- rali začeti pisati dosti prej, vsekakor pa tedaj, ko je začel naš človek, naš delovni človek pisati svojo zgodovino s puško in kladivom v roki. Celje je v letih po vojni povsem spremenilo svojo zunanjo podobo, dobilo pa je tudi povsem drugačno notranjo fiziognomijo. Delavec, ustvarjalec dobrin, ni ostal le proizvajalec, marveč je postal tudi upravljalen V tem je bistvo vsega, v tem je začetek napredka in razvoja. V tem je bistvo uspehov! In če bi hoteli iz pisanega šopka naših cvetov potegniti najžlahtnejšo rožo, potem bi se gotovo imenovala — samoupravljanje. Pripnimo si jo ponosno na Celje praznuje 20. julij PRVA CELJSKA ČETA Prebivalci celjske občine praznujemo 20. julij kot svoj borbeni praznik. To je spomin na tisti dan 1941. leta, ko je bila v gozdovih Resevne nad Šentjurjem ustanovljena prvi partizanska enota pri nas — Prva celjska četa. Čeprav je njena aktivnost trajala komaj dober mesec, je v prvih dneh oborožene vstaje proti okupatorju zanetila iskro upora in pripomogla, da se je razplamtela v velik plamen, v vseljudsko borbo proti okupatorju. Prva celjska četa je zrasla iz klica Komunistične partije Jugoslavije po uporu, nastala je kot posledica aktivnega dela Partije na celjskem območju. Prva celjska četa je imela svoje zaledje v Celju in okolici, kjer je že v prvih dneh narodnoosvobodilnega boja nastalo nešteto javk in kjer je partijsko organizacijo in Osvobodilno fronto vodil sekretar Tone Grčar. Prva celjska četa je bila u-stanovljena 20. julija 1941. leta v gozdu blizu Mulejeve domačije na Resevni. Njen prvi komandir je bil Franjo Vrunč-Buzdo. V kroniki Prve celjske čete so razen 20. julija pomembni še zlasti štirje datumi. Četrtega avgusta je bila prva sabotažna akcija borcev Prve celjske čete. Ta dan nekaj minut po polnoči je zagorel kozolec na Catrovem posestvu v Bukovem žlaku. Tisto in naslednjo noč so se oglasili rdeči petelini na mnogih posestvih v Spodnji Savinjski dolini, in sicer na tistih, ki so jih Nemci zaplenili, domačine pa izgnali. Enajstega avgusta sta se Franjo Vrunč in Peter Stante podala proti Slivnici, da bi si ogledala položaj za napad na žandarmerijsko postajo. Padla sta v zasedo. Stante se je rešil Vrunča pa so ujeli in ga štirinajst dni za tem ustrelili v Mariboru. Tako je četa izgubila svojega prvega komandirja. Njen drugi komandir je postal Peter Stante. Borci so bili znova na pohodu. Umaknili so se na Javornik, v Langerjeve peči. Tu so jih 16. avgusta obkolili Nemci. Pri tem se je težko poškodoval Peter Stante. Del čete se je zatekel v bližino Dramelj, drugi del pa v Zvodno. Zaradi težkih poškodb je bil Peter Stante za nekaj časa za akcijo nesposoben. Tako je prišel na to področje Vilč Slander, Slavkov brat in postal tretji komandir Prve celjske čete. Prišel je 27. avgust. Po obračunu s komandirjem žandarme-rijske postaje v Dolu pri Planini, so odšli v Šentrupert in se zatekli v Zavškov mlin. Vmes je prišla izdaja. Nemci so mlin obkolili in ga zatem zažgali. To je bil zadnji boj borcev Prve celjske čete. V Zavškovem mlinu je padlo oziroma zgorelo pet borcev. ’ Prva celjska četa je bila uničena, toda iskra upora, ki jo je zanetila, je gorela naprej. M. Božič X prsi in bodimo ponosni, da i'| jo imamo. Toda, kot vse i1! ostalo, je treba tudi to ro- žo zalivati, dajati ji mora-mo moči, da bo rasla na-j, prej in se razbohotila v j, vsem sijaju. To-pa je naša i in samo naša naloga. -, Ugoden zemljepisni po-I ložaj mesta in občine, pro- I metna lega, večdssetletna : , proizvodna tradicija in zgo- I dovinski pogoji so osnovni -1 razlog za hiter gospodarski 'i razvoj tega območja. Prva (i industrijska podjetja so (l nastala, v drugi polovici 19. i stoletja, mnoga pa so mla- ^ da, kot je naša republika. (i Osvoboditev in svetle per-(i spektive socialističnega raz- ä voj a so bile močan zagon (i za obnovo in nadaljnjo rast J gospodarstva. Leta 1947. i smo s petletnim planom po- i stavili prye materialne os- nove za nadaljnji razvoj gospodarstva, zlasti še in-i dustrije. Rekonstrukcija in Ì kapitalna izgradnja sta pri- i pomogli, da smo že 1949. Ì leta dosegli raven predvoj- f ne . proizvodnje. V to ob- \ <>. \ Č l» f ) dob je sodi tudi začetek gradnje tovarne organskih barvil in lesno industrijskega kombinata Savinja. S fuzioniranjem in postopnim večanjem proizvodnih kapacitet pa so iz. majhnih, v pretežni večini obrtnih ob- (Nadaljevanje na 2. strani) uspehe tovimo, da so se še doseda- 4 nja regulacijska dela nič 4 kolikokrat obrestovala! 4 Kot rezultat razumevanja 4 in skupnih naporov so tudi f številni novi športni objek- f ti. V ponos so nam atletski f stadion, ljudsko kopališče f umetno drsališče in drugi f objekti. f Tak je izredno bežen pre- f gled po tistih kolektivih in \ tistih uspehih, ki smo jih \ dosegli v letih po vojni. Na ? vse to smo v resnici lahko \ ponosni. Kljub temu, da bi \ bile želje in potrebe večje ( od možnosti za rešitev šte- > vilnih vprašanj, bodimo po- (> nosni na to, kar imamo. (| Lahko jih pokažemo sleher- (| nemu človeku, toda veliko važnejše je, da se jih zave- i damcTsami in da nam ti re- i zultati pomenijo pobudo za ^ dosego še lepših rezultatov. 4 Naj bo takšna pripravlja- 4 nost tudi delež k prazno- (I vanju 20. julija, k počastitvi 4 spomina tistih, ki so dali 4 življenja za to, da lahko v 4 miru gradimo svojo bodoč- 4 nost. 4 M. Božič 4 Bodimo ponosni na (Nadaljevanje s 1. strani) ratov, nastala velika oziroma večja industrijska 'podjetja. Naštejmo jih vsaj nekaj: Avtoobnova, zlatarna, Toper, Pohištvo itd. Kot mnogokje drugje, tako smo tudi v Celju posvetili-prva leta po vojni glavno pozornost razvoju industrije. Slo je za utrditev in krepitev materialne osnove. Ker ie bil ta razvoj v glavnem naslonjen na lokalna sredstva, so se v mestu kopičili težavni. komunalni problemi. V primerjavi s predvojnim stanjem se je število industrijskih podjetij v občini skoraj potrojilo, prav tako oziroma celo za nekaj več število zaposlenih v tej najvažnejši gospodarski panogi Celje. In še en podatek je ki govori o silnem razmahu celjske industrije. Medtem ko je znašel njen družbeni bruto proizvod 1956. leta 211 milijonov novih dinarjev, se