ToStnlna plačana v eotovinL
Leto XIV., štev. 132
LJubljana, petek 9« Junija 1933

9. V!. i933 krat,-
h* Gina 2.— Dir
L>pia.viuitvo. ujuuija.ua, tvuafijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddeieK: Ljubljana, Selen-tiurgova ul. 3. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Poaružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Mana št. 11.842, Praga čislo 78.180. VVien St. 105241.
jtrfimiihiii
naročnina y.n«.sa aieaecut i~>m — Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3125, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje. Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— uglasi
Novi pakt četvorice
Pogodba o sodelovanju med štirimi evropskimi velesilami, Francijo, Anglijo, Italijo in Nemčijo, je končno podpisana. Malo je menda mednarodnih akcij, ki bi v času svojega razvoja naletele na toliko zaprek in doživele toliko sprememb, kakor se je to zgodilo z Macdonaldovo in Mussolinijevo pobudo za ta pakt če-Lvorice. Od prvotnega načrta je sedaj ostal samo še okvir, dočim je vsebina bistveno drugačna.
Rimska po-buda je v svoji prvotni osnovi, v kolikor je njeno bistvo sploh prodrlo v javnost, upravičeno vzbudila ogorčenje in odpor v svetu, zlasti med tako zvammi »manjšimi« in »malimi« državami. Njenemu cilju, zagotoviti Evropi vsaj za deset let mir in s tem omogočiti delno razorožitev, seveda ne bi nihče nasprotoval, saj si miru žele pač vsi narodi. Nesprejemljiva pa sta bila način i-n cena, kako naj bi sc ta veliki in "epi cilj dosegel. Macdonald in Mussolini sta si »pacifikacijo« Evrope zamislila dokaj enostavno, štiri velesile naj bi suvereno odločale o vseh evropskih zadevah, torej tudi o onih, pri katerih so menda življenjsko interesirane druge države. Direktorij četvorice bi krojil usodo vsej Evropi po svoji uvidevnosti. Prav nič niso prikrivali, da imajo v načrtu tudi revizijo raznih državnih me;, ki po zatrjevanju revizionistov in revanžistov baje ovirajo evropsko konsolidacijo in ogražajo mir. Kaj bi to pomenilo zlasti za Malo antanto in Poljsko, proti katerima so pred vsem naperjeni topovi tujega imperializma, spoznamo že rz samega dejstva, da bi bila Francija, edina iskrena zagovornica mednarodne pravice, v direktoriju osamljena. Račun za tako »urejevanje« Evrope bi plačale skoro izključno Poljska in države Male antante.
Težko si je zamisliti, kako so mogli biti iniciatorji prvega predloga za pakt retvonce tako naivni in pričakovati, da se bodo države, ki bi jim eventualno grozila teritorialna amputacija, s pobožno vdanostjo pokorile odločbam direk-'orija in se brez odpora vdale v razkosanje svojih ozemelj. Vsekakor sta se Macdonald in Mussolini zelo uračunala. Pokazalo se je, da so se razmere v Evropi korenito spremenile. »Male države« ne 7.ro več s strahospoštovanjem na velesile, marveč se zavedajo svoje veljave in svoje moči ter hočejo o svoji usodi same imeti glavno in odločilno besedo. Na čelo odpora proti rimskim načrtom se je postavila Mala antanta. Zunanji minister g. Jevtič je v svojem včerajšnjem govoru v Narodni skupščini podrobno orisal akcijo Male antan' e in s polno upravičenostjo podčrtal, da gre ravno Mali antanti največja zasluga za preprečen je nakan, ki bi morale Evrooo nujno pahniti v novo vojno katastrofo.
Zaradi odločnega stališča Male antante in Poljske je tudi v francoski politiki prevladalo stališče, da je rimski pakt kakor sta ga v soglasju z Nemčijo sestavila Macdonald in Mussolini, najhujša. nevarnost za evropski mir in torej tudi za Francijo nesprejemljiv. Francoska vlada je zakadi tega razširila svoj odoor, ki ga je že takoj v prvem hipu pokazala proti nekaterim rimskim pred logom ,na sam duh in na samo osnovo predlagane pogodbe. V veliki meri po zaslugi imperialističnih ekscesov v Nemčiji je nastopilo iztreznienie tudi v Angliji. Tako je postalo očitno, da se Macdonald - Mussolinijeva zamisel ne da ustvariti. Njena iniciatorja sta morala zatrobiti k umiku. Popuščala sta točko za točko izločiti sta morala zlasti vse revizic-nistične tendence. Seveda to ni šlo lahko in gladko, saj je bilo treba zlomiti odpor italijanskega in še bolj od-por nemškega imperializma, Iri sta bi1;! poprej že računala, da bosta s pomočjo direktorija velesil zavladala v vsej Evropi. izvzemši edino njen zapadni del. Kakor kažejo najnovejše vesti, se je zlasti Nemčija upirala do zadnjega in se je šele v sredo zvečer uklonila pritisku T ali je, na katere diplomatsko podporo je vsaj za dogledno dobo še nujno navezana.
Tako se je zgodilo, da so zastopniki Anglije, Italije, Nemčije in Francije predsnočnjim v Pvimu podpisali pogodbo, ki je bistveno različna od predloga, stavljenega po Mussolini ju in Macdo-naldu dne IS. marca. Novi pakt četvorice upošteva vse ugovore in pridržke, ki jih je formulirala Mala antanta in jih sprejela za svoje nato tudi Francija. Zunanji minister Jevtič je zato v Narodni skupščini pred legitimnimi zastopniki vsega jugoslovenskega naroda z vso odločnostjo zagotovil, da pakt četvorice v svoji sedanji obliki ne predstavlja ni-kakega ogražanja drugih držav in da zlasti tudi ne tangira interesov Male antante. Izrazil je upanje, da bo sodelovanje velesil pripomoglo k povratku zaupanja med narodi in k utrditvi miru. Zato je uspešni zaključek pogajanj med velesilami iskreno pozdravil.
Ni dvoma, da bodo odločne besede odgovornega voditelja naše zunanje poli-ike. ki je govoril v imenu vse Male a.itante, pomirjevalno vplivale na jav-
Zunanji minister Jevtič
o pogodbi med velesilami
Največ po zaslugi Male antante novi pakt četvorice ne pomen ja več ogražanja drugih držav, marveč lahko prinese znatno olajšanje v mednarodno situacijo
Beograd, B. junija p. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skup šči.na. Seja je bila v slavnem posvečena podpisu pakta velesil. Zunanji minister g Jevtič je oodal odgovarjajoč na tozadevna interpelacijo obširna pojasnila, ki jih je Narodna skupščina sprejela z velikim zadoščenjem. Za sejo je vladalo zaradi tega še prav posebno zanimanje Narodni poslanci so bili zbrani polnoštevilno, navzoča je bila vsa vlada, v 'diplomatski loži pa so bili predstavniki Male antante, Francije in Poljske ter zastopniki vseh ostalih 'beograjskih poslaništev. Tudi novinarska loža je bila nabito polra.
Seja se je pričela ob 10.45. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je narodni poslanec Branko Avramovič zahteval od kmetijskega ministra odgovor na svoje interpelacije gler'e poslovanja Glavnega saveza srbskih zemljoradničkih zadrug, zaradi česar je kmetijski minister že svoječasno odredil preiskovalno komisijo, ki pa ji je savezni odbor onemogočil vsako delo.
Počastitev pokojnega Vekoslava Spinčiča
V svojem poročilu se je predsednik dr. Kumanudi nato najprvo spomnil nedavno preminilega najstarejšega narodnega poslanca in znanega naro-lnega borca Veko-slava Spinčiča. V lepem govoru je dr. Kumanudi ccisal njegove velike zasluge in njegovo neumorno delo za narod in državo. poudarjajoč, da je vse njegove življenie poteklo v službi Bogu in narodu. Bil je 'duhovnik po prepričanju in poklicu, toda ne duhovnik ozkosrčne "cerkvenosti, ki je če-sto tako nestrpna, marveč pravi Kristusov vojščak, ki je vedno propovedoval čisto resnico in medsebojno ljubezen. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Kumann-di nagiasil, da je bil pokojni Spinčič vzgled pravega Jugoslovena. Kot rojen Hrvat je bil Hrvat po srcu in prepričanju, a obenem prav tako navdušen Jugosloven, ki se je že v časih, ko je deloval še pod tujimi režimi, odlečno boril za jugoslovenstvo in za zedinjenje Njegove besede, ki jih je izrekel na prvi seji nove jugoslovenske Narodne skupščine leta 1931., da brez močne in enotne Jugoslavije ni življenja ne za Sr»be, ne za Hrvate in ne za Slovence, naj nam boi'o stalen opomin in oporoka pokojnega Spinčiča. Prva jugoslovenska Narodna skupščina se zaradi tega z globoko hvaležnostjo klanja njegovi senci in mu bo ohranila večen spomin.
Narodni poslanci so poslušali predsednikov govor stoje ter so počastili spomin svojega pokojnega tovariša s trikratnim: Slava.
Zakonski predlogi
V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik dr. Kumanudi navedel, da je vlada preložila v ratifikacijo več mednarodnih konvencij. Preložili so:
1.	zunanji minister in minister za socialno politiko mednarodno konvencijo o izenačenju predlaganja rezultatov analize ljudske in živinske hrane, sklenjeno v Parizu 03. junija 1931.;
2.	minister za trgovino in finančni minister konvencijo o klirinškem sporazumu z belgijsko-luksemburško carinsko unijo, sklenjeno 21. februarja 1932. v Beogradu;
3.	finančni in prometni minister mednarodno konvencijo o svetilniških ladjah, sklenjeno 24. oktobra 1930 v Lizboni.
Za vse te konvencije bo na prihodnji seji izvoljen poseben odbor.
Narodni poslanec Boško Željkovič in tovariši so predložili Narodni skupščini predlog za izpremembo zakona o sof.nih taksah. Za ta svoj zakonski predlog zahte-vajo nujnost, na katero je finančni minister dr Djordjevič tudi pristal. Predlog bo takoj dostavljen finančnemu odboru, ki mora v roku sedmih dni piedložiti svoje poroči i o.
Ministrski predsednik dr. Srškič je predložil Narodni skupščini v odobritev uredbo o posredovalnem postopku, izran0 na
nost v Jugoslaviji in v obeh zavezniških
državah.
Javnost bo z zadoščenjem vzela na znanje tudi njegove tople besede o tesnem sodelovanju s Francijo in o posebnih garancijah, ki jdh je Francija dala proti morebitnemu poizkusu, da bi se pakt med velesi-iami zlorabil proti katerikoli drugi državi. Sodelovanje velesil po vsem tem ne bo moglo omajati tesnih vezi, ki družijo francosko velesilo z vsemi resnično miroljubnimi evropskimi državami.
Kljub iskreni ielji, da bi v Rimu podpisana pogodba pomenila pričetek nove dobe v evropski politiki, pa naša javnost po dosedanjih izkušnjah ne more biti preveč optimistična. Dokler se v svojem bistvu ne izpremeni miselnost nemškega in tudi italijanskega naroda, nobena formalna pogodba ne more ustvariti zaupanja. Šele čas bo moral pokazati, ali hočejo res tudi Peri in. Ri m in njuni vazali pričeti s politiko mirnega sožitja med evropskimi narodi. Zaenkrat nam ne more nihče zameriti, ako smo nezaupljivi in ako ostanemo tudi v bodoče budno na straži.
osnovi pooblastil čl. 6 zakona o zaščiti kmetov, ter uredbo o podaljšanju zaščite k.metov. Narodna skupščina je obe uredbi sprejela na znanje in sklenila, da ju prouči isti odbor, ki je proučeval zakon o zaščiti kmetov.
Interpelacija o paktu četvorice
Nato je bila prečitana interpelacija, ki so jo vložili poslanec dr. Djirlič in tovariši na zunanjega ministra v zadevi pakta velesil. Interpelacija pravi med drugim:
»čutimo pobudo, da vam na p,-v;m sestanku Narodne skupščine stavimo vprašanje o dogodku, ki se nam zdi med vsemi najbolj važen. Pred javnostjo vsega sveta se je sprožilo vprašanje takozvanega ^če-tvornega pakta« Italije, Nemčije, Anglije in Francije. Po vsem svetu se razpravlja o tem paktu in mi, narodni poslanci, želimo čimprej izvedeti od naših merodajnih činiteljev, kaj naj pomeni ta pakt Zato nam dovolite, gospod minister, da vam stavimo vprašanja, ki smo jih stavili tudi sami sebi:
1.	Ali predstavlja ta pakt poizkus revizije mirovnih pogodb?
2.	Ali predstavlja ta pakt poizkus revizije pakta Društva narodov v ciljih degradacije te najvišje mednarodne institucije?
3.	Ali pomeni ta pakt revizijo Wilsono-vih načel in zapustitev njegovega glavnega načela samoodločbe narodov v smer meše-tarenja s tujimi pravicami?
4.	Kakšno stališče zavzemata do tega pakta naša vlada in Mala antanta?
Po kratkem posvetovanju z zunanjim ministrom g. Jevtičem je predsednik dr Kumanudi sporočil, da je zunanji minister pripravljen takoj odgovoriti, kar je Narodna skupščina sprejela z velikim odobravanjem. Z dolgotrajnim ploskanjem je pozdravila ministra Jevtiča. ko je stopil za govorniški pult. V zbornici je zavlaiala popolna tišina in vse je z največjo pazljivostjo sledilo ministrovim izvajanjem. Le od časa do časa, ko je poudarjal mir.>-Ijubnost Jugoslavije, solidarnost Male antante in njeno odločnost braniti svoje pravice proti vsem in vsakomur, je ivurana odmevala od ploskania in vzklikov pritrjevanja.
Od starega do novega pakt a
Pomemben govor našega zunanjega ministra — Intimno sodelovanje med Malo antanto in Francijo —
Francoske garancije
Minister Jevtič jc v svojem odgovoru na interpeilacijo izjavil:
»Zeio pomembna mednarodna akcija in razgovori med štirimi zapadnimi velesilami o paktu sporazuma in sodelovanja, znanem v javnosti pod imenom pakta četvorice. so upravičeno zbudili nenavadno pozornost vse svetovne javnosti in znatno vznemirili zainteresirane, zlasti manjše narode, člane Društva narodov. Vprašanja, ki so jih postavili gg. interpeUnti, so popolnoma umestna in pravilno karakterizirajo silno veliko zanimanje, točneje povedano, vznemirjenje nase javnosti spričo teh razgovorov, ki se živahno vodi-jc že cd srede marca in ki so se včeraj uspešno zaključili.
Hvailežen sem, da se mi je s postavljenimi vprašanji ponudila prilika, da dam s tega mesta o tem pomembnem mednarodnem aktu nekatera pojasnila v pomirjenje naše javnosti in v zaslu-
strani nevarnost, ki bi s tako redigira-nim paktom neizbežno nastala za mir in mednarodni red, ter opozorila na odgovornost za katastrofalne posledi-ce, ki bi mogle nastati s tako resnim načenjanjem revizije mirovnih pogodb.
V prijetno dolžnost mi je omeniti pri tem uspešno akcijo v tem zmislu ministra Titulesca v IJarizu in Londonu, ki je nastopil z vso avtoriteto kot mandatar Male antante. (Burno ploskanje v narodni skupščini.) Potrebno je zlasti naglasiti, da je Mala antanta že takoj v začetku izjavila, da pozdravlja kot plodonosen vsak sporazum med državami, ki bi se z njim na prijateljski način uredili izključno njihovi interesi.
Vlada francoske republike,
ki jo vedno vodi politika okrepitve miru in želia, da se z odkritimi simpatijami pridruži vsakemu lojalnemu prizadevanju v tej smeri, ni sprejela pred-
ženo otešitev našega naroda, ki je že laganega pakta od 18. marca t. 1. Od-
večkrat vznemirjen dal izraza svoiemu pravem-u razpoloženju, tako tudi na nedavni proti revizionistični manifestaciji v Beogradu.
Zdi se mi. da bom najbolje odgovoril na postavljena vprašanja, ako iih nekoliko obširneje vsa obrazložim.
Pri proračunski razpravi v senatu sem imel priložnost popisati začetno fazo pogaianj
o prvotni obliki pakta
med štirimi zapadnimi velesilami (Francijo, Anglijo, Italijo, Nemčijo), kakršnega je predložil šef italijanske vlade g. Mussolini IS. marca t. 1. To je bil prvi predlog pogodbe na 10 let. po kateri bi štiri največje evropske države izvršile v Evropi vse stvari s sporazumnimi sklepi v svrho ohranitve miru. Podpisnice so imele priznati: načelo revizije mirovnih pogodb po določilih pakta Društva narodov, dalje enakopravnost pri oboroževanju po določeni postopnosti za Nem č i'o, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo, in naposled, da bi v vseh vprašanjih, evropskih in izvenevropskih, zavzele skupno stališče. Predsednik britanske vlade g. Macdonald je v spodnjem domu obrazložil misel in smoter pred'aganega pakta. Pri te i pri liki je posebno naela-siil. da je revizija mirovnih pogodb glavni problem pakta.