je že 1965. leta povzpel na 798, medtem ko bi naj 1970. leta znašal 1,280.000 dinarjev. Značilnost industrije v naši občini je v tem, da deluje večje, število starejših podjetij, iz tega tudi prioritetna naloga v generalni rekonstrukciji večine naših najpomembnejših industrijskih podjetij. Najvažnejše rekonstrukcije so prevzeli v štorski železarni, v tovarni EMO in zlasti še Cinkarni. V teh naporih pa ne zaostajajo tudi drugi kolektivi, čeprav pretežni delež nosijo zlasti tri največja podjetja. Pri vsem tem ne kaže pozabiti Aera, pa Eto-la, Zlatarne, Klime in IFE, Žične, TOpra, Libele, LIK Savinje. Metke in drugih, ki iščejo v rekonstrukcijah, osvajanju nove proizvodnje, zboljšanju tehnoloških postopkov solidnejšo osnovo za svoje delo in uveljavljanje na trgu. Upajmo, da nismo pozabili na razvoj in uspehe emajlirke, na gradnjo in ureditev novih proizvodnih obratov, novega upravnega poslopja, zatem na elektroplavž v Štorah in začetek del pri gradnji nove železarne. Cinkarna se je z novimi obrati razširila proti Čretu in je na pragu novih investicij pri gradnji tovarne titanovega belila in umetnih gnojil. Klima, Libela, IFA so dobili nove prostore in nič kolikokrat povečali proiz- d Še in še bi lahko našte-I1 vali in se ustavljali pri po- f sameznih kolektivih in nji- f hovih uspehih. Toda, naj bo f za obuditev spomina dovolj, d V letih po vojni je tudi IT gradbeništvo doživljalo raz- lične faze, pomembna pa je bila integracija gradbenih podjetij in nastanek industrijskega podjetja Ingrad. Podobno velja za gozdarstvo in kmetijstvo. Največji uspeh na področju terciarne dejavnosti prav gotovo beleži trgovina. Tu je prišlo do pomembnih centralizacij in novih gradenj. Pa tudi perspektiva je 4 lepa. Trgovina se približu-f je potrošniku. Tudi v gostinstvu smo i priča novim prizadevanjem. ^ stvene ustanove. Na izred- ^ nem nivoju so tudi zdrav- j) stvene ustanove z novimi 4 kapacitetami. Številne ceste ^ so dobile asfaltno prevleko 4 in čedalje manj je tistih, 4 ki jim pravimo makadam- 4 ske. 4 V Celju in okolici so na-f stala povsem nova naselja. 4 Se spominjate, kakšna je 4 bila podoba Otoka pred pet- 4 najstimi leti? Pa Lipe nad # ' Štorami, Hudinje, Ostrož- 4 nega, Dolgega polja ...? , f Tudi 1954. leto, ko je 4 Celje prizadela katastro- 4 faina poplava, ni tako da- f leč, da bi ne cenili izdat- f kov, ki so bili vloženi v re- f gulacijo Savinje in njenih r pritokov. Regulacijska dela f pa so še v polnem teku. T Ne glede na to, lahko ugo- Integracije ali poslovna sodelovanja postajajo nuj- -nost. To zlasti kaže primer hotela Celeia. Obrt je sicer dosegla pomemben napredek, toda žal, še vedno primanjkujejo kapacitete za zadovoljitev vseh potreb. Navzlic temu, da je zlasti industrija vlagala precejšnja sredstva v lastno modernizacijo in rekonstrukcijo, je šel razvoj družbenih služb in komunale po zadovoljivi poti. Naj pri tem spomnimo na delovne ustanove in nove šole. Kljub hudinjski, polulski, trgovski, tehnični, ekonomski, zatem v Dobrni, Štorah ... kapacitet še zmeraj primanjkuje. Podobno velja za otroško vzgojno var- 4 vodnjo. Tudi Žična je na 4 4 pragu novih investicij. 4 f Značilne za kovinsko in- 4 d dustrijo Celja so uspešne 4 <• integracije. Uspeh, na kate- 4 d rega ni ponosen samo ko- 4 d lektiv, marveč vse Celje, je 4 d zabeležil Aero. Gre za nove 4 d proizvodne hale v Celju in 4 d za osvajanje nove proizvod- 4 d nje. To velja tudi za ETOL, 4 d ki je postavil v Škofji vasi 4 d. novo tovarno. Nova zlatar- 4 1 no ob Kersnikovi ulici že 4 d stoji. Izreden razmah je do- 4 živel lesno industrijski f 1 ( kombinat Savinja, da ne go- . f 1 ( vorimo o vseh poslednjih f \ prizadevanjih Metke, da v \ . najkrajšem času premaga \posledice dosedanjega po-I časnega izvajanja rekon- ! strukcije. Novi in svetli so d I obrati Topra. STROŠKI PREVOZA NA DELO V prvem polletju tega leta se je povprečno vozilo na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi 932 članov delovne skupnosti našega podjetja, ali 45 % vseh zaposlenih. Skupnih stroškov prevozov je bilo za 33,971.800 S-din. Po sklepu DSP z dne 29. 12. 1967 gre v breme poslovnih stroškov podjetja 50 % dejanskih stroškov prevozov med 2500 in 10.000 S-din. V ta namen je bilo izplačano v breme poslovnih stroškov 9.697.600 ali 28,5 % vseh stroškov, ostalo so plačali vozači sami. V odnosu na letni plan je bilo izplačano za prvo polletje 80,8 % planiranih sredstev. V kolikor oblika regresiranja ostane nespremenjena, bodo v drugem polletju stroški prevozov višji, ker so pred kratkim prevozna podjetja zvišala cene prevozom za približno 15 %. Predvidevamo, da bo za regresiranje podjetje potrebovalo približno 14 milijonov S-din in bodo s tem v mejah letnega plana. Nova karasel stružnica POZOR-NOVI PREDPISI Letos, v mesecu maju smo v obdelovalni« dali v pogon novo karusel stružnico SKJ 10. Stružnica je češkega izvora, izdelek firme TOS, proizvajalec stroja pa je ZPS Mulin. Nabavljena je bila pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji. Stroj je namenjen mehanski obdelavi odlitkov in valjčnih kolutov. Posebno primeren je za serijsko obdelavo. Ker med našimi obstoječimi obdelovalnimi stroji v železarni predstavlja karusel-stružnica novost, je prav, če na kratko povemo nekaj njenih specifičnih karakteristik v odnosu na ostale univerzalne stružnice ali stružnice za valje. Karusel stružnice imajo na splošno za vpet j e obdelovancev vodoravno vpenjalno ploščo, ki se vrti okoli vertikalne osi. Za vpenjanje rezilnih orodij služi eden ali več suportov, ki se gibljejo po horizontalnih ali vertikalnih vodilih stebra in prečnega jarma. Stružnice imajo možnost notranjega in zunanjega stružejna, cilindričnega in planega struženja, struženja s kopiranjem po šabloni, struženja notranjih in zunanjih konusov. vrtanja ali povrtavanja središčnih izvrtin, notranjega in zunanjega brušenja. Naša karusel stružnica SKJ 10 je moderne izvedbe. Ima dva suporta z vpetjem rezilnega orodja v revolverski glavi s petimi držači orodja. Pogoni so izvedeni z istosmernimi elektromotorji, tako da obstaja možnost brezstopenske regulacije vrtljajev vpenjalne plošče med obratovanjem in s tem tudi hitrosti rezanja. S posebno napravo se lahko na stroju samodejno vzdržuje konstantna hitrost rezanja obdelovalca, ne glede na spreminjajoči se premer. Pogoni na. suporte odnosno pogoni za podajanje orodja na obeh suportih — glavnem in stranskem — se veže s pomočjo hidravlike in hidromotorjev. Regulacija podajanja je na ta način zopet brezstopenska. Podana je možnost struženja notranjih in zunanjih konusov in to na način z nagibom drsnika orodja na glavnem suportu ali pa z vstavitvijo menjalnih zobnikov za povezovanje obeh smeri gibanja suporta. Posebnost na karusel stružnici SKJ 10 je elektrohidravlično kopiranje. Po v naprej izdelani šabloni nam stružnica na obdelovalcu kopira želeno obliko oz. profil. Tipalo, ki drsi po šabloni, daje električnim potem povelja za hidro-motorje, ki potem poganjajo glavni suport v zahtevano smer. Gibanje suportov je omejeno z več končnimi stikali, ki omogočajo hitrejše in varnejše delo. Glavni tehnični podatki stroja so: premer vpenjalne plošče 1000 mm višina struženja 750 mm maksimalno dovoljena obremenitev 31 Ker v stari obdelovalni« ni bilo prostora za postavitev stroja, smo ga morali provizorično postaviti v halo valjarne v Štore II, kjer že stojijo trije obdelovalni stroji. Tja pride še postavljen brusilni stroj BUA 31. Ta hala ni primerna, ker je »tuja« in ni namenjena za mehansko obdelavo. Prostori so zelo visoki, z ene strani odprti in slabo ogrevani, kar onemogoča normalno obratovanje v zimskih mesecih. Potrebno je forsirati nove prostore za mehansko obdelavo. Žalostno je in boleče, da moramo drage in precizne stroje postavljati v neustrezne prostore. Konec meseca junija je bilo sprejetih več novih zakonov oziroma so bili nekateri važni zakoni spremenjeni in dopolnjeni. Novi predpisi so objavljeni v Ur. listu SFRJ št. 26/68. Med njimi je gotovo najpomembnejši 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Zakon prinaša več pomembnih novosti. Prva novost se . nanaša na razpis. Če bosta sedaj v razpisu za določeno delovno mesto kot pogoj dve stopnji šolske izobrazbe bo imel prednost pri izbiri delavec, ki bo imel višjo stopnjo izobrazbe. Praktično: če bo razpis vseboval kot pogoj za določeno delovno mesto npr. izobrazbo tehnika ali inženirja, bo imel prednost inženir, če bosta oba tudi sicer imela enake pogoje. Neuspelega razpisa ne bo potrebno ponavljati, temveč se bo na razpisano delovno mesto lahko takoj sprejel delavec, ki ne izpolnjuje vseh pogojev in sicer na delo za določen čas. Delavca bo mogoče premeščati na drugo delovno mesto tudi proti njegovi volji, če pa se bo temu upiral mu bo prenehalo delo v podjetju. Nadalje bo mogoče delavcu odpovedati delo tudi takrat, če zaseda delovno mesto za katere-'ga po zakonu ali predpisu izvršnega sveta ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za njegovo delovno mesto. Spremembe zakona o pripravnikih Pripravniška doba je bila po dosedanjih predpisih eno leto. Sedaj pa bo podjetje izjemoma lahko določilo tudi daljšo pripravniško dobo, vendar ne več kot dve leti. Predvidene so tudi sankcije, če podjetje ne predpiše delovnih mest pripravnikov. Podrobnosti bo uredil republiški zakon. Zakon o sprejemanju vajencev na praktično delo. Zakon je kratek. Podjetja in obrti so dolžni sprejemati vajence na praktično delo. Podrobnosti bo uredil poseben zakon. Spremembe zakona o minimalnem osebnem dohodku delavcev. Minimalni osebni dohodek bo odslej določil republiški zakon. Ta pa lahko pooblasti tudi občinsko skupščino, da sama predpiše minimalni osebni dohodek na svojem območju. V nobenem primeru pa minimalni osebni dohodek ne more biti nižji kot 300 din na mesec (prej je bil minimalni osebni dohodek 150 din). Podjetje, ki ne izplača delavcu minimalnega osebnega dohodka v roku, ki je predviden v pravilniku, ali pa mu izplača manjši znesek, stori prekršek in so zanj predvidene stroge kazni. Spremembe zakona o ustanovitvi naraščanja osebnih dohodkov pri nekaterih delovnih organizacijah. Banke in hranilnice, elektrogospodarska podjetja, podjetja za zunanjo trgovino, za trgovske storitve, zavarovalnice, organizacije za igre na srečo in poslovna združenja ne morejo do 31. 12. 1968 povečati sredstva namenjena za izplačevanje čistih osebnih dohodkov, ki bi presegala povprečje čistih osebnih dohodkov, ki so jih prejemali delavci v. času od 1. januarja do 30. septembra 1967. M-M C. F. Nova stružnica Izobraževanje Kadrovski sektor je v tem poslovnem letu imel po planu na razpolago 41,4 % manj sredstev, kakor je bi-io v preteklem letu uporabljeno. Na to odločitev je vplivala večja obremenitev podjetja z obveznimi dajatvami v obliki prispevkov iz OD za izobraževanje in vzgojo. Zmanjšanje sredstev je imelo za posledico kršenje programa uporabe teh sredstev in s tem omejevanje potrošnje za izobraževanje. Poleg krčenja programa izobraževanja je bilo na kadrovski komisiji pri DSP določeno, da se šole druge stopnje, torej srednje šole, med katerimi so uvrščene tudi poklicne, postavi glede štipendiranja v enak položaj. Pretežnemu delu učencev poklicnih šol so bile ukinjene štipendije, plačana pa tudi ni mogla biti vsa šolnina za te šole. Ukrepi so nam pripomogli, da smo zmanjšali stroške na minimum, kar je bilo mogoče, vendar je v prvem polletju bil dosežen plan uporabe s 57,6 %, kar nam narekuje, da bomo morali v drugem polletju še zmanjšati stroške, da bomo obdržali uporabo na nivoju plana. Torej potrošnja na področju izobraževanja je lahko samo za najnujnejše primere, ker sedanja proizvodnja ne prinese višjih poslovnih stroškov, kamor vključujemo tudi izobraževanje. V prvem polletju smo uporabili 241.385.04 N-din od tega 49,5 % za razne šolnine, 26% za štipendije, 24,5 % pa za ostalo izobraževanje. Realizacija srednjeročnega Osnovne postavke v srednjeročnem planu so bile poleg in-ipnziviranja gospodarjenja tudi usmerjena na investicijsko dejavnost s čimer bi se proizvodnja modernizirala in znižali proizvodni stroški na enoto proizvoda. Če ocenjujemo obdobje srednjeročnega plana, ki je že za nami, lahko ugotovimo, da ne bo plan realiziran v predvidenem obsegu in roku kot se je to predvidevalo. T INVESTICIJSKA DEJAVNOST V prvi fazi izgradnje kapacitet črne metalurgije do 1. 