Uspešna protiakcija Male antante
Tako se je razkrila vsa nevarnost za mir in spokojsivo v Evropi, in Mala antanta, ki je biia neposredno zainteresirana, je morala takoj reagirati in odločno zavzeti svoje stališče z znano deklaracijo stalnega sveta Male antante od 26. marca t. 1. To je storila zato, da se ne bi dalje šlo v negotovost še bo'lj nepričakovanih rezultatov. Za svoje življenjske nacionalne interese je Mala antanta postavila svoje odlnočno stališče na pakt Društva narodov in na iskrenost pri spoštovanju mednarodnih obvez. Tako osnovani pakt, izražen kot instrument rev'tije, je nasprotoval paktu Društva narodov in mednarodnim obvezam in ie b;| zato nesprejemljiv. To se je tudi kma'u Dokazalo Ne naslanjajoč se samo na učinek svoje ob»ave. ie Mala antanta ob
govorila je britanski in rimski vladi s spomenico od 10. aprila t. 1. Francoska vlada je poudarila, da je strogo spoštovanje pakta Društva narodov dolžnost za vse člane Društva narodov, posebno pa za tiste, ki imajo stalno mesto v svetu DN in se zato v ničemer ne smejo izogniti metodam in postopkom, ki jih predpisuje ustava Društva narodov.
Važni členi pakta DN
Neobhodno potrebno je priznati enako veljavo vseh členov Društva narodov, zlasti pa opozoriti na zvezo med členi TO, 16 in 19 V svrho boljšega razumevanja naj pojasnim:
čl. 10 govori o obvezi članov Društva narodov, da spoštujejo in branijo pred vsakim zunanjim napadom teritorijalno celoto in politično neodvisnost vseh članov Društva narodov. Čl. 16 nava.ia obveze gospodarskega in vojaškega značaia nasproti napadalcu čl. 19 pa govori o ponovni proučitvi pogodb, če bi njih ohranitev spravila svetovni uiir v nevarnost
•Istočasno s svojo spomenico je francoska vlada predložila tudi svoj protiprelog temu paktu, zasnovan na načelih, ki so v skladu s paktom Društva narodov. Nn temelju tega besedila francoskega predloga pakta, ki se bistveno razlikuje od prvot no predloženega Mussolinijevfega pakta oi 16. marca t 1. ki je zdaj definitivno opuščen. so se vršila in končala dosedanja pogajanja med štirimi zapadnimi velesilami.
Novi pakt četvorice
o sporazumu in sodelovanju je sklenjen za dobo 10 let in v njegovih šestih čle.iih se naglasa politika učinkovitega sodelovanja velesil v svrho ohranitve rršru. Drugi n tretji člen pakta sta političnega značaja in sta v popolni skladnosti s paktom Društva narodov in pozneje sklenjenimi dogo vori. člen 4 naglasa voljo po sporazumevanju v vseh vprašanjih splošnega irlere-sa v Evrooi. zlasti glede obnove evropskega gospodarstva. Zadnja dva člena govorita o trajanju pogodbe, n.ie obnovi in ratifikaciji.
Za trajanja teh razgovorov smo bili mi, člani Male antante. s str-^rv francoske «/!a-de podrobno ebveščenj »" foučeni o oo-stavljenih predlogih. ""S"© napašam s posebnim priznanjem za
vzajemno politiko Frarvr.je in Male antante
(Burno ploskanje v dvorani) Zvesta »v-,> jim ciljem, organizaciji 'rajnega miru in zvesta, vsem metodam mednarodnega sodelovanja se je Mala anranta ves ta ^as enem razvila tudi vso pogrebno diplo- I Tudila. da zaščiti svoje interese v smislu matsko delovanje, da pojasni in od- načel izraženih v njenem komunikeju 25.
marca t. 1. V to svrho je bila v kon' z ostalimi pogajalci, ki so se izrekli za popolno in neokrnjeno pristojnost Društva naro.ov in za pravico soglasja v izvedbi čl. 19., kar je vzela na znanje.
V popolnem skladu s r. o prejšnji m i me 1-sebojnimi obvezami je oila državam Ma e antante dana tudi
formalna garancija francoske vlade
proti vsakemu poskusu revizije. Podpis pakta štirih zato ne more ustvariti nobene nevarnosti za države Male antante in tu'ji ne za vzajemno politiko Male antante in Francije. Ta jamstva so take prirode da pakt štirih ne more postati sporazum Ui bi direktno ali indirektno meril na **evi-zijo meja naših držav.
Stalni sv et MaJe antante je na rednem sestanku v Pragi 30. maja smatral za dolžnost objaviti precizno stališče Male antan te v tem vprašanju in definitivno pribiti, da vprašanje teritorialne revizije za države Male antante ne obstoji.
Po dobljenih jasnih garancijah pakt štirih, tak kakršen je zasnovan s strani francoske vlade in zdaj dokončno sprejet ia parafiran v Rimu, mora doprinesti
K olajšanju položaja v Evropi,
zlasti v razmerju med državami p > Ipisni-cami, in pripomoči k ureditvi uekaterili posebnih vprašanj, od česar je v mnogo-čem odvisen mir evropskih narodov
Kraljevina Jugoslavija, kakor tudi ostale članice Male antante, pozdravljajo mednarodno pogodbo, ki ji je namen zr.gotovi-tev miru in ohranitev zaupanja med na-o-di. Globoko prepričani o neobhodnosti n neizpremenljivosti vzajemnih ciljev in interesov politike Francije in Male apip.'te sprejemamo z zaupanjem ta pikt štirih velesil, v nadi, da se bodo po tej metodi uspešneje kakor cozdaj odstranile težkoče za dosego mednarodnega sporazuma -.i ustvarilo ozračje ^.iru in pekoja. S Um paktom nam štiri vlade zapadnih lsto k v-obljuDljajo
deset let miru
ob popolnem spoštoval'ju pakta Društva narodov i.n priznanju pravic vseh čianov Društva narodov te. obstoječih me.narodni h obvez.
Kraljevina Jugoslavija sprejema to z;t-upaiijem in priznanjem na znanje Razbil tega se mor?rra mi še posebej veselili, vsake nove možnosti zbliianja med Fra>-.. cijo in Italijo in plcdovitega spor ažurna £ Nemčijo. Veliko prizadevanje, ki so ga nakazale štiri velesile za dosego sporazuma v tem paktu, daje upanje, da bo pjrit štirih nadaljeval delo na organizaciji miru in me narodnega zaupanja. Upamo, da bo t-rj-leg že objavljenega sporočila stalnega sveta Male antante na sestanku v Pra_'i ta Objava o ureditvi perečih vprašanj doprinesla k popolni pomiritvi narodno t naiše javnosti in k pravilni ocenitvi teca važnega mednarodnega SKtr.
Iz debate
Z viharnim odobravanjem je izrazila celokupna zbornica ob koncu govora zunanjega ministra svoje pritrjevanje in odobravanje ter priredila ministru Jevtiču dolgotrajne ovacije.
K besedi so se oglasili interpelant ČV-ric ter poslanci dr. Auer, dr. Pivko in za Jugoslovenski narodni klub dr. Kešeljevič. Vsi so z zadoščenjem in zahvalo vzeli na znanje odločne in jasne besede zunanjega ministra. ki bodo gotovo pomirile vznemirjeno javnost. Poudarjali so miroljubnost naše države, a tudi njeno odločno voljo, braniti svoje življenjske interese pred vsakim ogražanjem.
Posl. rlr. Ljudevt Pivko je med druaim rlejal: Prve v^sti o paklu *o vzbudil? v-zn^mir-lemV v vse i naši javnosti, a še limono bolj na Češkoslovaškem in Poljskem. Zlasti poljski tie-k ie direktno opozoril na crotove rili« iniciatorjev tr>2a pakta, kakor je to omenil že moj predeovornik.
Toda ta akcija je imela tudi svoje dobre strani. Dovedla je do vefjega zbližania med slovanskimi državami, srlasii pa med Police in Mala antanto. ki so uvidele, da morajo zavzeti skupno oprezno stališče. Danes nam Poliska Mižje neg« jc hila kdaj poprej. S« bom še posebej omenjal one ideje, ki se ie v zvezi s tem večkrat naglašala. namree 'de-je. da se mora stremet' za tem. da ponovno pritegnemo k s^hi tudi največjo slovansko državo, ki sc ie tudi zelo lepo zavzela ra Malo antanto To je gotovo zdrav in lep p«»-iav. ki ga vsi iskreno pozdravljamo. (Viharno pritrjevanje.)
Ugotoviti i? tudi treba, da je bil enooni eovor š^fa italijanske vlade v italijanskem senatu zelo pomirljiv in tjdi iz njega se vidi, da je mor ilo pr ti do izpremembe stališča in tendence, ki sta bila v začetku vsebovana v tem paktu. Ce se to ne bi bilo zeodilo. bi hiio v Evropi nastalo razpoloženje za druffo. samo ne za mir. Zato smo še pmv Dosobno hvaležni zunanjemu min;etru za ni?irove izjave, ki bodo razveselile in pomirile ves naš narod.
Z ponovnimi ovacijami zunanjemu min-stru ie bila «eia Narodne skupščine ob 12 zaključena Prliorfnia seja bo jutri dopol ob 10 30 Na dnevnem redu je najprvo zakon o likvidaciji agrarnih odnošaje r
t
Besedilo rimskega pakta
Besedilo pakta štirih velesil določa medsebojno sodelovanje v okviru DN za ohranitev miru
Pariz, 8. junija. AA. Pakt štirih velesil bo imel datum 7. junija 1^33. Njegovo ber sedilo je definitivno in so se vlade štirih velesil obvezale, da ga bodo čimprej podpisale Besedilo ima naslednjo vsebino:
Državni poglavarji štirih držav so, zavedajoč se posebne odgovornosti, ki jim jo nalaga stalno članstvo sveta Društva narodov napram Društvu narodov samemu in njegovim članom ter odgovornosti, ki so jo prevzeli s skupnim podpisom na locarmkih dogovorih, prepričani, da se morejo hude razmere, ki danes vladajo na vsem svetu, popraviti samo z okrepitvijo njihove medsebojne solidarnosti, ki bo v Evropi utrdila zaupanje v mir; zvesti obveznostim, ki so jih prevzeli s paktom Društva narodov, z locarnskimi pogodbami in z Briandovim in Kelloggovim paktom, ter sklicujoč se na izjavo o neuporabl jan ju sile; v želji, da popolnoma zagotove izvedbo vseh določil pakla Društva narodov in v skladu z metodami in postopki tega pakta, ki se i>nt ne nameravajo odreči, spoštujoč nravi ce \-sake države, glede katerih se ne more sklepati brez njihovega pristanka, sklenili r to svrho pakt in določili svoje pooblaščence, ki so izmenjali med seboj svoja pooblastila in se zedinili o naslednjih določilih:
1.	Pogodbene stranke se bodo sporazumevale o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo Obvezujejo se, da bodo storile vse, da sc bn v okviru Društva narodov iz\,ajala po litika dcjanjskega sodelovanja vseh držav za ohranitev miru.
2.	Glede pakta Društva narodov, zlasti dede členov 10., 16. in /9. sklenejo pogodbene stranke, da bodo prouči'e med seboj in s pridržkom, da te sklepe končno odnbre pristojni organi Društva narodov, vsak predlog o metodah in postopkih, ki naj omogočijo plodno izvedbo teh členov.
>. Pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo zastavile vse svoje sile za zagotovitev uspeha razorožit\-ene konfcrcncc, pri čemer si pridržujejo pravico, da bodo. če bi ob sklepu konference ostala nerešena vprašanja, ki se jih posebej tičejo, nada-'■evale med seboj njih proučevanje, pri ce mer sc bodo naslanjale na pričujoči pakt da zagotove rešitev teh vprašanj.
4.	Pogodbene stranke izražajo voljo, da sc bodo sporazumevale o vseh vprašanjih gospodarskega značaja, ki so skupnega m teresa za \ so Evropo, posebno glede gospodarske obnove Evrope, o čemer je treba iskati rešitve v okviru Društva narodov
5.	Pakt se sklepa za U) let in če bi ga katera stranka ne odpovedala pred i>:on ccm osmega leta. se bo smatral kot obnovljen ter bo obstal v veljavi neomejeno uo-bo. I saka stranka pa ima pravico odoo-e-dafi ga dve leti pret
6.	Pakt je sestavljen v štirih jezikih in velja francosko besedilo v spornih primerih 7a merodajno. Pakt se bo ratificiral, r itifikacijske listine pa bodo deponira te čimprej v Rimu. Italijanska vlada bo izru čUa \saki stranki overovljen prepis pakti, kakor to določa zapisnik. Pakt stopi v veljavo takoj, ko se deponirajo vse ratUka-c!jske listine, in bo registriran pri Društvu narodov, kakor določa pakt Društva narodov
Prvotni Mussolimjev načrt
Rim. 8. ionr-a. d. MossoKni je v svojem snrčni.fm govoru, ki ie hisl v sftnatu spre-iet z v: h a m in < dobravan cm. objavil na splošno presenečenje po-'«« besedna. ka.kor ga i. na pa Vit štirih, sedaj tudi svoj prvotni načrt. v koiikor se nanaša na Doli+xni doT pogodile.
Ta načrt se glasi: Paragraf 1. Štiri za-pidne ve'esi> Italija. Francka. Nemčija in Ar-g':;a se obvezujejo, da bodo izvajale medsebojno m efektivno politiko sode;ova-rra za ohran-tev miru v duhu KeHoggovega pakta in da biKio v evropskem okviru za-poče'e akcijo, ki nai pri-s'M tudi druee države. kolikor bo to potre-bno. k taki nrrov-politki.
Paragraf 2. Šrr: velesile potrjujejo v stnis*« določb Covenanta (pakta o Društvu narodov) nace/o o revizij- mirovnih pogodb za primer, da h' se pojav'!« razmere, ki bi rava'e spor P*ed przadetrmi državami: teta v'i a io pa. da nače'o o reviziji ne more b:ti izvedeno razen v okviru Društva narodov po med-sebojrem In solidarnem sporaz-rmn ter v duhu solidarnosti recipročnih interesov.
Paragraf 3. Ita.!;;a. Francija in Anglija izjavljajo. da bo v primeru, če bi se raz-orožMvena konferenca zaključila ie r del-n m: rezultati, efektivno obveljala enakopravnost. kakor ie b;!a priznana Nemčiji. Nem cM a pa se obvezne. da bo realizirala enakopravnost postopoma na osnovi da'i-n;h postodb. ki nai se skiiene'0 med vsemi šrrmi s;lami po recktl diDiomatsfei roti. iztiri velesKe se obvezuj en o. da se bodo enako sporazume'« tud; glede enakopravnosti Avstriie. Madžarske m Bolgarije.
MussoTn: ie v svojem govoru poudaril, da sedaj oarariranl pakt ni naperjen proti nikomur tn rta ie sestavljen v skladu s prvotirm načrtom, kakor je zahteval tudi veliki fašistični svet na eni izmsd svoiib pos'edn :h sei
Pakt sam ie MirssoHni komentira! takole: \elesi!e so prevze'e dolžnost, da bodo odslej vodr> zares oo!it>ko sodelovanja tako med seboi kakor z drugm; državami. Dru-g- čen pakta, ki omenia čl. 19 pakta Društva narodov, omogoča novo proučitev pogodb. k ';h rH mogoče več izvajati, treti-č'en pa priznava Nemčifi.j de Mire e-nakost. v katero kliut zjavl. ki ie bila rodana v 7enevj t:fk o-red koncem 0-e-tek'eza 'eta. skoraj nihče več ni veroval. V smislu pakta ie torej tudi mogoča revirja mirovnih pogodb k? pa bi se izvršila v miroljubni obliki in nikakor ne bi izsilila. S naktom se re ustvarja med državami definitivna in neizpremenlliva hierarhija. Ta hierarhiia. v fcolikor se tiče prizadetih štirih držav v ~apadni Evropi, objektivno in zgodovinsko obstoja, toda v primeru, kakor Jo kaže pakt.
ne pomeni nadvlade, ki bi vsilila svojo lastno voljo ostalim podrejenim evropskim silam.
Ob zaključku svojega govora je italijanski ministrski predsednik še poudari!, da bo treba sedaj na osnovi pakta doseči čimrrei ui čimbolj efektivne sporazume o vzajemnem sodelovanju štirih velesil ter odoravti vsa vprašanja, ki otežujejo niahovo zbližani«
Navdušenje v Italiji
Rim, 8. junija. AA. Iz vseh večjih italijan-■sk h mest prihajajo vesti o navdušenju, ki ga ie zbudil podpris pakta štirih in pa včerajšnji Muisso';.nijev govor v senatu. V Milanu. Turlnu, Genovi, Veroni, Piacenzi, Li-vottju. Salernu, Ghietiju in Trapanijn so velike množice prebivalstva posluša!« pred zvočniki Mtisso!«nije«v govor ter ga burno pozdravljale.
Listi obračajo pozornost zlasti na Parz in njihovi koir.entar.iii sklepajo o možnosti francosko-italijanskega sporazuma. Tako •piše »Matt-.no«: Upanje v trajno zboljšanje razmerja med Parizom in Rimom bo spra-vVo s sveta še posledoje nezaupanje, ki utegne obstojati v Franciji nasproti paktu. S paktom štirih se začenja nova doba v zgodovin;. S svetlo potjo, ki io je duce pokazal svetu, se je odprla nepregledna panorama pre rojenja. napredka in blagostanja sveta. Rim je rešil civilizacijo.
»Tevere« piše: Mt»so!:nije.va ideja, ki jamči doigo za ohranitev mini. si pogumno ut:'a not ter gre roko v roki s čuvstvi bi-udiskHi množic, ki so močnejša od vseh diplomatskih zvijač.
Glasovi iz Francije
Pariz, 8. junija d. Agencija »Havas« je že snoči okrog 20 razširila po vsej Franciji vesti, da je Nemčija pristala na načrt pakta in da ]e bil pakt v Rimu parafiran, kar je izzvalo naravno senzacijo, čeprav so listi že napovedovali ta dogodek. Uredniku lista »Petit Journal« je ministrski predsednik Daiadier izjavil, da bo morala postati prva posledica tega pakta sporazum med Italijo in Francijo. Tudi »Temps« poudana, da odpira pakt najlepše perspektive za ureditev odnošajev med Rimom in Parizom. Logičen učinek pakta bo moral biti, da se obnovi medsebojno zaupanje in politično sodelovanje, če bo to uspelo, bo pomenil pakt nov konstruktiven element evropske politike.
»Petit Parisien« napoveduje prav tako dobo medsebojnega zaupanja in političnega sodelovanja med Italijo in Francijo ter v tem okviru tudi obnovo evropsKega gospodarstva.
»Journal des Debats«, »Action Francai-se<? in drugi listi, ki so vodili opozicijo proti paktu, še nadalje kritizirajo francosko zunanjo politiko. »Populaire« poudarja v svojem komentarju, da pakt ne pomeni ničesar novega in da spričo njega ne preti na drugi strani nikaka neposredna nevarnost, zaradi česar je tudi povsem nepotreben. Vlada bi se morala baviti z drusrl-mi vprašanji, na primer z razorožitvenim problemom in z uvedbo 40-urnega delovnega tedna, ne pa izgubljati časa z Dičevt-mi mednarodnimi političnimi demonstracijami.
jfOeuvre* meni, da bodo pogajanja, ki se bodo pričela na osnovi pakta štirih velesil, zelo težka in da morda pričaknje paktu naklonjen? javnost preveč od njegovega edinega uspeha, da ie za dobo kratkih deset let vsaj navidezno preprečil razdelitev Evrope v dva tabora.
Nemci zadovoljni
Berlin, 8. junija d. Agencija Conti poroča glede na podpis pakta štirih, da ta pakt sicer ne vsebuje sporazuma v vseb bistvenih točkah, vendar pa odpira perspektive, da bo mir v bodočnosti boli zagotovljen kakor doslej.
Narodno socialistični tisk je sprejel pakt štirih velesil in Mussoiinijev govor v senatu s pravim fašističnim navdušenjem. Listi posebno poudarjajo poglavje iz Mus-solinijevega govora, ki se nanaša na Nemčijo. »Volkischer Beobachter« pripominja, da je pakt najvažnejša pogodba, kar jih je bilo sklenjenih v povojnih letih. V nasprotju z narodno socialističnimi listi pa piše »Lokalanzeigerc, da pakt v obliki, kakor je bil sprejet, ne pomeni stvarnega napredka v mednarodni, še manj pa v nemSki zunanji politiki.
Ugoden vtis v Angliji
London, 8. junija d. Parafiranje pakta štirih je bilo v angleškin političnih krogih sprejeto z velikim zadovoljstvom. Prav ugoden vtis je napravil tudi Mussoiinijev govor v senatu. Upajo, da bodo odnošaji med Francijo m Italijo postavljeni na popolnoma drugo podlago. Angleški politični krogi opozarjajo na Mussolinijevo izjavo, da pakt re pomeni Jiktiranja volje drugim državam. Prav tako bo izključeno vsako nasilje napram mirovnim pogodbam.
»Manchestei Guardian« pa poudarja v svojem uvodniku, da od voditelja fašistične revolucije ni bilo pričakovati tako zmernih izjav, ki že po svojem duhu niso v skladu niti z idejami niti z obliko italijanske revolucije.
V nasprotju z večino tiska ugotavlja »Daily Express« o paktu, da je to izključno le formalna pogodba, ki praktično ne pomeni nikakega napredka v mednarodni politiki. Primerjati je ni mogoče niti najmanj z locarnskim sporazummom, paktom Društva narodov ali Briandovim - Kelloggovim paktom, marveč spada le v drugo vrsto elementov in dokazil povojne mirovne politike v Evropi.
Avstrija pričakuje samo koristi
Donaj, 8. junija AA. Tukajšnji listi v glavnem pozdravljajo parafiranje pakta štirih in vidijo v njem napredek v odno-šajih med evropskimi velesilami, od česar bodo male države, zlasti Avstrija, imele samo koristi. »Neues Wiener Tageblatt« pravi, da je ta pakt pomemben diplomatski dogodek, ki predstavlja največji napredek po Locarnu. sNeue Freie Presses piše, da vzbuja besedilo pakta sicer vtis slabosti, toda krivično bi bilo imenovati ga praznega m nepomembnega že zato, ker pomeni podpis tega pakta prvi začetek k popravi odnošajev med Francijo in Italijo in ker je Nemčija s tem priznala, da se tudi ona ne zanaša na krvavo obračunavanje sporov.
Konec dosedanje napetosti med narodi
ženeva, 8. junija AA. Vest o parafiranju pakta štirih in objavo pakta samega so tu sprejeli kot posebno zadovoljiv dogodek, ki napoveduje konec dosedanje napetosti med narodi. Tukajšnji politični krogi poudarjajo. da spoštuje pakt interese tretjih in prav tako tudi Društva narodov. V ostalem se sklicujejo na včerajšnjo Mussolinijevo besedo, da bo pakt vreden samo toliko, kakršen bo duh. v katerem se bo izvajal
Jamstva Francije Mali antanti
Pariz, 8. junija. A A. Zunanji minister Paul Boncour je danes poslal državam Male antante pismo, v katerem francoska vlada pismeno potrjuje zagotovila in jamstva, ki jih je zunanji minister že ustmeno dal zastran pakta štirih. Vlada pripravlja objavo Rumene knjige, v kateri bo zbrala vse dokumente, ki se tičejo tega pakta.
Pariški razgovor!
Razgovori zastopnikov Srancoske, angleške in ameriške vlade o rešitvi razorožitvenega problema
Pariz, 8. junija. AA. Dopoldne ob 10.40 so se pričeli v zunanjem ministrstvu razgovori med zastopniki Francije. Velike Britanije in Zedinjenih držav. Razgovorom so prisostvovali v imenu Francije Daiadier in Paul Boncour, v imenu Anglije London-derrv. Fdcn. pariški poslanik Canibbell in zastopnik zunanjega ministrstva v Društvu narodov Cadogan, za Zedinjene države pa Norman Daviš, pravni svetovalec Dulles in član ameriške delegacije na razorožitveni konferenci polkovnik Strong.
Pri teh razgovorih gre predvsem za razčiščevanje političnih vprašanj, dočim so v Ženevi proučevali boij tehnične strani razorožitvenega problema. Na dnevnem redu današnjih pariških razgovorov so bila predvsem vprašanja o nadzorstvu nad oboroževanjem, definiciji napadalca in položaju, nastalem z izjavo o nevtralnosti Zedinjenih držav.
Ob 13. je priredil Paul Boncour na čast ameriških in angleških delegatov banket, po katerem so pogajanja takoj nadaljevali
Ženeva, 8. junija. AA. Francoska delegacija je poslala razorožitveni konferenci noto. v kateri navaja svoje stališče v vprašanju pomorske razorožitve. Francoske zahteve so naslednje:
1. Konferenca mora biti splošna. 2. Konvencija mora spoštovati načelo medsebojne zveze in odvisnosti med posameznimi panogami oboroževanja. 3. Konvencija mora upoštevati dejanjski položaj, kakor ie obstojal v začetku konference, in ohraniti razmerje med brodovji držav, vendar pa morajo manjše mornarice imeti možnost razviti se v pravičnih mejah v skladu s čl. 8. pakta Društva narodov. Na drugi strani naj klavzule obstoječih pomorskih pogodb ostanejo v veljavi do 31 decemora 1. 1936 s to omejitvijo, da se najstrožje tz-vrše redukcije, kakor jih določi konvencija. 4. Konvencija mora ostati v veljavi za vse kategorije orožja enako dolgo. Trajanje konvencije mora biti tako dolgo, da se lahko izdelajo in izvrše pomorski programi.
Pred skorajšnjim zaključkom velesejma
Velesejmski dnevi vedno hitreje minevajo. Preden ?mo mosli povedati, kaj vse je *ti razstavljeno, kaj vzbuia pozornost in zanimanje, moramo že tudi ugotoviti, da 9J oo* bližamo zaključku. Le n?kai dni ie še dana možnost posetiti to rwll'čno prireditev, ki kljub krizi in dnurim težkočam, s katerimi se moramo dnevno boriti, ni izgubila nič na s volem sijaju in na svoji privlačnosti za najširšo publ ko.
NTesisurno vr->me zadnje dni ni mnosro vplivalo n^Vo«^. zlasti pa ne na kjpčiji, ki se prilično. u« razvijajo. zlaf»ti v p-m;-štvu. v
kolesih, vozovi trotehnifnih in masažnih in Ol \it lih itd.
Včeraj ja vele^em i> - Vl;l ravnatelj trx>-vinsketra muzeja v Rpo,;i»idu gosp. .Jaša Crr<?aševif. ki je izrazil željo da bi mu raz-stavlialei odstonili nekai razstavnih vzore »v za tr<rovin=ki muzej, kier bodo »talno razstavljeni. M^d odličn mi posetniki je om?mti
štedil- !£!*- . v»feh. šivalnih ..T516-6
strojih. fk h vozičkih, v elek-v.ermičnih aparatih, v aparatih, v ž'vi-
trgu
tudi generalneca ravnatelja >Pufcnika« srosp.
Slavka Širiščeviča.
Doslej je velesejem zabeležil že velik po-eet tujcev iz vseh banovin naše države, zlasti iz Beograda. Zasrreba. Sarajeva, Splita. Vel. Bečkereka, Subotice, Skoplja, Slav. Broda. Slav. Mitrovies, Slav. Požege, Daru-varja. Zaiefarja. Niša in iz mnogih drugih kraiev. Pa tudi iz inozemstva je pr šlo že precej tijcev. zlasti iz Trsta, z Dunaja, ii češkoslovaške in Madžarske. Ker je pričakovati, da bo v nedeljo zop?t velik naval, bi svetovali onim. ki »i hočejo razstavo podrobno ogledat', da izkoristijo še današnji in jutrišnji dan. V ponedeljek zvečer pa bodo velesejniski dnevi zaključeni.
Poset naših parlamentarcev na Poljskem
Beograd, 8 junija p. Na povabilo poljskih parlamentarcev odpotuje v soboto na Poljsko večja skupina jugoslovenskih parlamentarcev pod vodstvom ministra brez portfelja g. dr. Andjelinoviča. V delegaciji so med drugimi podpredsednik senata g. dr. Fran NovaP ter narodna poslanca gg. dr. Ljudevi; Pivko in dr. Bogomil Vošnjak.
Kr. banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu
MUčite
razstave &arajev&kifi preprog
na velesejmu, paviljon	7307
Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila
Dragutin Domjanič
Zagreb, 8. junija.
Davi j j tu nenadoma umrl največji sodobni hrvatski pesnik, dr. Dragutin Donijan e Včeraj j3 bii še v uradu in je snoči lese! zdrav k počitku. Davi ga je zadela srčna kap. Na v«?h javnih in privatn h zgradbah v Zagrebu so izvesili črne zastave. Ob 18. je imela jugoslovenska akademija znano«?'i in umetnosti žalno sejo. Danes S3 je sestal tudi občinski odbor, ki se je posvetoval o pogrebu. Mesto bo uredilo pokoinikj posebno častno grobnico. Pogreb bo jutri ob 16.% na Mirogoj.
Dr. Dragutin Domjanič je bil rojen v novembru 1875 v Krči blizu Sv. Ivana Zeline. Leta 1899. je promovral za doktorja prava ter ee posvetil sodniški karieri. Bil je svetnik banskega stola v Zagrebu.
Pokojnik ie bil prvak hrvatske mod »me literature in glavni reprezentant mdividu.i-liz.ma v poeziji. Literaturi se je posvetil že 8 svojimi 17. ieti. Leta 1909. je izdalo Društvo h rvatskih književnikov zbirko njegove lirike, 3>Pe?me«, ki so izšle 8 let pozneje v drugi izdaji. Leta 1917. je bila izdana tudi
prva serija njegovih pesmi v kajkavskem na reč j j »Hipci i popevke«. Domjanič je sodeloval v vseh hrvatskih beletrističnih listih. pa tudi v Srpskem književnem glasniku. Letopisu Matice Srpske, Ljubljanskem Zvonu ter Domu in svetu. Razen pesmi je gpsal tudi celo vrsto črtic in književnih oo^n tako naše kakor tudi druge literature. r.!ast; ruske. Največ njegovih pesnitev je izšlo v iSavremenikiu. Leta 1924 ja Matica Hrvatska izdala njegove izbrane pesmi, leta 1927. ie izšla druga serija njegovih kajkavskih pesmi »S.incu i sesnei«. Končno je lani izdal svoje prevode iz francoske provansalske lirike
0 Domjaniču so zelo mnogo pisali, tako r hrvatskih, kakor tudi v srbskih in slovenskih revijah. Pri anketi beograjske »Pravde*, kdo je najbolj čitan pisatelj na srednjih šolah, je dobil Domjanič največ glasov. Pokojnik je bil član Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, predsednik zagrebškega Pen-kluba. častni predsednik Matice Hrvatske in je sodeloval še pri raznih drugih kultarnih institutih.
Akcija za večjo zaposlitev na Jeseničan
Z uvozom strojev iz Nemčije naj se omogoči obratovanje nove tovarne
KID za tanko pločevino
Beograd, 8. junija. M. Zaradi prekinitve normalmih trgovinskih odnošajev z Nemčijo je naša vlada svoječasno ukiniJa tudi posebne ugod-no-sti, ki so velja'e g!ede nabave Irakistritiiskih strojev v Nemčiji. Zaradi tega Čudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki je naročila za več milijonov novih strojev v Nemčiji za svojo novo tovarno za iiz delov a nje tanke pločevine, teh strojev sedaj ne more dobavita* čeravno so že izdelani in pripravljeni za transport. To bi imelo za posledico, da bi se morala dela na ureditvi nove tovarne ustavite in bi v tok o čem letu ne bilo mogoče pričeti z obratovanjem oo-vega podjetja, ki bi nudilo zaslužka okrog 300 delavcem. Nacionalne organizacije z Jesenic in Koroške Be'e so glede na gospodarske in soclakie interese teh krajev pokreniile akciijo. da bi vlada izjemoma dovolila uvo>z teh strojev iz Nemčije in na ta način omogočila otvoritev novega podjetja. Krajevni organiza-
ciji JRKD na Jesenicah in v Koro9tj-BcVi sta poslali narodnim poslancem in senatorjem dravske banovine o tej zadevi o Kitno spomenico. "Narodno strokovna zveza se je s posebno brzojavko pridnržSa te? akcijii. prav tako pa tudi Narodna Odbrana na Jesenk:ah, sokolski društvi na Jesenicah in Koroški Besi ter goreraj-ska sokotefca žup-a. Na merodaj-nih mestih v Beograd-u so intervenirale tudi CerttraAa industrijsk-lh korporacij, Centralno tajništvo delavskih zbornic. Lj>ub\i anskia Delavska zbornica, Zveiza kovinskih delavcev ter v imenu Kranjske industrijske družbe bano vinski 'svetnik dr. Obersne!. Kakor izve vaš do-•ptenfc. je minister trgovine dr. Šumenikovic, •upoštevajoč tehtne razloge, ki so .rlh na-•vedile vse omen.je.ne organizacije, že sestavi! predlog za ministrski svet da bi se omogočil uvoz tah strojev ter tako zasi-gura! kruh in zashižetk veliikemru šte<vfr« delavcev tega važnega industr. centra.