1970, se predvideva doseči proizvodnjo 3,2 mil. ton jekla. Predračunska vrednost investicij za obdobje od 1966 do 1970 je znašala 3.965,2 mil. din, od tega kredit JIB 2.484,3, udeležba pa 1.480,9. Do 1968 je bilo porabljeno 1,865,7 mil. din tako še ostane za 1. 1968, 1969 in 1970 upoštevajoč prekoračitve in udeležbo federacije za udeležbo Žele- zarne Skopje 2.099,5 mil. din. Z ozirom na že realizirane investicije in na finančne možnosti bank, federacije in samih investitorjev se že danes lahko predvideva, da se bo program, izgradnje 3,2 mil. ton surovega jekla zakasnil za eno do dve leti. Razlogi za podaljšanje so naslednji: — nezadostna pripravljenost investitorjev za racionalno in efikasno izgradnjo; — nezadostna dinarska in devizna sredstva; — banke, kakor tudi domača strojegradnja se ne držijo pogodbenih obveznosti. Po grobih obračunih se bo zaradi podaljšanja izgradnje povečala predračunska vrednost za ca. 750 mil. din (457 mil. iz naslova interkalamih obresti in 293 mil. din podražitev), kar bo imelo za posledico povečanje cene surovega jekla za ca. 8 %, Nasprotno pogojem, pod katerimi se odvija program izgradnje kapacitete 3,2 mil. ton, pa se priprave za nadaljnjo iz- gradnjo odvijajo ugodno. Projekti in konstrukcije finansiranja so že gotovi in sicer: dela se na projektih razširitve Železarne Zenice na bazi kredita SZ in udeležbo banke ter ostalih železarn Skopje in Smederevo. Pripravlja se konstrukcija finansiranja za dokončanje Železarne Skopje. V teku pa so študije optinalizacije proizvodnje s posebnim poudarkom na dokončno finalizacijo. Če primerjamo kapaciteto jeklo na prebivalca v Jugoslaviji, ki znaša 100 kg z ostalimi sosednjimi državami: Avstrijo 443, Italijo 246, Madžarsko 248 kg, Romunijo 180, Poljsko 289 kg itd., vidimo, da smo na zadnjem mestu. Po realizaciji kapacitet v letu 1970 bo znašala proizvodnja ca. 145 kg na glavo prebivalca. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami, naša država zaostaja z razvojem kapacitet tega baznega reprodukcjiskega materiala in bo problem še hujši, ko se bo povečala potreba kovinsko-predelovalne industrije in bo uvoz jekla važna postavka v plačilni bilanci. OSKRBA Z JEKLOM Pri predpostavki, da se bo predelovalna industrija razvijala s stopnjo 9 do 10 % letno, se bo potreba po jeklu gibala kot sledi: 1965 1970 1.837 3.200 1.215 622 2.100 1.100 34% Skupna potrošnja — iz domače proizvodnje — iz uvoza — % uvoza v potrošnji 33 % Dejstvo je, da tudi razvoj izgradnje kovinsko-predelovalne industrije zaostaja za srednjeročnimi predvidevanji. Po današnji oceni se predvideva, da bo v letu 1970 dosežena proizvodnja le ca. 2,5 mil. ton, ne pa 3,2 kot se je to prvotno predvidevalo. Zaradi liberalizacije uvoza jekla v prejšnjih letih je prišlo do padca domače proizvodnje in se je uvoz povzpel od predvidene stopnje 30 do 35 % na 40 %. To povečanje pa je šlo v glavnem na račun uvoza iz konvertibilnega področja. Po srednjeročnem planu se je predvidevala rast proizvodnje jekla letno 10,5 %, medtem, ko je v prvih dveh letih plana rast le ca. 2 %. Tudi, če se bo situacija v naslednjih letih normalizirala, bo izvršitev znašala le 40 % od predvidenega povečanja. Oskrbovanje z jeklom (izvršitev in ocena) v letih srednjeročnega plana je naslednja: 1966 1967 (v 000 t) 1968 1970 Skupna potrošnja 2.019 2.010 2.010 2.500 — iz domače proizvodnje 1.197 1.204 1.410 1.700 — iz uvoza 8.22 806 600 800 — del uvoza v potrošnji 41% 40% 30% 32% Znano je, da sö se proizvajalci in potrošniki jekla sporazumeli, da se uvoz koordinira in da se uvoz zreducira le na najnujnejši uvoz tistih kvalitet, ki jih v državi nimamo. Ta sporazum od začetka ni bil popolnoma uspešen, ker so še bili v veljavi prejšnji aranžmani z inozemstvom. Osnovni problem je v tem, da je uvoženo jeklo cenejše od domačega, kar predstavlja potencionalno nevarnost, da se sporazum ne bo 100 % realiziral. Rešitev problema je treba iskati v ustreznejši zunanje trgovinski politiki, kakor tudi pri samih proizvajalcih jekla, da se podredijo gibanjem v svetu, ki vodijo k integracijskim procesom v cilju efikasnoj še borbe za zniževanje stroškov. POGOJI GOSPODARJENJA Doseženi rezultati gospodarjenja preteklih dveh let srednjeročnega plana kažejo na to, da so se pogoji gospodarjenja v črni metalurgiji v primerjavi z obdobjem pred gospodarsko reformo zelo poslabšali. Stanje se je poslabšalo zaradi stagnacije gospodarjenja v ostalih^ panogah in zaradi prekomernega uvoza jekla, kakor tudi zaradi prekomernega naraščanja cen repromateriala. Gibanje gospodarskega položaja je razvidno iz naslednjih podatkov: Celotni dohodek Neto produkt Bruto produkt Neto skladi 1964 2.927 880 159 1966 #566 1.172 702 213 1967 4.178 836 600 — 28 Doseženi rezultati kažejo, da se je poslabšala ekonomičnost, akumulativnost, kakor tudi produktivnost. Kljub temu, da so med tem časom začele obratovati nove kapacitete. (Nadaljev. na naslednji strani) plana v črni metalurgiji Ko govorimo o pogojih primarne delitve, to je cenah naše črne metalurgije, se moramo zavedati, da se v vseh evropskih državah domicilne cene razlikujejo od eksportnih cen. Domicilne cene so leta in leta več ali manj konstantne, medtem, ko pa se eksportne gibljejo v od- paličasto jeklo 103,8 104,0 114,9 fazonsko jeklo 102,3 112,0 112,5 debela pločevina 114,0 123,9 126,8 toplovaljana tanka pločevina — 139,2 145,2 Iz vsega omenjenega sledi, da je položaj črne metalurgije kot panoge v primerjavi z ostalimi panogami našega gospodarstva na enem od zadnjih mest. Če želimo, da se bo položaj normaliziral in da izgradimo ustrezno bazo za kovinsko — predelovalno industrijo, je treba reševati problem metalurgije kompleksno in posnemati metode, ki jih uporabljajo razvite države. Rešitev problema je treba iskati v naslednjem: 1. poživitev gospodarske aktivnosti, posebno kovinsko predelovalno industrijo s čimer se bo povečala poraba jekla; 2. kontrola uvoza jekla na količine, ki sp nujno potrebne po domicilnih cenah); 3. zaščita domače industrije jekla z zaščitnimi carinami in taksami; 4. regionalna usmeritev uvoza jekla oziroma izvoza finalnih proizvodov pri industriji, ki predeluje jeklo; 5. zagotovitev že odobrenih finančnih sredstev, da bi čimprej aktivirala že začete investicije; 6. pospešitev integracije v črni metalurgiji. EKSPANZIJA PROIZVODNJE JEKLA V LATINSKI AMERIKI Porast proizvodnje jekla v državah Latinske Amerike se nadaljuje in znaša ca. 10. milijonov ton. Proizvodnja glavnega proizvajalca jekla tega področja Brazilije je upadla, tako znaša udeležba 38 %, medtem, ko je bila v letu 1960 48 %. V Mehiki je proizvodnja porastla visnosti od politike velikih za-padno-evropskih izvoznikov. Po izvoznih c,enah se prodaja ca. 5 do 7 % svetovne" proizvodnje ; jekla. Ako primerjamo naše cene z domicilnimi cenami razvitih držav in držav v razvoju vidimo, da so naše cene nižje, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: (v S 1 tona) Anglija ZDA SFRJ 124,3 129,5 96,6 80,1 116,6 129,0 97,5 81,4 122,3 122,4 109,0 88,1 130,9 121,0 127,1 105,2 od leta 1966 na 1967 10,6 % if znaša 3 milijone ton. Proizvodnja Argentine znaša ca. 1 milijon ton. Zlasti se je povečala proizvodnja Venezuele in Kolumbije ter Čila. J FRANCOSKE CENE JEKLA Iz podatkov Združenja za predelavo jekla v Hagnu izhaja, da so francoske cene vrste proizvodov ponovno najnižje na zahodnoevropskem tržišču odkar so od januarja 1968 uvedeni posebni rabati. Francoske cene so nižje za 2,4 do 8,6 % od zahodnonemških. Edino cene fazonskih komadov, tanke plo- Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri DSP je tudi v mesecu1 juniju 1968 obravnavala številne kršitve delovnih dolžnosti, vendar je v nekaj primerih ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti ali pa je izrekla opomin kot najmilejši ukrep. Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani: — z javnim opominom: 1. LESKOVŠEK STANKO, iz valjarne, je neugotovljenega dne v mesecu juniju opravljal zasebno delo med delovnim časom brez izdelavnega naloga, in sicer si je iz materiala, ki ga je prinesel v podjetje, ne da bi imel za to vstopne dovolilnice tehtnica, izdelal kompletno jer-menico za cirkularko in jo je dne 9. 6. 1968 ob 14.30 uri skušal odnesti iz podjetja, pri če- čevine, valjane žice, debele pločevine so v Nemčiji nižje od francoskih. OPADANJE ZAHODNO-NEMŠKEGA UVOZA JEKLA V LETU 1967 V letu 1967 je bil zahodno-nemški uvoz vseh vrst valjanih proizvodov za 430.0001 niž- Bonificirana Plod večletnega prizadevanja in dela strokovnih služb, sindikatov in posebne komisije pri Združenju jugoslovanskih železarn so spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem zavarovanju in sicer tistega dela, ki urejuje vprašanja priznavanja tiste delovne dobe, ki še računa s povečanjem (bonificirana delovna doba) in zakon o delovnih mestih, kjer naj se tako računa delovna doba, oziroma pokojninska doba. Vsebina zakonov je bila že objavljena na 12. strani št. 5 našega lista, ki je izšel maja t. 1. Predlog o dopolnitvi zakona je bil v našem podjetju skrbno izdelan v službi varstva pri delu in odposlan UJŽ že 20. septembra 1964 ter ponovno korigirano v novembru 1965. Predlog je zajel več delovnih mest tako v obratih, ki jih zakon določa, kakor tudi nekatera delovna mesta v šamotarni in energetskem obratu, kar zakon ne navaja in bo verjetno potrebno predlog ponoviti skladno z določili zakona. mer ga je zalotil čuvaj Janc Anton, mu jermenico odvzel, Leskovšek pa ga je hotel podkupiti, da bi čuvaj prikril njegov prekršek in mu jermenico vrnil — javni opomin. — s zadnjim javnim opominom: 2. ZAVRŠEK ANTON, iz e-lektroplavža, je dne 22. 4. 1968 dve uri neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 3. KOSI STANISLAV, iz jeklarne. je dne 31. 5. 1968 brez pravega razloga prišel v čistilnico ingotov, se posmehoval sodelavcu Kolarec Štefanu in ga s pestjo udaril v levo oko tako močno, da je Kolarec iskal zdravniško pomoč in bil dva dni na bolniškem dopustu — zadnji javni opomin. (Nadaljevanje na zadnji strani) ji. Posebno je izrazit padec uvoza paličastega jekla, medtem, ko je uvoz toplovaljanih trakov povečan. V zadnjem času se opaža zopet tendenca povečanja uvoza. Na drugi strani pa je narastel zahodnonemški izvoz in sicer za 2,24 milijonov ton in znaša 11,2 milijona ton. S tem je postala Zahodna Nemčija eden od največjih svetovnih izvoznikov jekla. Uvoz specialnega jekla je nazadoval, medtem, ko pa se je izvoz precej povečal. Narastel pa je izvoz surovega jekla in ferolegur. Ferme Ivan, dipl. oec. delovna doba Čeprav zakon določa, da ugotavlja konkretna delovna mesta v podjetju komisija sestavljena iz enega predstavnika delovne organizacije, predstavnika občinskega upravnega organa, ki je pristojen za inšpekcijo dela, je v našem podjetju sestav-. ljena interna strokovna komisija, katere naloga je, da predhodno pripravi vse gradivo za pristojno komisijo, torej da ugotovi delovna mesta, ki po našem pravilniku spadajo v okvir določenem v zakonu. Komisija bo začela z delom takoj z namenom, da se ureditev zadeVe pospeši. Interno komisijo sestavljajo: 1. Ocvirk Stane, vodja varnostne službe — kot predsed-sednik; 2. Markovič Rajko, vodja kadrovskega sektorja; 3. Starc Milko, dipl. inž., gl. inženir proizvodnje; 5. Plazar Stane, socialni delavec in vodja socialnega oddelka; 5. Logar Zdravko — predstavnik _ sindikalne podružnice. V komisijo se vključifo še predstavnik obratovodstva in predstavnik sindikalnega odbora posameznega obrata, kjer se bo predlog obravnaval. Celotna zadeva mora biti dokončno urejena do konca oktobra t. 1. Pri obravnavi zadeve bo osnovna skrb komisije pravično vključiti oziroma predlagati le tista delovna mesta, ki po svojem značaju, kljub podvzetim varnostnim meram, kvarno vplivajo na delavčev organizem in ogroža njegovo zdravje. Upoštevati bo morala, prizadeti pa razumeti, da dodatne obremenitve za bonificirano delovno dobo, bo kril celoten kolektiv. Torej delati bo morala po načelu »nihče naj ne bo oškodovan, istočasno pa nihče naj neopravičeno uživa bonitete, ki jih nudi delovna skupnost podjetja kot celota«. Informacije v zvezi z bonificirano delovno dobo lahko dobite v kadrovskem sektorju soba št. 15 ali 4, telefon 343 ali 348. Avstrija Italija Delovno