Župan dr. Puc v Beogradu
Beograd, 8. junija, p. V Beogradu se mudi ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Bil je sprejet na več merodajnih mestih in je razpravljal s pristojnimi funkcionarji o zadevah ljubljanske mestne občine. Ljubljanski občinski proračun je odobren, razen diferenci jacije občinskih doklad.
Zbor Zveze za tujski promet
Ljubljana, 8. junija.
V dvorani Zbornice TOI se je vrši^ danes popoldne redna letna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji. Zbora se je udeležilo lepo število delegatov iz vse Slovenije. Predsedn:k Zveze, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi, g. dr. Rudolf Mam je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebno načelnika turističnega odseka pri ministrstvu za trgovino in industrijo g. Jašo Grgaše-viča, dalje zastopnika g. bana, g. inšpektorja Alojza Guština. generalnega direktorja Putnika g. Slavka Širiščeviča, zastopnika Zbornice TOI dr. Koceta. predsednika trgovskega društva Merkurja m Narodne galerije dr Windischerja, zastopnika železniške direkcije g. insp. Petka, podžupana g. Evgena Jarca. predsednika Z-SS dr. Huberta Souvana, zastopnika avtoklu-ba gg. inž. Pavlina in Sabca, predsednika Zveze za tujski promet iz Maribora g. dr. Senjorja in številne druge zastopnike tuj-sko-prometnih društev in korporacij iz vse Slovenije.
Zatem se je spomnil med letom umrlega člana hotelirja g. Jakoba Peternela z Bleda, čegar spomin so navzoči počastili 7. vzklikom: Slava! Govornik je v nadaljnjem kratko očrtal prilike v tujskem prometu. kakršne so bile lani in izjavil, da tudi prognoza za bodoče ni baš slaba. Čeprav imamo letos razmeroma slabo vreme, vendar je bila že predsezona v naših letoviščih povoljna. V naše kraje pa bo privabljala tujce zlasti naša nizka valuta, ki omogoča tujcu pri nas ceneno življenje.
Sef oddelka za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo, g. Jaša Grgaše-vič, je poudaril v svojem nagovoru važnost tujskega prometa z narodnogospodarskega '-idika. Pohvalil je delovanje Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki je bila prva pobornica turizma in izrazil željo, da bi se razvile tako močne in delavne organizacije po vsej državi. Omenil je. da se pripravlja zakon z« povzdigo turizma. Osnovani bodo savezi po banovinah, ki pa bodo spet včlanjeni v vsedržavni Zvezi Dela se tudi na tem, da se ustanovijo v državi kreditna društva za podpiranje turizma. V Beogradu bo v kratkem sklicana širša konferenca, na kateri se bodo obravnavala vsa zadevna vprašanja
Insp. Alojzij Guštin je obljubil, da bo banska uprava vedno budno pazila na vse prilike v delovaniu Zveze in nieno stremljenje tudi v bodoče podpirala. Tudi generalni direktor Putnika g. Siriščevid iz Beograda je obljubil Zvezi vso pomoč. Dalje je omenjal, da gre v korist države tudi interni turizem, k? ima istotako svoje pozitivne strani. Posebno ie v prid našim pasivnim krajem. Predsednik Zveze za tujski promet v Mariboru dr. Senjor je izrazil ljubljanski Zvezi svoje priznanje in po-
udaril željo, da bi delali obe Zveri čim tesneje za iste smotre.
Poročilo o delovanju Zveze je bilo sprejeto s pohvalo na znanje, prav tako računski zaključek za preteklo leto.
Zbor je nato odobril nekatere spremembe pravi'., nakar so sledile volitve novega odbora, ki je ostal isti kakor lansko leto.
Pri slučajnostih je podžupan g. prof. E. Jarc poudarjal, da ima Slovenija premalo zvez z notranjostjo države. V prvi vrsti bo treba skrbeti za izboljšanje naših cest in se končno odločiti za izvršitev lepe ceste, ki bo vezala Slovenijo preko Kočevja z Jadranom. — G. župan Lavtižar iz Kranjske gore je zaprosi! Zvezo, naj posreduje, da se končno popolnoma dokončajo dela na cesti na Vršič. — Podpredsednik Avto-kluba g. inž. Pavlin je podal celo vrsto predlogov, kako naj bi se dvignil tujski promet z motornimi vozili. V prvi vrsti naj se dovolijo kratkoročne prehodnice, na meji naj se postavijo obmejni kioski, preneha naj se s carinskimi težkočami, uvedejo naj se markacije cest itd. — Sreski načelnik g. dr. Ogrin iz Kranja je predlagal, naj se izboljšajo pota in mostovi v gorenjskem kotu. Zastopnik Zbornice TOI g. dr. Koče je naglasi! potrebo, da bi tudi država podpirala naše hotelirstvo. — Zastopnik zdravilišča v Rogaški Slatini g. Sotler je prebral več predlogov, da se izboljšajo zveze S tem našim največjim zdraviliščem. G. Malešič iz Metlike je orisal prilike v Bclokrajini in prosil Zvezo za pomoč. — Predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Ciril Majcen se je dotaknil vprašanj v go-stilničarski stroki, nato pa čestital v imenu zbora g. predsedniku dr. Marnu k 10-letnici predsedništva, prav tako tudi g. ravnatelju Vladimiru Pintarju, kar so zbo-rovalci podkrepili z burnim aplavzom.
Z zbora je bila pred koncem odposlana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, enako tudi g. ministru Z& trgovino, obrt in industrijo.	-
Ostavka španske vlade
Madrid. 8. junija, g. Kabinet Azana je podal ostavko. Do ostavke je prišlo, ker je predsednik republike izrazil željo, da bi rad zvedel za stališče republikanskih skupin, preden bi sprejel gotove od ministrskega predsednika predlagane izpremembe v vladi.
Rumunija : Grčija 1:0 (1:0)
Bukarešta, 8. junija S tekmo med Rumu-nijo in Grčijo se je danes nadaljevalo tekmovanje za balkanski pokal. Po veliki zmagi Rumunije nad Bolgarijo 7 : 0 se je pričakovala tudi precejšnja zmaga Rumunije nad grško reprezentanco. Vendar pa je rumunska reprezentanca zmagala le pičlo z 1 : 0.
Po današnji zmagi se je Rumunija. ki ima enako število točk kot Jugoslavija, toda boljšo goldiferenco. povzpela na prvo mesto tabele. Končna odločitev bo padla v nedeljo na tekmi med Jugoslavijo in Ru-munijo. V soboto bosta igrali reprezentan ci Grčije in Bolgarije.
Vremenska nan^ved
Dunajska vremenska napoved sa peiek:
Od časa do časa oblačno in deževno, možnost neviht
Maši kra|i in ljudje
Za pocenitev domačega gospodarstva
Akcija našega ženstva proti
Ljubljana, 8. junija. Snoči se je v damskem salonu kavarne F.mona vršilo pod predsedstvom ge. Frani e Tavčarjeve zborovanje Splošnega ženskega društva, na katerem je ga. Govekarjeva
Joda a obširno poročilo o občnem zboru ugoslovenske ženske zveze, ki se je pred dvema tednoma vršil v Novem Sadu in Ki se ga je poleg delegacij Jugoslovenske ženske zveze iz vse države udeležila tudi Ma-tica naprednih žen in Udruženje slovaških žen. Po referatu ge. Govekarjeve, h kateremu se v kratkem še povrnemo, se je razvila razgibana debata o nekaterih perečih društvenih in načelnih vprašanjih, v katero so z iniciativnimi predlogi posegle ge. Štebijeva, Kroftova, Vodetova, Kraigherjeva i. dr. Največ vroče debate je bilo o za-snutku, o katerem se je na pobudo ge. Ste-bijeve razpravljalo tudi v Novem Sadu — Slovenke so v vsedržavni ženski zvezi vobče najbolj delovne — naj bi država samostojnim materam (vdovam, ločenkam, nezakonskim), ki so potrebne socialne pomoči, izplačevala nekakšno pokojnino.
Pred zaključkom zborovanja pa je gospa Lapajnetova prečitala spomenico, ki jo boli ubij ansko društvo s pomočjo Jugoslovenske ženske zveze dostavilo na vsa odločujoča mesta in v kateri ženstvo odločno zahteva, da se znižajo cene sladkorju, ki je eno najvažnejših hraniv za vse sloje. Spomenica navaja med drugim:
!z socialnih, ekonomskih in moralnih razlogov zahtevamo znižanje cene sladkorju.
Zahtevamo znižanje cene sladkorju na pocilagi velikanskih dobičkov, ki jih izkazujejo naše tvornice. Velikobečkerečka fabrika šečera n. pr. je dala v 1. 1922-1923 13 Din dividende na 150 Din nominale, to
previsokim cenam sladkorja
je 10 odst. Te dividende so se stopnjevale vsako leto in so dosegle v letih 1929. in 1930. 80 Din dividende ali 53 odst. Ne dosti manj ostale tovarne. Državna fabrika na Čukarici izkazuje 14 milijonov Din čistega dobička.
Zahtevamo znižanje trošarine na sladkor, ker je ta trošarina nesocialna, ter ima samo namen, ščititi visoke dividende tvor-nic, ki so vse v tujih rokah. Trošarina na sladkor se je povišala na zahtevo teh tvor nic, da se prepreči uvoz sladkorja iz Če škoslovaške in Avstrije, kjer se sladkor danes prodaja po 9.50 Din odnosno 10.50 Din. Ob primerni trošarini bi imeli tudi mi sladkor po tej ceni, kakor smo ga skoro imeli v letu 1931., ko je bila cena sladkor ju v kockah 13 Din, kristalnemu 11.50 Din. Zaradi nižje cene sladkorja niso tedaj dividende prav nič padle, nasprotno, za 20 odst. in več so bile višje kakor v letu, ko je imel sladkor isto ceno, kakor jo ima danes, to je 1. 1925. Torej odločuje znano pravilo, da daje dobiček povečani konsum in ne povišana cena.
To pravilo velja tudi za trošarino. Ob po manjšani trošarini in ob povečanem kon sumu bo dohodek trošarine gotovo isti, ako ne večji.
Sladkor je eno najbolj nujnih, najbolj zdravih hraniv, ki se prideluje v naši dr žavi, in nobenega dvoma ni, da bo ženstvo imelo v tej akciji vso javnost za seboj.
Po kratki debati je bilo sklenjeno, da bo Zveza gospodinj, ki je priključena društvu, v najkrajšem času priredila velik protest ni shod. Nato je predsednica zaključila zborovanje.
Nevaren požar sredi Ljubljane
Po naključju in požrtvovalnosti gasilcev preprečena velfka katastrofa
l,jub\jana, 8. junija. Ponoči je razburil Ljubljano silen požar, ki je zajel ostrešje hiše št. 1 na Dvornem
trgu. Ta požar je bil veliko nevarnejši kakor oni pred leti, ko je gorela Pengovova hiša za Gradom. Bilo je okrog 1.40. ko so stanovalci v hišah na Cankarjevem nabrežju nenadoma opazili bušiti pod nočno nebo valove dima, za katerimi so takoj planili v zrak tudi silni plameni. Preplašeni opazovalci so jeli kričati: Ogenj, ogenj in hiteli so čez most na Jurčičevem trgu na levi breg Ljubljanice. Gostilničar Ivan Maček je takoj odhitel v Mestni dom in alarmiral gasilce.
2e poprej je opazil silno nevarnost v gt reči hiši v mansardi stanujoči brivski mojster Gabrijel Spindler. Zbudil se je nekako ob 1.30 in zavohal smrad po dimu. Komaj pa je odprl vrata na hodniku, je že ugledal plamene, ki so se širili proti hodniku. Spindler je jel ves prestrašen kri-Cati in butati na vrata sosednih stanovanj. Zaradi plinov, ki so se zgostili na hodniku, pa se je Spindler kmalu onesvestil in so ga morali prenesti nazaj v stanovanje. Na hodniku so se tedaj že zbrali drugi stanovalci, ki so kričali od groze. Jeli so metati
šili ogenj. Razmetati so morali tudi opeko, ki so jo metali na Dvorski nasip in v ozko ulico med obema hišama ter deloma tudi na pločevinasto streho Matice. Gasilcem so požrtvovalno pomagali tudi stanovalci iz soseske in mnogi iz vrst gledalcev, ki se jih je nabrala na Kongresnem trgu in na Dvorskem nasipu navzlic pozni uri ogromna množica. Gasilci so okrog 5. zjutraj končali z gašenjem in pustili na mestu pet mož kot stražo. Med strankami v goreči hiši je zavladala, ko so se zavedli nevarnosti, silna panika. Ko so metali iz stanovanj kose pohištva in zavoje oblek ter begali po stopnicah gor in dol, so bila v nevarnosti tudi njihova življenja in je požrtvovalen stražnik komaj rešil življenje sinčku brivca Špindlerja, ki se je že skoro zadušil v dimu, uhajajočem v stanovanje.
Škoda je zelo velika. Največji del jo bo trpel hišni lastnik g. dr. Ivan Černe. ki ima znano gospodarsko pisarno in ki je odsoten iz Ljubljane. Poleg ostrešja je pogorelo tudi vse pohištvo, spravljeno pod streho, razni spisi, ki jih je imel dr. Černe po omarah, dalje obleka in najrazličnejši drugi predmeti. Kuharici Ivanki Jamškovi je
pogorela vsa bala, ki jo je imela spravljena Dvorski nasip razno obleko in tudi ko- no pod streho. Oškodovane so dalje stran se pohištva, nato pa so se skušali rešiti tu- ke Laun, Dolenčeva, Spindler. Bavčar ir
di serni. K sreči so mogli še pravočasno prispeti na stopnice, predno jih je ogenj zajel Pred tem stanovalci v II. nadstropju še niso ničesar vedeli, kaj se godi v hiši. Dim ni prodrl še v spodnja nadstropja. Kmalu pa so prispeli na kraj nevarnosti poklicni gasilci z Magirusovo lestvo in drugim orodjem. Poklicne gasilce sta vodila g. Gostiša in g. Ogrin, za poklicnimi pa so kmalu stopili v akcijo tudi prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Mežeka. Ostrešje ve'ike hiše je bilo tedaj že popolnoma v plamenih in so imeli gasilci polne roke dela.
Veter je vel takrat proti poslopju kina Matice in nastajala je čedalje večja nevarnost, da preide ogenj na ono stran, kar bi postalo usodno. Hišnik v kinu Mati<i g. Tone Japelj je takoj uvidel nevarnost in splezal na streho, kamor so mu donašali domači vodo. Branil je v prvi vrsti leseno kupolo, ki so jo že nekaj krat skušali zajeti ognjeni jeziki. Gasilci so iz obeh mo-tork brizgali mogočne curke vode ne samo na gorečo hišo, marveč tudi na poslopje kina Matice, da tako požar vsaj lo-kalizirajo. Če bi se bilo vnelo to poslopje, bi značilo to še večjo katastrofo, nego je bila ona pred več ko 50 leti, ko je pogorelo nekdanje deželno gledališče. Posebno dobro je služila Magirus lestva. s katere so gasilci lahko brizgali vodo od zgoraj dol na gorečo streho. Pozneje so gasilci odšli v hišo in med plameni kar brez mask pričeli razkopavati tramovje. da so lažje du-
m
precej tudi trgovski zastopnik Lojze Dular, kateremu je v stanovanje v II. nadstropje vdrla voda. Skupna škoda bo gotovo znašala več stotisoč dinarjev. V hiši je bila že danes dopoldne cenilna komisija, ki pa še ni popolnoma opravila svojega posla.