dolžnost so prekršili Naši upokojenci REDNO OZIROMA STAROSTNO “ KOLENC RUDOLF, rojen 7. septembra 1909 v Donovitz (Avstrija), stanujoč v Celju. Sprva je delal kot kmečki delavec na kmetijah, zatem je odšel v Avstrijo, kjer je opravljal delo sovozača pri transportu. V letih 1933—1934 je bil v jugoslovanski vojski, po povratku iz vojske pa se je zaposlil v Celju in delal na regulaciji Savinje. Od avgusta 1939. leta dalje je delal kot rudar, najprej v Rudniku Pečovnik, nato v Kočevju in končno še v Velenju. Iz Velenja je 5. avgusta 1951 prišel v Štore in se vključil v delo v obdelovalni« valjev kot čistilec in barvar valjev, kjer je delal do 6. junija t. 1., ko je bil starostno upokojen. MELANŠEK ANTON, rojen 7. junija 1908 v Šoštanju, stanujoč v Štorah. Njegov osnovni poklic je kovač in strojni ključavničar. S 16. letom starosti je odšel na usposabljanje za kovaški poklic. Izučil se je leta 1927. Nekaj časa je delal pri istem mojstru, kjer se je izučil, nato je moral prepustiti mesto drugim.. Iskanje zaposlitve je bila tudi za tov. Melanška osnovna skrb. Delal je pri raznih delodajalcih, najprej v Šmartnem cb Paki .nato v Šoštanju in celo v -Zagrebu. Tudi brezposelnost mu je botrovala. Delal je še na Bledu, v Tržiču in o dleta 1941 do septembra 1944 v Tovarni emajlirane posode v Celju. Septembra 1944 se je vključil v NOB, kjer je bil do osvoboditve, V Železarno je prišel marca 1946. Delal je v mehanični delavnici kot kovač, nato pa se je izučil in pravil izpit še za stojnega ključavničarja ter v tem poklicu delal do 1958. leta, ko -je bil premeščen v energetski obrat, na položaj delovodje generatorjev in nato še kisikarne. Tu je delal do 15. junija t. 1., ko je bil redno — starostno upokojen. SEVŠEK ANDREJ, rojen 30. 7. 1904 v Kanjucah pri Svetini, stanujoč v Kompolah. Po zaključenem 15. letu starosti je ostal na posestvu očeta, dokler ni bil vpoklican na odsluženje vojaškega roka. Po povratku iz vojske je dobil delo v takratnem premogovniku Trobindol pri Laškem. Leta 1929 je menjal delodajalca. Šel je na delo v Tovarno emajlirane posode Celje, nato spet v Rudnik Pečovnik do leta 1937. Vmes je imel večkratne krajše prekinitve delovnega razmerja ter bil doma. Od junija 1939 do februarja' 1940. leta je delal v »Stolar-ni« Teharje, od koder je junija 1940 prišel na delo v Železarno Štore. Delal je vse do upokojitve v obratu livarna, najprej v »cevni«, nato v čistilnici obrata. Dne 14. 6. t. 1. je bil redno oziroma starostno upokojen. URŠC RUDOLF, rojen 17. 4. 1912 v Šentjurju pri Celju, stanujoč v Celju. Po dovršeni osnovni šoli je nadaljeval šolanje ria trgovski srednji šoli v Celju in jo tudi uspešno zaključil. Ker v domačem kraju ni dobil dela, je moral v Zagreb, kjer se je vključil v delo. V Zagrebu je delal v letih 1933 do 1936 pri privatniku. Vrnil se je v svoj domači rojstni kraj in v letih 1937—1938 delal na občini Žusem kot tajnik in blagajnik. Leta 1941 je bil izseljen na Hrvatsko, kjer je leta 1943 dobil stik z aktivisti NOV, zaradi česar je bil nekaj časa zaprt, vendar zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Takoj nato je odšel v NOV, kjer je bil do osvoboditve. Maja 1946 je prvikrat vstopil na delo v Železarno Štore, kjer je poleg rednega službenega dela opravljal tudi druž-beno-politične dolžnosti, predvsem v sindikalni organizaciji. Potrebe so narekovale, da je leta 1952 sprejel delo tajnika občine Štore, po ukinitvi občine pa drugo delo na občini Celje do junija 1957. leta. Ponovno se je zaposlil v našem podjetju julija 1957 in je vse do upokojitve opravljal delo v kadrovski službi na področju izobraževanja kadra. Dne 24. 6. 1968 je bil kot udeleženec NOV pred 9. 9. 1943 redno upokojen s 35 leti pokojninske dobe. OCVIRK FRANC, rojen 15. februarja 1900 v Kompolah, stanuje v Celju. Do odhoda na odsluženje kadrovskega roka je pretežno delal doma na kmetiji svojih staršev. V podjetju Železarne Štore se je prvič zaposlil potem, ko je odslužil vojsko. Delal je na raznih delovnih mestih od leta 1924, ko je bil sprejet v državno službo, v kateri je bil v glavnem do Ijonca vojne. Po vojni se je nekaj časa bavil s slikarstvom. Avgusta 1946 se je ponovno zaposlil v Že-- lezarni Štore. Bil je razporejen na delo v konstrukcijski oddelek, kjer je delal najprej kot tehnični risar, nato pa na delovnem mestu projektant III., do 28. 6. 1968, ko je bil redno upokojen z nekaj nad 40. leti delovne dobe. BELEJ ANTON, rojen 20. maja 1908 v Trski gorci pri Kalob-ju, kjer tudi stanuje. Sprva se je zaposlil kot delavec v kamnolomu, ko je končal osnovno šolo. Delal je v kamnolomu v Šibeniku do Oktobra 1929. leta. Od 1929. do 1946. leta je delal na mali kmetiji doma in pomagal očetu pri tesarskem delu v okolici doma. V tem času je tudi odslužil vojaški rok. Septembra 1946. leta se je zaposlil v Železarni Štore v obratu valjarna, kjer je opravljal različna opravila do 29. 6. 1968, ko je bil redno, oziroma starostno upokojen z nekaj nad 27. leti delovne dobe. INVALIDSKO UPOKOJENI KOPINŠEK ANTON, rojen 19. avgusta 1911 v Pletovarju pri Dramljah, sedaj stanujoč v Štorah. Najprej je dobil delo pri kmetih, nakar se je šel učit kovaškega poklica, vendar se zaradi bolezni ni mogel izučiti. Dobil je priložnostno zaposlitev, dokler ni odšel na odslužitev vojaškega roka. Po povratku je dobil delo v peskokopu na Te-harjih, dokler se ni avgusta 1939. leta zaposlil v Železarni Štore. Do leta 1947 je delal v livarni, nato bil premeščen v energetski obrat, kjer je delal v črpališču vode. Od tam je bil tudi slabega zdravstvenega stanja premeščen v jeklarno. Delal je kot skladiščnik ognjeod-pornega materiala do 1963, ko je zasedel delovno mesto hišnika v samskem domu. Dne 5. 6. 1963 je bil upokojen kot invalid I. kategorije. (Nadaljevanje na 7. strani) Poglšek Ivan Ocvirk Franc Melanšek Anton Kopinšek Anton Kolenc Rudolf Sevšek Andrej Uršič Rudolf Dobovišek Karl NAŠI UPOKOJENCI (Nadaljevanje s prejšnje strani) DOBOVISEK KARL, rojen 20. 10. 