Lep uspeh Ljubljanskega šahovskega kluba
Na binkoštne praznike je priredila Ju-goslovenska šahovska zveza izbirne tekme v štirih skupinah, od katerih je imela vsaka po štiri klube. Prva skupina je igrala v Beogradu, druga v Novem Sadu, ostali dve pa v Zagrebu. Zmagovalci v teh. štirih skupinah bodo tekmovali na jesen za državno prvenstvo klubov. Od Ljubljanskega šahovskega kluba so igrali v Zagrebu: Milan Vidmar mlajši, Ljudmil Furlani, Ludo-vik Gabrovšek, Anton Preinfalk, Julij Ga-brovšek, Ciril Vidmar in Jože Šorli. Kapetan je bil dr. Tone Bajec. Tekme so se vršile v dvorani Grafičnega doma in so bile deležne lepega števila gledalcev.
V ljubljanski skupini sta bila glavna tekmeca Ljubljanski šahovski klub in Maksi-mirski šahovski klub. Ker sta igrala med seboj šele v zadnjem kolu in ker so odločale dobljene partije ii. ne dobljeni mat-chi, je bilo potrebno, da premagata ostala dva kluba s čim boljšima rezultatoma, na-
to pa bi odločilo končni rezultat medsebojno srečanje.
V	nedeljo ob pol 15. je zvezni reditelj mojster g. Vukovic z lepim nagovorom otvoril tekme. Prvi nasprotnik Ljubljanskega šahovskega kluba je bil Grafički šahovski klub. Borba med obema kluboma se je zaključila za Ljubljančane 4 in pol : 1 in pol točke. Enako zmago je dosegel Maksi mirski šahovski klub proti Viru. Drugi dan dopoldne je igral LŠK z Virom in se povzpel na 10 in pol točke, a M5K samo na 9 točk, ker je proti GŠK ponovil rezultat prejšnjega dne. To je pomenilo, da bi moral MŠK dobiti proti LšK najmanj štiri točke, če bi hotel biti zmagovalec. Popoldne so se odigrale odločilne partije. Končni rezultat je: LŠK 13 in pol, MŠK pa 12.
Ljubljanski šahisti so s tem dosegli lep uspeh in spet pokazali, da so med najboljšimi v Jugoslaviji. Ta uspeh je tembolj uvaževanja vreden, ker večina ljubljanskih šahistov ni bila za tekme pripravljena. Furlani je začel ponovno igrati po dveh letih. Ludovik Gabrovšek pa se je pravkar vrnil od vojakov Tako so morali z ambicijo in voljo nadomestiti rutino. Za jesenske tekme pa bo vsekakor potreben resen trening. LŠK ima najlepše nade, da si osvoji državno prvenstvo.
V	zagrebški skupini je zmagal, kakor se je pričakovalo, Zagrebški šahovski klub z 12 točkami. Celjski šahovski klub pa je do segel tretje mesto z 8 in pol točke za Vi-rovitico (9 točk). Pri hrvatskih in srbskih klubih se opažata zadnja leta velika delavnost in napredek, ker so turnirji in med-klubske tekme pri njih prav pogosti. Taka tekmovanja nam manjkajo. Potrebno bi bilo, da bi se slovenski klubi med seboj in tudi z drugimi v državi pogosteje srečali.
Zaposlenje vojnih invalidov
Ljubljana, 8. junija.
Tekom prvih let po vojni so tudi pri nas vojne invalide učili in vežbali v raznih obrtih in poklicih. Vse to se je vršilo v naglici s skrajšanjem učne dobe, da bi si invalidi lahko čimprej pomagali. Dobili smo tudi predpise, po katerih imajo invalidi prednost pri zaposlovanju v državnih, samoupravnih in celo privatnih podjetjih. Vse to pa ni pomagalo in je pri nas prišlo le malo invalidov do posla in zaslužka.
Centralni odbor invalidske organizacije je zbral sedaj podatke, ki kažejo zelo žalostno sliko glede zaposlovanja invalid jv. Zbrani podatki so uradni in je po njih v državni, samoupravni in v občinski službi ter pri privatnih podjetjih v vsej državi samo 1647 invalidov. V državni službi je 414 uradnikov, 371 slug in 85 kvalificiranih delavcev, v samoupravnih uradih in ustanovah pa 28 uradnikov in 40 slug, dočim so vsi ostali v občinskih in privatnih službah. Največ zaposlenih invalidov ima du-navska banovina (668), na drugem mestu pa je dravska, kjer je v državni službi 121 uradnikov in 119 slug, v samoupravni službi 3 uradniki in 4 sluge, v občinskih ustanovah 7 uradnikov in 26 slug, pri privatnih podjetjih 200, samostojnih pa 19 invalidov. V zetski banovini pa je zaposlenih samo 11 invalidov in sicer v državni službi 9 uradnikov in 1 sluga, 1 pa ima samostojno obrt. Čc primerjamo ta pregled uslužbenih invalidov s številom celokupnega državnega uslužbenstva, vidimo, da tvorijo zaposleni invalidi komaj 1.60 odstotkov. Najmanjše število invalidov so prevzele v službo občinske uprave. Beograjska in zagrebška občina imata skupaj preko 5000 uradnikov, slug in dnevničarjev, v vseh občinah Jugoslavije pa je zaposlenih komaj 258 invalidov.
Elitni ki*** Matica
Telefon 2134
Samo še danes ob t in uri
(predstava ob &10. odpade zaradi koncerta)
Richard Tauber
v filmu krasnega petja, lepih šlagerjev
Simfonija ljubezni
TAUBER v Pnccinijevi »Tosd« kot Cavaradossi.
Znižane letrz cene!
Konjske dirke na vojaSkem vežbališču
Oba binkoštna praznika so bile na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju velike konjske dirke, ki jih je priredilo »Kolo ja-hačev in vozačev prestolonaslednik Peter«. Med dirkači se je posebno odlikovala kobila »Posilna« Vekosla-va Razlaga, ki je zmagala pri glavni dirki na 3300 metrov in je svojemu gospodarju priborila nagrado 10.000 Din. Na sliki je sPosilna« z vozačem in gospodarjem (pri uzdi i.
Smrtna nesreča na Pokljuki
Nomenj, 8. junija.
Naše planine zahtevajo svoje žrtve letos v kratkih razdobjih. Vsa bohinjska kot'ioa razpravlja o tragični smrti 221etnega mladeniča Antona Zime, ki je strmoglavil na obronkih Pokljuke v globino in se ubil. Strahoto dogodka še poveča okolnost, da bi bili mlado življenje najbrž lahko oteli smrti, ako bi se bilo za usodo nesrečneži fanta zvedelo takoj in ne šele po preteku celega tedna dni. Po vseh opazovanjih je prišlo do nesreče takole:
Sokolsko društvo na Koprivniku, v bohinjskem gorskem naselju, je priredilo v nedeljo 2N. mai.i domačo veselico, ki se je je udeležil tudi Anton Zima, po domače Pogačarjev iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Fant se je nekoliko zakasnil in je hotel zato na postajo Nomenj, da se s turistov-skim vlakom ob pol osmih zvečer odpelje proti domu. Imel je že skoro pol pota za seboj, ko ga je privedla pot do nevarnih obronkov Pokljuke, kjer se tamošnji s"ct v divjih pečinah znižuje proti dolini Save Bohinjke. Na takozvanem Parneku je zajela potnika tema ter mu onemogočila orientacijo. Bleščeča lučka s postajnega poslopja ga je najbrže zapeljala, da je krenil z ozke, a pravilno speljane steze na nesrečno kolovozno pot, ki se v gozdovju kar nekako izgublja Zimi je moralo zmanjkati poti, krenil je v desno in v — smrt. Treščil je čez skoro 30 m visoko skalnato steno navzdol ter obležal nezavesten
Toneta so domači seveda ves čas pogrešali in bili zanj v hudih skrbeh, niso pa mislili na najhujše. Sklepali so. da je ostil pri svojih prijateljih. Ko je minil ves teden v tej negotovosti pa so po naključju našli pod Parnekom truplo nesrečnega mladeniča, ležečega na skali. Na telesu ni bilo nobenih poškodb razen vdrtega prsnega koša in se iz tega sklepa, da je ponesrečenec med pečinami s to hudo poškodbo ležal, dokler ga ni rešila smrt trpljenja. Dc-brih 50 m od prostora, kjer se je Zima boril s smrtjo, so bili zaposleni v gozdu delavci, ki bi mu bili gotovo prihiteli na pomoč, če bi bil revež mogel klicati na pomoč. Nesrečni mladenič je padel na skalnato mesto, kamor zaide cl ivtška noga le po naključju, in tako mu ni mogel nihče pomagati.
Truplo ponesrečenca so prenesli v Gone in tam pokopali. Tone Zima je bil izredno priden in deitven ter zara li svojih lepih lastnosti splošno priljubljen. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje.
Poklicni fotografi razstavljajo na velesejmu
Ljubljana, 7. junija
Zadnja leta se je fotografija tudi pri nas tako razmahnila, da lahko vzdržuje korak z inozemstvom. Populariziranju fotografije so zlasti pripomogli fotoamaterski krožki in društva, ki so pri nas priredili že več lepo uspelih razstav. Seveda je tehnika fotografije danes že toliko napredovala, da nudi vsakemu eksperimentujočemu fotografu toliko različnega in zanimivega poiz-kušanja kakor malokatera druga stvar. Na drugi strani pa so zopet tvornice, ki so preplavile trg s tolikimi različnimi modeli vseh formatov, da je vsakemu ustreženo po lastnem okusu. Tudi sistem prodaje je povečini že povsod tako vpeljan, da je mogoče kupiti kamero in ostali pribor za majhne obroke.
Napredek, ki je v naši fotografiji tako viden, pa smo pripisovali skoro izključno našim amaterjem. Da pa napredek naših poklicnih fotografov ni pustil ob strani, so dokazali pravkar s svojo razstavo
Po številu del sta na prvem mestu Josip Pelikan iz Celja in Josip Pogačnik iz Ljubljane. Prvi ima poleg nekaterih okusnih in tehnično dovršenih ateljerskih portretov tudi nekaj pretiskov z motivi štajerske pokrajine, ki so prave kabinetne stvarce. Med portreti sta odlična št 57. pisatelj Adamič in št. 59., ki predstavlja starega župnika. Poleg teh del zbuja pozornost večja serija Leica povečav s pestrimi moti-
vi, ki so tehnično tako popolni, da jim ne bi sodil, da so povečave iz filmskega negativa.
Josip Pogačnik stremi v svoji fotografiji po brezhibni kompoziciji in umetniškem izrazu, naj si bo v portretu, pokrajini ali aktu. Pri aktih stremi po harmonični liniji, njegove pokrajine pa kažejo s^ eža na-strojenja, ki učinkujejo kakor bežne skice hitro se preminjajoče pomladne pokrajine. Mala pokrajina v rdečkastem tonu št. 143. je pravi biser med njimi. Mnogo čuta za dekorativno linijo kaže št. 82, medtem ko so v pokrajini št. 84 pomladni oblaki kakor iz kompozicije renesančnega mojstra. Zanimive so tudi njegove fotografije brez kamere, projekcije predmetov na papirju in fotorisbe, od katerih je št. 142. prav krepka škica. Med portreti gre prednost veliki dekliški glavi št. 141.. ki je odlična v pogledu kompozicije in plastike.
Hugo Hibšer se je specializiral na in-terierje in reprodukcije, v katerih se tehnična popolnost ka/e v jasnosti, ostrosti in detajlih.
Z deli iz svojega atelijeja je dobro zastopana Leopoldina Perissich iz Celja, ki kaže v nekaterih delih lep čut za kompozicijo. Dve veliki povečavi nazorno kažeta razloček med atelirskim in reporterskim portretom.
Anton Mancini razstavlja Lcica povečave, tri obraze vagabundov s ceste in velik portret v bromo oljnati tehniki, ki ka/e vse odlike dobre sodobne fotografije, pa tudi dobrega risarja, kar je za poklicnega fotografa največjega pomena.
Izmed Kraljevih ugaja podoba starega postreščka, Franja Hudnika pa portretna študija št. 44.
Jože Šmuc je zastopan z ljubljanskimi razgledi, vedutami in pokrajinami iz Tivolija.
Kari Holinski razstavlja Letca povečave, od katerih sta št. 131 Manica Komanova in št. 128. otroška glavica, obe v rdečkastem tonu prava kabinetna portreta, podana z veliko nežnostjo.
Odlične tri svetlobne študije istega modela razstavlja Josip Mavec iz Grabiecove-ga atelijeja. Iz Ljubljane razstavljata Se Franjo Kune in Veličan Bešter, ki sta zastopana s fotografijami, s katerimi dokazujeta solidno, publiki laskajoče delo.
Z dežele se posebno odlikuje Mila Pavlin z Jesenic, ki v dveh študijah starčev-ske glave in pokrajinah podaja solidno tehnično znanje in čut za harmonično oblikovanje, sposobnosti pridobljene na inozemskih strokovnih šolah. Jakob Pavlovčič iz Brezovice, Blaznik in Franc Šelhaus Škofje Loke, Josip Dornik iz Kočevja in N. Bešter iz St. Pavla so zgovorne priče, da se je okus naših podeželskih fotografov močno dvignil in da so se tudi v pogledu tehnične izdelave lepo izpopolnili.
Podčrtati pa je treba, da so se nekateri razstavljalci za razstavo posebno pripravili, med tem, ko so ostali poslali fotografije iz svojega vsakdanjega dela. Razstava pa je dokaz, da so naši poklicni fotografi sposobni več, kakor kažejo običajno njihove razstavne izložbe, s katerimi se ponižujejo in laskajo povprečnemu ljudskemu okusu. Če po navadi pri nas ne vidimo tako odličnih portretuih fotografij, kakor jiii poznamo iz inozemstva, je temu vzrok ie primitiven okus našega ljudstva. Zato ta razstava ni le dokaz sposobnosti naših fotografov, temveč vse bolj ima pomen, da v njej posetniki spoznajo lepoto sodobne fotografije. Za ta vzgojni pomen pa gre prirediteljem za njihovo požrtvovalnost vsa hvala.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Fi-anz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tro-pičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico.
CULTURNI PREGLED
Iz francoske književnosti
Froncois Mauriac — „nesmrtnih"
Volitev novega člana Francoske akademije je .sekakor dogodek tudi za širšo javnost Znano j J, da Francoska akademi ja šteje štirideset članov, ki jih imenujejo »nesmrtni-ki« Kakor vsaka čast, je kaipak tudi ta relativna Mnogi odlični francoski pisatelji niso bil člani Akademije (Zola je n. pr. ponovnj propadel pri volitvah), medtem ko so nekateri mani pomembni umrli z glorijo nesmrt-nikov in bili pozabljeni ie nakai let do smrti. Vendar je za vsakega francoskega pisatelja (in njegovega založnika) kaj prijetno, ce lahko pristavi svojemu imenu »d'Acadč-mi? francaise« Za izpraznjena mesta — r mesti »npsmrtnikovc namreč razpolaga Smri — ee ponavadi vname huda zakul ena bitka, in akademiki v zelenih frakih so pred volitvami kar oblegani po kandidatih ali niho-vih posredovalcih.
Minule dni so francoski »nesmrtniki« zopet voFli izmed dolg? vrste pisateljev moža. ki ee jim ie zdel dostojen. da izpopolni častitljivo štirides^torico. Navzočih je bilo 31 članov. izmed teh fh je 28 glasovalo Francoza Mauriaca. ki je bil « tem. primeroma izredno visokim številom glasov' izvolil med »nesmrtnike«. Tri glasovnice so bi-
le prazne, kar takisto sodi že med tradicije v Francoski akademiji; samo Foch, Weygand in Clemenceau so bili izvoljeni brez belih listkov, ti pa v docela izjemnih razmerah, ko je šlo za to. da se tudi v starodavni* Akademiji manifestira politično edinstvo francoskega naroda in njegova solidarnost z narodno vojsko.
Mauriaca so potemtakem volili tudi njegovi svetovnonazorski in literarni nasprotniki: rekordno število glasov, ki iib je dobil zase je izraz posebnega priznanja.
Franpois Mauriac se je rod'l v okobni 1885 v Bordeauxu. Šolal se j? v samostanih in je ostal vse življenje veren katoličan, vendar mu vera nikdar ni bila sredstvo k drugim ciljem in ne pregraja. ki bi zaustavljala njegovega duha: v tem se Mauriac tudi kot literat razločjje od povprečnih katoliških pisateljev in še boli od navadnih klerikalno - tendančnih literatov. pa tudi od kon-vertitov (n. pr HuTemans. A Rptte in dr.), ki so padali iz skrajnosti vskrajnost.
Prva Mauriacova knjiga j? bila pbsniška zbirka »Les mains joniies« ki je nanjo opozoril sam Maurice Barres Ideolog novega francoskega nacionalizma ie bil tedaj prvi literarni pokrovitelj Francoisa Mauriaca.
Druga pesniška zbirka mladega Mauriaca
imenovala »L'Adieu a 1'Adolescence«. Nji je sledila dolga vrsta krajših io daljših romanov, med njimi »La Chair et le Sang«, >Pr6saances«, »Le Ba;ser au Lepreux«, »Le Fleuve de Feu«, »Genitrix«, »Le Desart de 1'Amour«, »Therese Desqueyroux«, »Le Noeud de Vipžras« in dr. Mnogo pozornosti je vzbudila Mauriacova izpovedna knjiga »Dieu et Mammon«, ki je v nji z redko brezobzirnostjo orisal križe in težav* romanopisca, ki hoče svetovnonazorsko ostati katolik, ne mara pa zaradi tega omejevati svojega odnosa do življenja, ki mu tudi s svojo demonično platjo nudi obilo izpodbud in snovi.
Mauriae kot romanopisec nadaljuje v francoskem slovstvu sm*r Paula Boargeta, vendar je med Bourgetjem in Mauriacom podobna razlika kot pri nas n. pr. med Fr. Di-telo
in Pregljem. Pregelj sploh nekoliko sponrnja na Mauriaca: oba namreč obdelujeta snolno življenje svojih junakov e smplo realistiko. ki vzbuja nri katoliških moralistih težk* pomisleke. Obema je pisanje romanov ustvarjanje umetnikih vrednot, ki imajo ceno same po sebi. ne zgolj po idij-nem ali celo moralno-vzgornem učinku Mauriaca so nekateri imenovali >pagansfc.*-sra katolika« ali »katoliškega nagana«: v nje govs pripovedni jmetnosti sta namreč oba nasprotujoča si fuvstvma in lmstvera kompleksa. kar fudno pomešana med seboj.
Slovenci imamo v pr?vod»i Mauriacova romana »Gobavca je polhibila« in >Ka?ia za-l<?ga« O njerorpm delu i1 »Ljubljanski Zvon« priobčil 1. 1929. esej dr. St. Lebna »Frangois
Mauriac ali osebni problem katoliškega romanopisca«.
Za svoie delo ji Mauriac dobil že 1. 1926. nagrado Francoske akademije, ki ga je sedaj postavila na sedež pokojnega Eugena Brieuxa.	-
Nove knjige. Andre Sajr^s je v knjigi »Mareiho. portrait d' une villa« opisal življenje v mestu Marseilleu. Izšla j? ob istem času kot Paula Moranda »portret« Londona z naslovom »Londres«, ki s^ dostojno pridružuje njegovi prejšnji literarni reportaži o Ndw Yorku. — Pri Grassetu je ugledal svet prevod RudVarda KipLnga »Spominov na Francijo« (Souvenire de France). — Mnogo pozornosti vzbuja knjiga Saint - Georgesa de Boahelier »Napoleon«. — Luc Durtain, ki je nedavno predaval tudi v nekaterih mestih Jugoslavije, ia objavil pri Flannnarionu svojo potopisno knjigo o Južni Ameriki »Vere la ville kilometre 3«. — Roger Martin du Gard je v knjigi »Vieille France* op;sal staro, izumirajočo Francijo, ki ri v provinci in se le počasi urnik'	Podobno civilizacijo. — V izdanjib »n P'.S Mondiale« js izšla reportaža Mar '"o nap Lauret »line femme en U. R S frica je prepotovala dobršen del ?pran'': j zemlje in opazuto ruskp razmere p em z očmi ženska. — Pri Rad arju ie >"' j knjiga Paula Loaveta in .Teana Moura: »'*T.>tre Dam? de Pariš ct-n tre d<» vie« Poslastica za poznavalce in ljubitelje Pariza: kaže. kako se je zgodovina t*-ga masta sukala okoli njegove bazilika. — Jacaues Dv^sord je objavil svoj sp's iL-in-dres secret«. Paul Morand opisuje London t
njegove bleščeče strani. Dvssord pa je hodil po njagovi senci. V tej knjigi najdeš skoraj že brutalne resnice o londonskem »dnu«: apaških beznicah. o javnih hišah, o nočnih azilih itd. — Paul Palewski je svoje življ.-»-njepisne študije nekaterih znamenitih Poljakov strnil v knjigo »Vjee oolonaises«, ki j« izšla pri Attingerju. — Andre Foacauli prikazuje v knjigi »Germania« ono Nemčijo, ki pripravlja za bodočnost maščevalno vojno zoper vse, ki so užalili neozdravljivo nemško ošabnosti in samopašnost. Knjiga je spisana na osnovi piščevih osebnih doživljajev, opazovanj in anket v Nemčiji. Njena poglavitna teza je: Nemška mentaliteta se ni izpromenila in se tudi nikdar ne bo. Sosedni narodi naj si ne delajo iluzij: Nemci bodo zopet skušali zavladati nad Evropo pa naj stane, kar hoče! — Mvriam Harry je v knigi »Der-niers harems« opisala izumirajočo romansko 6tare Turčije, ki jo je tolikanj opeval Pier-ro Loti. namreč svet haremov. Avtorica je obiskala še pred leti mnoge hareme, se »tajala s tamošnjimi ženami in diskutirala z njimi o raznih vprašanjih. Danes haremi neizprosno propadajo po vsem Orientu. feredže zakrivajo vedno manj ženskih obrazov. Prodi rajoca evropska omika ie osvobodila žensko in obsodila na smrt stari svet z njegovimi običaji in predpisi _ Založba Larousse
ie v svojih, tudi pri nas znanih izdajah francoskih klasikov pravkar objavila tri romane George Sandove: »La Petite Fadette«. »La Mara aa Diable«. »Francois de Champi«.
Prevod Francoisa Mauriaca v slovenščine. V založbi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani je

Domače vesti
♦	Odlikovanje kamniške lire i»» njenih pevcev. Prvo slovensko pevsko društvo >Lira? v Kamniku je bilo za svojo 00 letnico odlikovano z redom sv. Save IV. vrste. Južnoslovenski pevački savez pa je odlikoval več starejših pevcev Lire z diplomami Kraljevo odlikovanje bo izročeno V<iri v ne:e!jo 11. t. m. ob 11. dopoldme v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku, istočasno pa 4>odo tudi Lirini pcvci prejeli diplome saveza.
*	Uspešna propaganda za naše kraje. Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu je priredilo v maju \lve prav dobro uspeli predavanji c naših krajih s skioptičnimi slikami. Društvo vrši zelo uspešno propagando za nase kraje v Brnu. Kakor poročajo, so krasni posnetki, ki jih je dal na razpolago tunstovski klub »Skala« v Ljubljani omenjenemu društvu, zailivili obiskovalce in so želi toliko priznanja, da se je imenovano društvo odločilo, prirediti še več sličnih predavanj po vseh važnejših mestih Češkoslovaške. Akademsko društvo »Jugoslavija« deluje tiho, požrtvovalno, a uspešno med našimi brati Čehoslovaki za procvit našega tujskeg? prometa.
NAREDITE SI SAMI
KOPALNE OBLEKE
iz posebne volne. Kroji brezplačno. „ TONI JAGER, Ljubljana, Dvomi trg 1.
♦ .'zlet Jadranske straže s »Kraljico Marijo« po Sredozemskem morju. Udeleženci, ki so se prijavili za prvo potovanje JS s ;Kraljico Marijo-, se obveščajo, da so od izvršnega odbora v Splitu vrnjeni vsi potni listi in da so vse priprave končane. Zaradi skupnega odpotovainja iz Ljubljane nai udeleženci sporočijo pisarni JS v Vjjubljani pismeno ali osebno, a.ii nameravajo odpotovati 14. t. m. z večernim brzovlakom ob 20.03, tako da prispejo v Split 15. t. m. ob 9.10 Odbor .T,S bo v primeru dovoljnesa števila reflektan-tov preskrbel skupen vagon iz Ljubljane io Splita. Prijave se 'morejo izvršiti najkasneje do 12. t m. ob 18.
+ Vodstvo radijske oddajne postaje v Liubijani je sklenilo, da dopušča razolaše-vanje kratkih obvestil in novic po radiu v državnem jeziku, ki jih žele pošiljati obiskovalci letošnjega velesejma in udeleženci letošnjega sokolskega pokrajinskeaa zleta svojcem, radijskim naročnikom. Obvestila in novice ne smejo biti naslovliene na posamezne osebe, pač pa smejo imet: podpise oseb, ki jih predajejo. Cena takih ^ vesti! Ln novic «naša za enkratno razglasitev 10 Din za vsakih začetih deset bese-•■■.i. Obvestila in novice se bodo razglašale dnevno med 12. ta 13. in med 19. in 20. uro.
*	Gallusov koncert v Ribnici. Pevski
or Glasbene Matice ljubljanske izvaja v
nedeljo dne 11. t. m. ob 1-5. pop. v ribniški dekanijski cerkvi vrsto Gallusovih skladb. S samostojnimi točkami na orglah bo sodeloval pri koncertu prof. Matija Tome. S koncertom je združena proslava Jakoba Petelina-Gallusa. Glasbena Matica mu odkrije na poslopju stare šole spominsko ploščo. Pri odkritju govori senator dr. Vladimir Ravmihar, v cerkvi pa bo imel govor o Gallusu dekan Anton Skubic. Pevski zbor Glasbene Matice, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča poje tudi pri odkritju plošče. Pre:!,prodaja vstopnic v trgovini Arko v Ribnici.
♦	Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se bo vršil v ponedeljek 12. t. m. enodnevni perutninarski tečaj. Tečaj se prične ob S. zjutraj in se bo na tečaju predavalo o vseh važnih vprašanjih perutminarstva im sicer dopoldne o ureditvi kurnic, pašnikov in tekališč; o pasmah (ne-sne in mesne), o krmljenju, umetnem valenju in umetnih kokljah ter izreji ; popoldne pa o pomenu kapunjenja, pitanju puranov in o bnlezmih perutnine. Xa spore u je tudi praktično kapunjenje petelinov. Vabljeni Vsi, ki se za to zanimajo,
+ Vilfanova koča na Begunjščici je odslej spet redno odprta in oskrbovana, medtem ko bo novi planinski *1o>m, ki je že dograjen, slavnostno otvorjen v prihodnjem mesecu.
+ SPD v Ljubljani naznanja, da so stalno oskrbovane nastopne planinske koče: v Julijskih Alpah: Aljažev dom v Vratih, Malnarjeva hoča na črni prsti; Erjavčeva koča na Vršiču (bo odprta 10. in 11. t. m.); v Karavankah: Spod-nja in Kadilnikova va koča na Golici, Valvasorjeva koča pod
Stolom, Prešernova koča na Stohi in Wil-fanova koča na Begunjščici; v Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu.
♦	Nova grobova. V Solčavi je preminil župnik z. Miioš Šmit, zlatomašnrk ki duhovna svertmik. Jutri ob 11. ga bodo iiz žw-pnišča spremijaii k večnemu poči tint na domače cokopatšče. — V LjurbUjani pa je ugrabiJa smrt soprogo ključavničarja mestne elektrarne g o. AvtguštMio Zeivnikovo. Niien pogreb bo jutri ob 16. na pokopališču ori Sv. Križu. Pokojnikoma b'ac spo mn-n. žakiiočirn iskreno sožabe!
♦	Cerkljanski kaplan Tomaži« na svobodi. Včeraj popoldme sta bila izpuščena ii zaporov novomeškega okrožnega sodišča Grame ta Srbčič. ki sta obdolžena atentata na cerkljanskega šolskega upravitelja g. Kabaja. Obenem <z njima pa sta prišla na svobodo kaplan Tomazin in posestnik Andolšek, ki sta bila obdolžena. >ua sta omenjena mladeniča napotila k napa*lu.
♦	Škoda po prvi toči v kamniškem srezu. Od Kamnika se vleče proti vzhodu nk)le greben do 700 m visokih gričev, ki pričenja tik nad Kamnikom s strmim Starim gradom. Kako poldrugo uro ai Kamnika leži na tem grebenu med sa.mimi gozdi vas Paloviče, ki zalaga kamniški trg s sadjem, zlasti pa s češnjami in slivami, ki v tej vasi že od nekdaj najbolj uspevajo. Znana pa je ta vas tudi kot kraj, kjer najpogosteje pada toča v vsem kamniškem srezu. Skoro vsako drugo ali tretje leto uniči žito v nekaterih vaseh. Letos je prvič padala toča nad Palovičami 31. maja. Najprej je prihrumel nad vas velik naliv, nato pa se je pri-čela vsipati iz oblakov gosta toča, ki je v nekaj minutah napravila veliko škodo na sadnem drevju im na pšenici, ki še ni posrnala klasja. Po enem ta-dou je bila včeraj ocenjena šikoda na sadnem drevju na 75 odst., na pšenici pa na 50 odst. Izmed sadnega drevja je najbolj prizadeto pečkasto sadje, ki je letos obetalo bogato letino.
♦	Avtomobilska nesreča. V torek 6. t. m. se je vračal neki Dunajčan v spremstvu neke gospodične v avtomobilu Chevrolet skozi Tepanje proti Mariboru. Iz nepojasnjenega vzroka je zapeljal ob državni cesti v debelo jablano, ki jo je sunek skoro izruval, nato pa se je avtomobil v krogu zasukal čez državno cesto, pri čemer so se polomila peresa in sprednja kolesa ter so nastale tudi pošikodfbe na motorju. Oba potnika sta imela srečo, da sta ostala nepoškodovana. Takoj po dogodku se je pripeljal mimo tovorni avto pivovarne j.Union a j- iz Maribora, na katerega sta oba potnika sedu in se odpeljala v Maribor, odkoder je prišel popoldne mehanik in odpeljal razbiti avtomobil v delavnico v Maribor.
♦	Še enkrat konjske dirke pri Dev. Mariji V Polju. Ugotavljamo, da je bil tretji v ravni dirki na konju poročnika g. Cero-viča g. Milan Papič. Pri dirki preko zaprek za oficirje Ln civilne jahače je bil tretji »Cullinanj: g. Landskega (jezdec g. Stajnko) in ne kakor je bilo prvotno po-motno poročano »Zdralin« poročnika Paj-mana. >ždralin< je namreč kakor več drugih konj zgrešil zapreko in v smislm tozadevnih pravil nima pravice d0 nagrade, čeprav je prišel tretji na cilj.
♦	V nedeljo vsi na Vrhniko na veselico. Olepševalno društvo trga Vrhnika priredi v nedeljo 11. t. m. pod holmom S". Trojice gozdno veselico, na katero najvljudneje vabi prijatelje narave. Vabi pa tudi prijatelje Cankarja, ki tako lepo opisuje Sv. Trojico. Pohitite ta dan na Vrhniko in prepričali se boste, da Vam bo ntrdeno vse, kar vam srce poželi. Društvo si je nadelo nalogo, da uredi in popravi pota in s tem oživotvori lepe Cankarjeve spise.
♦	Remon toplovodne naprave, razstavljene na sejmu v koji 500—503 ljubljanske tvrdke Remec — Co. — Pičman, paviljon B, so važne zboljšave enostavne oskrbe tople vode na pipi. Istotam je razstavljena patentirana Tenmon glinasta peč, ki združuje ekonomijo, mlobnost in lepo obliko.
*	Ponarejal nico 20dinarskih kovancev so odkrili v Konjicah. Ponarejalca so zaprli v Celju. Falzifikati so zelo slabi. Storilec jih najbrže še ni mnogo razpečal.
*	Ciril Metodova družba je založila nove razglednice (4 vrste). Cena kosu 1 Din. Trgovci dobe 25 odst. popusta. Naročila sprejema pisarna CM D, Ljubljana, Beethovnova 2.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
PBIDE!	Opereta PAULA ABRAHAMA H
Pustolovščina ene noši S
POVEČANO SLIKO ZASTONJ
13X18
dobi vsak, kdor kupi pri meni film in ga da kopirati. Poslužite se prilike in poskusite!
Foto Tourist Lojze Smuč
Miklošičeva c. (L, vis-a-vis hotela Uniona.