1914 v Podgradu, stanuje v Zlatečah v Šentjurju, Do odhoda na odsluženje vojaškega roka je delal doma na kmetiji staršev in kot dninar pri drugih kmetih. Septembra 1939. leta je začel delati v podjetju Železarna Store, vendar je bil le občasno zaposlen po nekaj mesecev do leta 1941. Aprila 1941. leta je dobil stalno zaposlitev v obratu livarna. Delo je prekinil 1944. leta zaradi odhoda v vojsko. Od decembra 1945 dalje.pa je delal najprej v cevni livarni, nato pa kot jedrar v livarni sive litine do 29. 6. 1968, ko je bil invalidsko upokojen kot invalid III. kategorije. Zaradi nezgode v podjetju je tudi 40 % delovni invalid. ŠKORC roj. Pepelnik ANA, rojena 28. junija 1913 v Komni gorici, stanuje v Štorah. Z delom je začela kot sobarica najprej v Rogaški Slatini, nato v Zagrebu, kjer je delala z vmesnimi krajšimi presledki, do leta 1938. Potem, ko je bila nekaj časa doma, je odšla v Nemčijo, kjer je 3 leta delala v tovarni. . Po vojni se je vrnila domov in se februarja leta 1958 zaposlila v komunalnem oddelku Železarne Štore, kjer je delala' kot snažilka v samskem domu do 10. 6. 1968, ko je bila zaradi bolezni upokojena kot invalid III. kategorije invalidnosti. POGLŠEK IVAN, rojen 10. 5. 1914 v Rakovcu ,stanuje v Pečici. Šmarje pri Jelšah. Še zelo mlad — šoloobveznik — je moral služiti na kmetiji. Tudi po končani šoli je ostal dalj časa na delu pri istem kmetu, vse do c-dhoda v vojsko. Po povratku je delal priložnostno. V letih 1941— 1943 je delal v Avstriji, od tam je bil mobiliziran v vojsko, kjer je prišel v ujetništvo. Iz ujetništva se je vrnil po končani vojni leta 1945. Delal je ponovno kot kmečki delavec. Marca 1947. leta se je zaposlil v Železarni Štore kot transportni in pozneje progovni delavec v obratu eks-pedit in promet. Dne 19. 6. 1968 je .bil, zaradi slabega zdravja, upokojen kot invalid I. kategorije invalidnosti. KOLAR FRANC, rojen 5. 8. 1916 v Bodrežu pri Šmarju, sedaj stanujoč v Tratni. Kot dnin-ski delavec na kmetih je začel že leta 1935, kjer je delal do leta 1942, z vmesno prekinitvijo zaradi odhoda v vojsko. Od leta 1942 do 1944 je delal v podzemeljski tovarni Tezno pri Mariboru, od koder je bil premeščen v železarno v Leoben in tam delal do 1945. leta. Po vrnitvi iz Leobna je bil nekaj časa doma, 20. 1. 1947 pa se je zaposlil v Železarni Štore kot transportni delavec. Delal je do 4. 6. 1968, ko ga je Invalidska komisija zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojila kot invalida I. kategorije. NEZGODE PRI DELU V mesecu juniju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 1 Jeklarna 2 Valjarna 3 Livarna valjev Ì Livarna sive litine 1 Promet 1 Ekspedit 1 Komunalni oddelek 1 Skupaj : 11 Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: Modelna mizama Samotama Mehanična Energetski obrat Elektroobrat Gradbeni oddelek Razvojni oddelek OTK Ostalo Na poti na delo in z dela je bilo prijavljenih 5 nezgod: 1 iz jeklarne, 1 iz valjarne, 1 iz ob-delovalnice valjev in 2 iz OTK. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: Kovač Franc. Ročni voziček je zapeljal na dvigalo. Pri zapiranju vratič na ploščadi dvigala ga je vzvod mehanizma stisnil za četrti prst na levi roki. JEKLARNA: BRIN Janez. Pri menjavi vratič na S Mpeči je stal na podestu vlagalnega stroja. Z desno nogo je stal na pomolu. Ko je dal znak za dvig, mu je pomol stisnil stopalo ob okvir mreže. ZUPANC Ivan. Pri jemanju vzorca jekla iz SM peči je stresel vzorec s kokilo vred. Tekoče železo mu je brizgnilo v levo oko. VALJARNA: JAZBEC Alojz. Neenakomerno segreta palica je izšla krivo iz valjev, se zataknila med plo-tic na SM peči je stal na popekla ga je po zapestju leve roke in po levi strani hrbta. JEREB Ivan. Pri dviganju gredic z dvigalnim kavljem, mu je kavelj potegnilo med vaije. Ročica kavlja ga je dvignila v zrak. Padel je na tla in si poškodoval levo koleno. VOGRINC Rudolf. Pri nakladanju vročih valjnih palic, ga je palica opekla na zapestje desne roke, ker pri delu ni uporabljal zaščitnih usnjenih zapestnic. LIVARNA VALJEV: FENDRE Franc. Iz ležeče orodne omare je jemal respirator. Takrat so se vrata omare zaprla, mu zbila čelado z glave, ter ga poškodovala po glavi. LIVARNA SIVE LITINE: SKALE Leopold. Nalagal je zlomnino na voziček. Ko je odlagal težji kos železa, je sodelavec vrgel na voziček kos že- Jfza, ki mu je poškodoval palec na levi roki. PROMET: KLAKOCAR Srečko. Pri odpiranju dimničnih vrat mu je spodrsnilo in je padel z lokomotive, ter si poškodoval desno ramo. EKSPEDIT: OCVIRK Anton. Pri urejevanju ingotov na vozičku mu je stisnilo kazalec desne roke med ingote. KOMUNALNI ODDELEK: KRAJNC Vinko. Pri obseko-vanju vej na drevesu mu je veja preusmerila sekiro tako, da si je odsekal kazalec na levi roki. Na poti na delo so se poškodovali : SMOLE Martin iz jeklarne se je preoblačil v garderobi. Nekdo mu je spodnesel klop, da Leto V se je usedel mimo klopi in sl poškodoval levi kolk. CINGEL Franc iz valjarne. Na poti na delo mu 'je med vožnjo ugasnila luč na kolesu in je zapeljal v jarek ter padel. Poškodoval si je brado in desno roko. SPOLENAK FRANC iz obdelovalni ce valjev si je na poti na delo poškodoval' levo roko v zapestju, ker mu je spodrsnilo na spolzki stezi. TERNOVŠEK Ivan iz OTK je na poti z dela padel na pločniku in si poškodoval levo koleno. PODPLATAN- Franc je na poti na delo nerodno stopil med tire ter si poškodoval desni gleženj- Primerjava števila nezgod v mesecu juniju v zadnjih petih letih: 1964 1965 1966 1967 1968 Nezgode pri delu 15 15 15 11 11 Nezgode na poti 11 — 15 SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Alojz Kresnik J V soboto, 25. maja dopoldne smo Se na šentjurskem pokopališču poslovili od našega dolgoletnega znanca in sodelavca Alojza KRESNIKA, bivšega obratnega higijenika v našem podjetju. Pred devetimi leti je bil starostno upokojen, potem se je za nekaj časa preselil k bratu v Slavonijo, sedaj pa je bival dve leti zopet v Rifniku pri Šentjurju. Alojz Kresnik je v življenju šel skozi trdo šolo dela in trpljenja. Pred 75 leti ss je rodil v Prožinski vasi, s 16 leti se je že zaposlil v tovarni emajlirane posode v Celju kot navaden delavec, čez dve leti pa v rudnikih. Našel je trdo delo za boren zaslužek, toda ctela se Lojze ni bal, takrat je bil poln Življenjske moči. Toda delo v jamah Fohnsdorfa, Šarnhorsta in Trbovelj je izčrpavalo tudi njegove sile. Poskusil je še enkrat v valjarni naše železarne, kjer je že delal, še preden se je podal v Emajlirko, toda v valjarni je ob težkem delu le premalo zaslužil in zaposlitev je bila nestalna. Poskusil je še pri Lesni industriji pod Teharji, zopet släb zaslužek, pičel in nestalen. Zdaj je že čutil bolezen, ki so mu jo prinesla težka leta v rudnikih. Zaposlil se je kot vrtnar v Karlovcu in nazadnje, že med drugo svetovno vojno zopet v Lesni industriji pod Te harji. Težko je bilo preživljat petčlansko družino s pičlim in nestalnim zaslužkom; in sedaj še druga svetovna vihra. Komaj je čakal, da previhramo viharje in decembra 1945 se je za- poslil kot higijenik v naši železarni, zdaj v boljših, urejenih razmerah. Mučila ga je vedno hujša astma, a zdržal je do upokojitve 31.-1. 1959. Iskal je boljšega zraka, a se je nazadnje vrnil v naše vasi, med naše gozdove. Toda bolezen je že toliko “apredovala da je lahko samo še potrpežljivo čakal konca in čakal ga je in dočakal, izčrpan, caj lepi starosti 75 let. Težko ;e bilo slovo, skromno, a prisrčno in s pokopališča smo še razšli v prepričanju, da bomo našega Lojzeta še dolgo ohranili v lepem spominu. R. Vršič OiAOf nr Što/i ah Rab je bil čudovit ... ob dobri kapljici pa notranjost... Delovno dolžnost so prekršili Od 3. do 4. 8. 1968 »BOEING — BOEING«, ameriška komedija, barvni film Od 10. do 11. 8. 1968 »SKRIVNOSTNA GROBNICA«, nemški kriminalni film Od 17. do 18. 8. 1968 »MOJE PESMI MOJE SANJE«, ameriška komedija v barvi in SCP Od 24. do 25. 8. 1968 »DR. NO«, ameriško-angleški pustolovski film v barvi KADROVSKE VEST I : '. v»: .o_' V mesecu juniju 1968 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti. IZ JLA STA SE VRNILA Rezar Filip, strugar, mehanična delavnica in Paščinski Božidar, delavec, promet. Novi člani delovne skupnosti: Langeršek Marija, delavka, komunalni oddelek; Kramperšek Ida, delavka, komunalni oddelek; Holcinger Ignac, delavec, ekspedit; Romih Marija, kuharica, Počitniški dom na Rabu, pogodbeno; Kresnik Martina, delavka, komunalni oddelek; Videc Sonja, kuharica, komunalni oddelek; Užmah Mihael, delavec, ekspedit; Pungaršek Martin, delavec, ekspedit; Sikole Jožica, delavka, komunalni oddelek. DRUGAM NA DELO SO ODŠLI Žmahar Karl iz razvojnega oddelka, po lastni želji; Mužer-lin Vinko iz jeklarne, v poskusni dobi; Lončar Anton iz elekt-roplavža, po lastni želji; Kladnik Anton iz mehanične delavnice, sporazumno s podjetjem; Tovornik Jože iz valjarne, po lastni želji; Toplak Jože iz mehanične delavnice, sporazumno s podjetjem; Perc Leopold, dipl. germ., iz splošnega sektorja, po lastni želji. ZAKONSKO ZVEZO JE SKLENIL Dravinec Dominik iz livarne sive litine in mu želimo na novi življenjski poti obilo družinske sreče! NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI Naraščaj v družini so dobili: Trupej Jože iz ekspedita, Oprčkal Anton iz livarne sive litine, Šarlah Franc iz livarne valjev, Hrastnik Jože iz livarne sive litine, Gračner Anton iz valjarne, Ilič Ilija iz jeklarne, Ing. Burnik Dušan iz razvojnega oddelka, Vodeb Jože iz razvojnega oddelka, Zorc Franc iz mehanične delavnice. Čestitamo ! Od 31. 8. do 1. 9. 1968 »POGLED V ZENICO SONCA«, jugoslovanski film — drama Pionirski troboj partizanskih društev TVD Partizan Štore je pripravil troboj pionirskih oddelkov partizanskih društev Celje mesto, Gaberje in Štore. V organizaciji štorskega društva se je to tekmovanje odvijalo v četrtek 6. junija v Štorah s pričetkom ob 17. uri in sicer v naslednjem: poligon vsestrano-sti, igra »med dvema ognjema« in plezanje po vrvi. Pokazalo se je, da so se na tekmovanje najbolje pripravili pionirji in pionirke iz Štor, kar dokazujejo naslednji rezultati: Poligon vsestranosti — pionirji: 1. mesto Štore 2. mesto Celje-mesto 3. mesto Celje — Gaberje — pionirke: 1. mesto Štore 2. mesto Gaberje 1. ekipa 3. mesto Gaberje 2. ekipa »Med dvema ognjema« — pionirji: 1. mesto Štore 2. mesto Gaberje 3. mesto Celje — mesto — pionirke: 1. mesto Štore 2. mesto Gaberje Plezanje po vrvi — pionirji: 1. mesto Štore 2. mesto Celje — mesto 3. mesto Gaberje 4. mesto Štore 2. ekipa — pionirke: 1. mesto Gaberje 2. mesto Štore 3. mesto Gaberje 2. ekipa V skupnem plasmanu so bile torej najboljše ekipe TVD Partizana iz Štor, osvojile so lep pokal v trajno last. Tekmovanje je bilo zamišljeno v širšem obsegu, slabo vreme pa je prisililo organizatorja, da priredi tekmovanje v telovadnici, ne pa na stadionu, kot je bilo predvideno. Tesni prostori niso dovoljevali take obsežnosti, tekmovanje ,se je časovno zavleklo. Pokazalo pa se je, da imajo pionirji do takih tekmovanj izredno veliko veselja in jih bo treba v bodoče večkrat organizirati. Pa ne samo med pionirskimi, temveč tudi med ostalimi, oddelki partizanskih društev, ki sedaj vse premalo sodelujejo med seboj, je bilo veliko zanimanje. Več povezave in sodelovanja ter tekmovanj bo rodilo prav gotovo pozitivne uspehe. (Nadaljevanje s 5. strani) 4. FIDLER MARTIN, iz sedlarske delavnice, je dne 24. 5. 1968 samovoljno zapustil delovno mesto in odšel v Šentjur, kjer je prodal rabljeni gonilni jermen v dolžini 4 m in širine 10 cm, ki ga je poprej vzel iz sedlarske delavnice — zadnji javni opomin. Delavski sveti enot so obravnavali : 5. OJSTERŠEK ANTONA, zi valjarne, ki je bil dne 23. 5. 1968 vinjen pri delu, zaradi česar ga je moral predvaljar zamenjati. Pred tem so mu bili izrečeni že vsi ukrepi zaradi kršitve delovne dolžnosti. DSE, ki je sklepal o izključitvi je premočno upošteval njegov socialni položaj in dolgoletno zaposlitev in se je stajnim glasovanjem izrekel za to, da Ojsteršek še ostane v podjetju, da pa mu izreče ukrep, kot zadnjo kazen pred izključitvijo — zadnji javni opomin. Primerjava izrečenih ukrepov v mesecu juniju lg66 lg67 lg6g opomin 13 7 1 javni opomin 11 4 1 zadnji javni opomin 4 2 4 izključitev 1 1 —. Skupaj 29 14 6 Iz pisarne pravne službe STORSKI ZELEZAR, Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: inž. Janez Barij orič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stane Sotler, Inž. Niko Zakonjšek, In Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.