Iz Ljubljane
u— Na produkciji Kumarjevega klavir-skega oddelka zagrebške akademije v ponedeljek 12. t. m. ob 18. v Filbarmonični dvorani izvajajo Zagrebčani skladbe ne.-slednjih skladateljev: Adamič, Bravničar, Grbec, Logar, Osterc, šturm, dr. švara, dalje Dugan, Kune, Papandopmlo in Štol-cer-Slavenski. Na to prodnkcijo, ki jo vodi prof. Kumar, opozarjamo v-se prijatelje naše glasbene mladine. Sporedi bodo v prodaji po 2 Din v Matični knjigami.
u— Koncert pevskega društva »Slavec« bo drevi ob 21. v Fiiharmonični dvorani in ne 11. t. m. kakor je bilo pomotoma objavljeno.
u— Vse pevce in ljubitelje lepega petja
vabimo na koncent najstarejšega in zaslužnega pevskega zbora >Slavec<, ki se bo vršil drevi ob 21. v Filharmoniji. Uprava Hubadove župe.
u— Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo operne šole državnega konsarvatorija v Ljutbljani, ki bo točno ob 20. v ljubljanski 'drami. Nastopijo najresnejši gojenci, ki izvajajo oddelke iz posameznih oper, in sicer »Vesele žene vrindsorske«, »Dinorah« »Snegulčica«, »Lohergrin«, »Rigoletto« in >Trubadmr<. Sedeži so od 15 Din navzdol na razpolago pri dnevni blagajni v operi in od pol 8. dalje v drahmi. Ravno tam se dobi tudi podrobni spored. II. operna produkcija pa bo v torek 13. t. m. ob 20. rav-notako v dramskem gledališča.
Obiskovalci velesejma
Oglejte si krasno razstavo tapetniških izdelkov: couch-zofe, spalne fotele, otomane i. t. d. v paviljonu »E« št. 52—56.
FRANC JAGER
tapetnik In dekorater, Ljubljana,
Sv. Petra nasip 29. Telefon 20-42.
u_ Sokolsko društvo Ljubljana III. počiva članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži 11. t. m. razvitja društvenega prapora im nato sprevoda, popoldme ob 15. pa javne telovadbe. Po telovadbi velika narodna veselica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, šaljivo pošto. Sodelovala bosta pevsko društvo »Bežigrad« in godba Sokola I. Vabljeni vsi! Pokažite svojo sokolsko in narodno zavest. Bežigrajska javnost se naproša, da razolbesi na ta 'dan hišah državne zastave.
u_ Preporodovci! V torek 13. t. m. bo predaval g. Evgen Lovšin o starostnem zavarovanju. Predavamje bo ob 20. v Ja-dranovi čitalnici. Udeležba za člane (ice)i obvezna. Vabljeni tudi vsi prijatelji društva.
u— Okrožni odbor šentjakobskih krajevnih organizacij JRKD sklicuje za v nedeljo ob 15. uri javen shod pri Vrbincu poleg gasilnega doma na Barju. Na shodu poročata gg. nar. posl. dr. Rape in podpredsednik sreske organizacije dr. Cemider. _
u_ Krajevna organizacija JRKD za šentpeterski okraj vabi članstvo oa društveni članski sestanek, ki bo v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri »Nacefcu« na šmar-tinski cesti. Poročal bo ,nar. pesi. g, dr. Stane Rape o političnem položaju ter o drugih .perečih vprašanjih. Za člane je udeležba obvezna.. Vabijo se tudi prijatelji iz sosednih organizacij.
u— Tombola za mladino. Ali poznate šolsko mladino naših delavcev, nameščencev in maiih uradnikov? V tenkih izpranih oblekcah, zakrpanih čevljih, bledih lic, šibki in suhi so jasna priča današnjih socialnih razmer. Premalo imajo hrane, premalo zraka. Kdor more dati tej mladini v poletnem času mesec dni bivanja v prosti naravi. kdor ji uteši v teh dneh glad s krepko domačo hrano, stori veliko dobro delo. Mestna občina vzdržuje že več lat počitniške kolonije na Gorenjskem in ob morju, toda njena redma sredstva v današnjem času ne zadoščajo več. Preveč je potrebnih in srce nam je težko, ko ne moremo ustreči vse-m. Nekaj sredstev v ta namen hočemo zbrati s tombolo, ki bo 11. t. m. ob 15. na Kongresnem trgu. Dobitki so izredno lepi in mnogo jih je. Ne kupujte pa tablic zaradi dobitkov, kupujte jih v zavesti, Ja bo vsak dinar, ki ga daste, pomagal zaokrožiti lička naše siromašne mladine. V ta namen apeliram na Vaša srca, someščani! _ župan dr. Dinko Puc.
u— Dan Rdečega križa. Krajevni odbor RK bo imel poletni dan RK v nedeljo 11. t. m. v spomin na dan poroke visokih zaščitnikov, Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in kraljice Marije. Od 9. do pol 13. bodo funk-cijonarji RK zbirali prostovoljne prispev-
izid prevod enega najnovejših spisov Frau-(,-oisa Mauriaca, romana »Kačja zalega« (La upud de Vipčree). Pisatelj kaže vso ostrino svojega opazovanja, moč svojega sloga in značilno tehniko pripovedovanja na zgodbi o človeku, ki se mu posest tako zakorenioi v duši, da mu je važnejša od vsega drugega v življenju, zato postane skopuh in ljudonirž-rieš. ki se tesno zapira v svoj svet in v njem kakor pajek v svoji mreži trpinči vse, s katerimi se etika. Njegovo ljubosumje ji Mau-riac odlično razčlenil. Kot kontrast njegovemu svetu je postavil žemo Izo, eno izmed unogih, ki ne morejo biti manj ženska kot <o po naravi in ki se vendar žrtvujejo svoje-ii u verskemu idealu. — Roman je prevedel 1r. Tone Bajec.
Življenjepisna študija o Guyu de Mau-passantu je pravkar izšla v zbirki »Ames et Visages« pri Armandu Colinu. Nje avtor ie Renc Dumesnil.
Filozof Keyserling, pisec znanega dela »Reisetagebuch eines Philosophen«, je izdal pri Stocku v Parizu svojo francosko spisano izpoved »La Vie intime«.
Francoske književne nagrade. »Prix de 'a Renaissance« je bil letos podeljen Elia-nu I. Finbertu. pisatelju, ki stalno biva v •jvojem rojstnem mestu Kairu (Egipt) in piše v francoščini. Finbert poteka iz ruske židovske rodbine Doslej je objavil več romanov, izmed katerih je najboljši »Le Fou de Dieu«: za ta roman mu je bila priznana omeniena nagrada. — Nagrada po-pulistov je bila priznana Henriju Pollesu za roman »Sophie de Trčgnier«.
Nemški pisatelj Alfred Kerr, ki tudi sodi med preganjane nemške književnike, se je zatekel najprej v Švico, sedaj pa se je stalno naselil v Parizu. »Les Nouvelles Littc-raires«. ki beležijo to vest. Dostavljajo, da se v Parizu ne bodo čudili, če bo Kerr svoja nova dela spisal v francoščini. — V istem listu čitamo, da se je v Parizu ustanovil odbor za pomoč pribežr.ikom in emigrantom iz Nemčije, ki so zapustili domovino iz političnih, rasnih ali konfesional-nih r»2logov.
Razstava umetnostne skupine »Oblik« r Ljubljani. V nedeljo se bo v Jakoničjvem paviljonu otvorila razstava umetnostne skupin? »Oblik«. k; je v zadnjem časj dose<rla lene uspehe v Beogradu in Zagrebu. Podrobnejše informacije bomo priobčili v ju-trišnii številki-
0 krizi slovenskega gledališča je napisal višji režiser nrof. O- Šest v »Gledališkem listu« za sklep svojega daljšega članka naslednje besede: Ako govorimo o krizi v teatru, in gledamo predvsem položaj naše?a teatra, ne smemo prezreti vsega tega. kar se je storilo v času, odkar izhajajo besede ood tem naslovom. Napisalo se je bosrato število člankov po dnevnem časopisju, bile «o debata in ankete in tudi javna zborovanja. Vse to teatra rešilo ne bo! Ugotavljam: morda mi bo dejal eden ali drugi, da spm domišljavec, da pretiravam, a v tem slučaju stopam iz rezerve in si dovoljujem s suvereno gesto pozvati vse one. ki jih je v naši
ozki domovini privedlo naključje do gledanja predstav tudi drugje kot pri nas, v našem gledališču. Smelo trdim, brez bojazni, in sem pripravljen vselej zagovarjati svojo trditev, brez pretiravanj in z vso stvarnostjo: razvoj slovenskega gledališča, bodisi drame ali opere, je dosegel oni višek, ki dela čast slehernemu narodu, in ako smo majhni, je to tem večja odlika. Videl in obiskal sem <Io malega vsa večja in znanienitejša gledališča Srednje Evrope (prosim, da se mi to ne jemlje za zlo) in tudi jaz sam trdim smelo in jasno, da je slovensko gledališče enako vredno z on;m internacionalnim — ako ni v svojem rep^rtoirnem sestavu celo široko-grudneje in višje. Na vsa nasprotna mnenja sem vedno pripravljen odgovarjati, ker se:n mnenja, da izvira hvalisamje raznih »Grific Maric« v dunajskih teatrih iz enostavne slovenske navade, ki hvali tujo robo vselej pred domačo, kriza teatra ie v nas samih. V publiki in v gledališču. Pustimo teatrj razvoj, ne delajmo se važne in imenitnejše in delajmo — prosim — pa ne delujmo! Brez procentov na kino, na bale in na vse druge prireditve bo rešena kriza. Vsi oni, ki pišejo, stokajo, zabavljajo im tarnajo in javkajo o krizi, nai plačajo polne cene — in kriza je že rešena.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja
Dobro, fantje! — Če bi radi, bomo semenj obhodili in potem — kot po navadi, malo k Slamiču stopili!
ke in vpisovali nove društvene člane. Ob
11. se začne prome.nadni koncert vojaške godbe v Zveači. Vzvišeni so smotri Rdečega križa. Glavna njegova naloga je vsestransko delo in pospeševanje miroljubnega duha med narodi, dmha strpnosti, medsebojnega spoštovanja, razumevanja in vzajemne pomoči. Rdeči križ se trudi ^hih človečanske ljuibezni utrditi med vsemi narodi. V duhu te človečanske ljubezni pomaga Rdeči križ povsod, kjer je bedni človek v stiski. Ko zadenejo človeštvo elementarne nezgode Ln ko razsajajo nalezljive bolezni, je RK prvi, ki nudi pomoč nesrečnikom. Nič manj važni niso naloge RK v vojni. Takrat pride njegova samaritan-ska organizacija do popolnega razmaha: reševanje ranjencev, negovanje bolnikov in skrb za invalide, vojne vdove in sirote. Pa tudi v posameznih nesrečnih primerih vrši RK vzvišeno poslanstvo: nudi lačnim košček kruha, oblači siromake, tolaži obupane in skrbi za zdravje in okrepitev slabotnih otrok. Te velike naloge pa more vršiti le tedaj, ako vživa vsestransko podporo naroda. Tudi letos se obračamo do plemenitih src dobrega ljubljanskega prebivalstva: Pomagajte RK vsak po svoji moči! Ne hodite v nedeljo mimo naših nabiralnih miz! Položite majhen dar na oltar ljubezni in usmiljenja! Vpišite se v naše človekoljubno društvo! Naša pisarna je v Wolfovi ulici, Oražnov dom, dvorišče (telefon 318). Članarina je malenkostna: za rednega člana 20 Din na leto za podpornega pa le 6 Din
u_ Umetniki na žici prihajajo. Za soboto se Ljubljančanom spet obeta majhna senzacija: skupina znanih domačih akrobatov bo zvečer ob pol devetih nastonila s svojimi umetnijami na žici na šentjakobskem trgu. žico bodo napeli od šentjakobske šole na streho hiše trgovca g. Dobejca. Nastopila bosta dva iz znane posavske akrobatske trojice, invalid Stanko Snoj, ki je v vojni izgubil roko, in Franc Pre-setnik — tretji, Ivan Dobovšek je pri vojakih. Njima sta se pridružila še dva podjetna Celjana: Franc Adolf in mlada šivilja Justina Mlinaričeva. ki bo na žici namesto z običajnim balančnim drogom vzdrževala ravnovesje s solnčnikom. Nekaj za živce bo. ko bo eden tovarišev Mlinariče-vo prepeljal na kolesu po žici. — Velika beda, ki daues duši z brezposelnostjo svet, napravlja ljudi iznajdljive, ko gre za obstanek in za kruh. Ko je pred par leti prinesel znameniti Strohschneider to umetnostno panogo k nam, se je kmalu pokazalo, da je tudi v naših lju'deh dovolj tve-gavega poguma in mirnega ravnovesja, da se lahko producirajo, na visoki žici. Toda domovina, ki od občudovanja pada na kolena pred tujim umetnikom, domačemu človeku ni tako rada hvaležna. Vendar upajmo, da bodo tudi naši akrobatje deležni pohvale in nagrade, ki jo zaslužijo.
u— Nestanoviten Medard. Sv. Medard patron koscev, je bil včeraj prav nestano-noviten. Koscem, ki se že pripravljajo na košnjo, ni letos naklonjen. Vreme je hladno, menjaje deževno, jasno in sončno. V oddaljenejši okolici so se včeraj pojavili nalivi in nevihte. Tudi nad mestom je bilo močno oblačno, je večkrat deževalo in nato zopet posijalo sonce za nekaj časa. Hladno in deževno vreme zadnjih tednov je močno zakasnilo zorenje prvega sadja im raznih gozdnih sadežev. Na ljubljanski trg je bil lani ob tem času že velikanski dovoz bosanskih češenj, letos jih še ni. Bosanci iz Brčkega so lani za Medardove dneve pripeljali dnevno 10.000 do 15.000 kg češenj. Letos pa je dovoz vipavskih, goriških in dalmatinskih češenj prav neznaten. Dnevno znaša le do 1000 kg. Rdečih gozdnih jagod je še prav malo. Zate so še drage, liter kar 10 Din. Lani jih je bilo ogromno. Borovnice tudi še niso dozorele.
u— Poseben vlak na Bled in v Bohinjsko Bistrico. Kdor se želi udeležiti cenenega izleta s posebnim vlakom na Bled in v Bohinjsko Bistrico 13. in 14. t. m., naj se takoj prijavi pri »Putnikus za nebotičnikom. Cena vožnje in piknika ob Boh. jezeru stane 49 Din za osebo. Odhod v torek 13. t. m. z glavnega kolodvora ob 5.30
u— Polarna potovanja na Norveško in Severno Ledeno morje priredi »Putnlk« skupno s Francosko linijo v času od 7. julija do 2. avgusta in od 5. avgusta do 29. avgusta s francoskim parnikom »Foucaul-dom« (15.000 ton). Prijave za prvo potovanje se sprejemajo do 20. t. m., za 'drugo do 20. julija. Informacije in prijave pri »Puitniku« v Ljubljani.
u— izredni občni zbor društva »Probu-de« v Ljubljani bo v soboto 24. t. m. ob 19. v gostilni pri Mraku, Rimska cesta 4. Običajni dnevni red.
u_ Društvo »Tabor«. Pevski zbor bo
imel skupno vajo drevi ob 20. v predsobi telovadnice na realki (Vegova). Veliki prireditvi 28. t m. in 9. julija sta pred vrati.
u— Občni zbor Osrednje protituberku-lozne lige bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani OUZD, Miklošičeva cesta 20. Vabimo javnost, da se občnega zbora udeleži v velikem številu. Na dnevnem redu bodo tudi kratka predavanja, namenjena širši javnosti, ki jih bodo imeli gg. dr. Ivan Matko, dr. Robert Neu-bauer in dr. Fran Debevec.
u_ Klub ljubiteljev športnih psov priredi članom dresurni tečaj za dresuro psov, ki jih bodo člani lahko sami dresirali pod strokovnim vodstvom klubovega dreserja. Informacije se dobe v tajništvu kluba. Dne 6. avgusta priredi klub razstavo psov v mestnem parku v Celju. Prijavnice za to razstavo se dObe osebno ali pismeno v tajništvu kluba (Pražakova S, 'I. nadstropje.)
u— Sokolsko društvo Zg. šiška priredi v nedeljo 11. t. m. ob 16. ob vsakem vremenu na vrtu restavracije čarman svoj letni telovadili nastop z vsemi oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju. Pri tej leni sokolski prireditvi bo sodelovala tudi godba 40. Triglavskega pešpolka.
u_ še zmerom mallnovec. Prejeli smo:
Kakor je »Jutro« poročalo, je dal mestni fizik pred dnevi pri vseh ljubljanskih tvrdkah, ki so izdelovale in prodajale z anilinom 'barvani malinovec, zapleniti vse zaloge. Nekatere teh tvrdk razstavljajo in prodajajo tudi na velesejmu od vzorcev, ki jih je oblast v mestiu zaplenila. Velesejem je'reprezentativna revija vsega našega gospodarstva, velesejem je manifestacija naše trgovske solidnosti in vsega najboljšega, najbolj izbranega, kar premoreta naša produkcija in naš trg. V interesu na-
V soboto zvečer ob %9. url mednarodna nočna tekma
SPORTKLUB
(Graz) proti
S. K. ILIRIJA
Igrišče Ilirije.
7311
šega gospodarskega slovesa je, da se živ. ljenjske potrebščine, ki jih zaradi njih higienske neprimernosti oblastva nrepovedu-jejo na 'domačem, internem trgu, ne bodo svobodno nudile na velesejmu, kjer je naše gospodarstvo izpostavljeno kritiki tudi mednarodnih krogov.
u_ Jutri dne 10. t. m. prostovoljna javna dražba moške konfekcije v Prešernovi ulici 54. dvorišče.
u_ Ukradena boa. Gospa Vera Adležičs-va je prijavila, da ji je bila tekom prete-čenega tedna ukradena iz stanovanja v v palači ljubljanske kreditne banke boa v vrednosti 2000 Din. Ukradena boa je fciia iz kož kune zlatice, podložena s temno svilo.
u— Lat v zaboju. Sobarica v družini župana Z. dr. Diuika Puca Marija Novakova ie opazila predvčerajšnji,m okrog 17-3f> vs FOdistrešdu vile v Knaftjevi ulici 13 vse reči razmetane, kovčece odprte^ zravem rxa ie Ležala vreča, riaipoLniena z na.i.raz-!ičnedšin» oerilom im obleko. Novakova se ie brž obrnila, ker se ji ie dozdevalo, da ie tal še v podstrešju, odhitela na telefon ter pozvala policijo. Vrata v podstrešje ie zaklenila im počakala dva stražnika, ki sta kma-Vi zatem iztakrrila v podstrešju neznatnega moškega, skrite2a v zaboju. PotegnOla sta ga na svetilo in je mož bil videti kakor zavoj obleke, iz katerega ie molet hudo preplašen obraz. Neznanec je bi.! oblečen kar v tri teiovnike im dva suknjiča; opasti sc ie pa z vojaškimi pasom, ki ga je tudj našel v kovčegu. Ostalo obleko je spravil v vrečo, ki jo bi odmesel, če bi ga ne bila S.sto po naMiiiuaju presenetila sobarica. Stražnika sta neznanca aretirala. Na policn-i ie ne-rridi prav nato povedal, da se piše Fra-no Luk man, brezposelni čevljarski pomočnik, doma ia Vratišenca pri Cakovcu, Lukauais je že prejšnji dam odnesel na škodo družine župana g. dr. Pisca za okrog 3900 Di-n razne obleke, zdai si ie je pa spet na-brrl za okrog 2000 Din. ki io zbasal v že pripravljeno vrečo.
PkOTI sončnih peg ? .

u— Zanimiv parček. V Tivoliju so prijeli 24-1 et nega brezposelnega delavca M čili nor i a PimiterCča zaradi vlačugarstva. Da!;e so stražniki iztakmili por.oči v nelkem kozolcu na Ljubili a irskem poMn dnrž-bico štirih moških, med kateri-mO je bi<!a tudi 2.3-letna Marija Frasova. doma jz okolice Ljutomera. Marijo so včeraj zaslišali in naš!i pri njej tudi nov poročni prstan. Dekk: ie izpovedalo, da je dobilo prstan od že popre;] aretiranega Pirateriča, ki je večja! za njenega ImubSka. Frasova je naposled priznala ,da ima v ruski baraki ob Ma^arvko-va cest' spravliemih še več predmetov, kakor črn plašč, dva para čevftiev rn še nekaj obleke, kar vse fi Je podari? Pir.terič, ki je izredno drzen vlomilec.
Iz Maribora
a— Kako se poživlja Ri umira Maribc*?
V mesecu mak je bik> v vseh treh mariborskih katoliških, v evamgdi.itski in pa v pravoslavni župnij« roiemih skupno log otrok od teh 53 de3kov in prav toliko de-kflic. umrlo pa je v istem času skupno 77 oseb, im sicer 39 moških im 38 žensk. V maiu je bilo poročenih v Maribora 30 parov.
a— Nezgoda pri kopanju. T sredo popoldne se je pri kopanju v Dravi ponesrečil 13-letni dijak realne gimnazije Cvetko šoštarič, stanujoč Ob bregu. Ko je skočil s trampolina v vodo, je priletel na kos ostrega železa, ki mu je razmesarilo stopalo leve noge. Prvo pomoč so mu nudili na reševalni postaji.
a— Prometna nezgoda, Na ovinku Tattenbachove in Kopališke ulice se je pripetila včeraj popoldne prometna nezgoda. Neki kolesar se je zaletel z vso silo v voz: mesarja Antona, jsoršiča iz Studencev. Pri padcu s kolesa se je kolesar hudo poškodoval na glavf, zlomil pa si je tudi kolo.
a— Od doma je pobegnil. V noči na pretekli četrtek je odšel neznano kam od doma mesar Ivan Z. Zadnje čase je živel v zelo težkih razmerah in je večkrat pravil svojim znancem, da bo vse skupaj pustil in odšel po svetu.Ključe od svoje mesnice je zapustil nekemu znancu s pismom, da odhaja in da ga ne bo nikoli več nazaj.
a— Poskusen samomor. Pri raciji je v noči na včeraj policija aretirala več deklet, ki so se preživljale s tajno prostitucijo. Med njimi je bila tudi neka 20-letna Pepca V., ki je v policijskih zaporih v samomorilnem namenu pogoltnila žabice podvez za nogavice. Ko so jo zjutraj našli nezavestno, so poklicali reševalce, ki so dekle odpeljali z avtomobilom y bolnišnico.
ZVOČNI KINO IDEAL
SAMO ŠE DANES!
HANS MOSER
v burki ugodnih in neugodnih posledic pomlajevanja
1ILADOST fe SLADKA
Fritz Schulz, Georg Aleksander, T rude Berliner, Ida Wiist, Paul Horbiger, Adele Sandrock
Ob 4., 7. in 9. uri zvečer.
)
Tempo časa zahteva
da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici ..TRIGLAV"
Iz Celja
e— štipendije za srednješolce. Ministrstvo prosvete razpisuje 10 štipendij po 2250 Din za one učence višjih razredov srednjih šol, ki bi v velikih počitnicah za mesec dni porabili svoje bivanje na Češkoslovaškem v to, da bi se bolje naučili češkoslovaškega jezika in se podrobneje seznanili s češkoslovaško kulturo. Natančnejše pogoje izvedo učenci, ki bi se potegovali za te štipendije, pri ravnateljstvu realne gimnazije v Celju, kjer je treba vložiti prošnje najpozneje do 14. t. m.
e— Lastnikom koles, ki so prijavili svoja kolesa pri predstojništvu mestne policije v Celju in prejeli pri tem uradu prometne knjižice, se bodo izdajale evidenčne tablice za bicikle med uradnimi urami proti plačilu 5 Din. in sicer v ponedeljek 12. t. m. za one, ki imajo številko prometne knjižice od 1 do 200. v torek 13. t. m. za številke od 201 do 400 in v sredo 14. t. m. za številke od 400 dalje. Vsakdo naj prinese s seboj prometno knjižico s potrdilom o plačani taksi za leto 1933. Lastniki biciklov, ki prometnih knjižic še niso prejeli, dobe evidenčne tablice pozneje.
e— Dva poizkusa samomora. V sredo po 15., ko je odhajal brzi vlak s celjske po-stanje proti Laškemu, je skočila pri kurilnici poleg prvega železniškega mosta na tir gostilničarka Marica M. iz Zavodne. Vodja kurilnice je takoj opazil njeno namero, skočil za njo in jo tik pred vlakom potegnil s proge. Obupanka se je kmalu pomirila in odšla domov. Dejanje je izvršila očividno v trenutku duševne zmedenosti. Včeraj okrog 11. dopoldne pa si je 66-letni upokojeni davčni poduradnik Josip š. iz Celja v godbenem paviljonu v mestnem parku zabodel nož, ki ga je bil kupil zjutraj pri nekem brusaču, 14 cm globoko v levo stran prsi, štiri prste pod srcem. Kljub hudi poškodbi je ostal pri zavesti in je nož, ki si ga je bil zabodel v prsa, zakrii z žepnim robcem.
e— Občutna izguba.. Včeraj okrog pol 12. dopoldne je izgubil brezposelni rudar Fran Novak iz šešč pri št. Pavlu pri Preboldu na poti od pošte po Cankarjevi in Kralja Petra cesti denarnico z 990 Din gotovine in nekim pismom.
e_ V Solčavo ln Logarsko dolino bo vozil mestni avtobus izjemoma izpred kolodvora ob 7.10.
Iz Kranja
r— Občni zbor Krožka prijateljev Fran-
rije. Redni občni zbor bo v petek 16. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela pri »Stari postit z običajnim dnevnim redom.
Iz Tržiča
č— Tržiška strelska družina sklicuje članski sestanek za nedeljo, 11. t. m. v dvorano hotela Pošta. Sestanek je zelo važen in zato je udeležba dolžnost. Strelišče j e skoro dovršeno in se pripravlja njegova slavnostna otvoritev.
(:— Podružnici dVTD je daroval g. Ku-šar Franjo v spomin na blagopokojnega g prof. Vekoslava špinčiča znesek 50 Din. Iskrena hvala!
Iz Zagorja
z— Ustanovni zbor zvezne strelske dru-Tinp za Zagorje bo 11. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Sokolskega doma. Po pravilih je dobro došel vsak državljan od 18 leta. Ljubitelji strelskega športa vabljeni!
Iz Novega mesta
n— 25-letnlca rrrfmskega gasilskega «ru&tva z razvitjem prapora bo v nedeljo
si. t. m. na Mirni. Prireditev bo pod pokrovi tel;jstvom ministra za telesno vzgojo, ki se te prireditve, kakor poročajo, tudi sam osebno udeleži.
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.30, in v nedeljo ob 18.15 in 20-30 zvočni film ^Atlantido«. V glavnih vlogah Brigitta Helraova in Gustav Diessl. Predigra Zv< č-ni tednik.
Iz Konjic
nj— Priprave za pokrajinski zlet v Ljubljani.. Udeleženci ljubljanskega zleta imajo čas za prijavo zaradi železniških legitimacij z zletnim znakom samo še do 10. t. m.. Istotako se je prijaviti onim, ki re-flektirajo na privatna prenočišča in prenočišča v hotelih. Podrobnejše informacije pri starešini br. dr. Mejaku. Sokoiska deca se odpelj® v Ljubljano 17. t. m. dopoldne pod vodstvom vaditeljev odnosno vaditeljic.
Iz Ptuja
j— Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju priredi v nedeljo 11. t. m. cvetlični dan v korist Rdečega križa. Prosimo PtujCa-ne, da ne odklanjajo prodajalk cvetic in da se vsak spomni, čeprav z najmanjšim prispevkom te največje humane organizacije. — Danes jaz tebi. jutri ti meni!
j— Izkaznice za T>rezp?acno vožnjo na veliko manifestacijsko zborovanje v Beogradu se dc^bijo za mesto Ptuj pri predsedniku krajevne organizacije g. dr. Šalamunu. Zunanje organizacije pa naj prijavijo število legitimacij pri predsedniku sreske organizacije g. dr. Senčarju.
j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri >Johann Orth. škandal na habsburškem dvoru* s Paulom Ottom, Karlom Ottom, Karlom Diehlom in Greto Theimerjevo. Dodatek Foksov tednik.
h. življenja na deželi
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. V
nedeljo 11. t. m. bo po rani maši zbor krajevne organizacije JRKD v novi šoli. Na zboru bo podal narodni poslanec g. Veko-slav Spindler poročilo o političnem in gospodarskem položaju. Popoldne pa bomo imeli tekmo koscev Društva kmečkih fantov in deklet iz Dramelj. Pridite!
ŽIRI, V nedeljo 11. t. m. zvečer priredi pevski odsek Sokola iz škofje Loke koncert z izbranim sporedom pod vodstvom skladatelja g. Adamiča. Za koncert vlada veliko zanimanje. Vstopnina je samo 4 dinarje. — Javna tombola je razmerno dobro uspela. Darovalcem dobitkov najlepša hvala!
Gospodarstvo
Finančno gospodarstvo Pokojninskega zavoda za nameščence
drž. papirji nepremičnine posojila
1931. 37.4 41.4 114.5
1932.
32.1
63.2 123.9
Za redni letni občni zbor, ki se bo vršil 11. t. m je izdal Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obširno tiskano poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti o bilanci in finančnem gospodarstvu.
Imovina
Bilanca zavoda izkazuje za 1. 1932. skupno bilančno vsoto 300.6 milijona Din nasproti 257 milijonom v bilanci za 1. 1931. Ce od te skupne vsote bilančnih aktiv odštejemo knjižno aktivo, vidimo, da je znašala efektivna zavodova imovina 242.7 milijona Din nasproti 218.2 milijona Din v 1. 1931. in 191.5 milijona Din v 1. 1930., 153.3 milijona Din v 1. 1929. in 123.6 milijona Din v 1. 1928. V štirih letih se je torej efektivna zavodova imovina povečala za 119 milijonov Din, od 124 na 243 milijonov.
Od zavodove imovine so lani znašale trajne naložbe 219.3 milijona Din nasproti 193.4, 165.2 in 135.4 milijona Din v prejšnjih treh letih. Posamezne postavke trajno naloženega premoženja, kažejo v zadnjih letih naslednje gibanje (v milijonih Din):
3926. 1930. 14.0 49.7
14.7	2x9
36.8	89.6 Naložbe v drž. papirjih so se zadnja leta
zmanjšale, to pa le zaradi padca tečajne vrednosti. Ze v bilanci za leto 1930. je bilo treba na tečajni vrednosti državnih papirjev odpisati 16.7 milijona Din. V tem letu se je v delno kritje tega odpisa porabila rezerva za tečajne izgube (1.2 milij. Din) od ostanka pa se je v smislu zakona o bilan-ciranju državnih papirjev krila iz dobička ena petina (3.1 milijona Din), dočim je bil preostanek od 12.4 milijona Din vnesen med aktiva kot »račun tečajne razlike državnih papirjev«
Letos je zaradi nadaljnjega padca tečajev državnih papirjev nastala potreba novega odpisa od 4.5 milijona Din; razen tega je bilo treba od »računa tečajne razlike državnih papirjev« odpisati nadaljnjo petino (3.0 milijona Din) in tečajno razliko prodanih drž. papirjev (0.3 milijona Din), tako da znaša za tekoče leto vsa tečajna izguba 7.8 milijona Din.
Vrednost nepremičnin se je lani povečala od 41.4 na 63.2 milijona Din. Od skupne vrednosti nepremičnin odpade na zemljišča (Ljubljanjana, Split) 1.9 milij. Din, na hiše v Gaje%i ulici v Ljubljani (z nebotičnikom) 33.2 milij. Din, na hišo na Miklošičevi cesti v Ljubljani 6.1 milij. Din, na hišo v Gledališki ulici v Ljubljani 4.3 milijona Din, na hiše na Brinju in pod Rožnikom v Ljubljani 3.3 milij. Din, na hišo na Kralja Petra trgu v Mariboru 9.1 milijona Din, in na hišo v Celju 5.4 milijona Din.
Posojila so narasla od 114.5 na 123.9 milijona Din. Od zadnje note odpade na posojila privatnikom 59.1, na posojila banovini odnosno posojila z banovinskim jamstvom 28.4, na posojila občinam 29.6 in na posojila zadrugam 6.8 milijona Din. Po načinu kritja pa odpade na posojila proti menici (s 3 podpisi) 26.8 milij. Din, na hipotekama posojila 52.1 milij. Din, na stavbne kredite 26.0 milijona Din in na posojila z banovinskim jamstvom 12 mili ionov Din.
V teku lanskega leta je bilo danih za 4.5 milijona Din novih meničnih posojil, za 9.3 milij. Din novih hipotekarnih posojil in za 3.7 milij. Din novih stavbnih kreditov.
Obrestovanje imovine
Povprečno čisto obrestovanje z-tvodove imovine se je lani dvignilo; znašalo je S.5 odst. nasproti 7.9, 8.1, 8.1 in 7.8 odst, v zadnjih letih. Višina povprečnega obresto-vanja zavodove imovine je važna zaradi tega, ker temeljijo na njej danes veljavne premije in rente. Samo tedaj, če se bo zavodova imovina stalno obrestovala povprečne po najmanj 6 odst., bo mogel za-
vod pri sedanjih premijah izplačevati obljubljene rente. Obrestovanje pa mora celo presegati 6 odst., če se naj presežek uporablja za kritje primanjkljaja, ki je nastal zaradi svoječalnega valoriziranja rent starim rentnikom brez povečanja premijskih rezerv.
Kakor so na eni strani znatni odpisi na računu državnih vrednostnih papirjev povzročili računsko izgubo, tako je na drugi strani posledica nižje vrednosti teh papirjev, da se je njihovo obrestovanje dvignilo lani na 13.9 odst. nasproti 11.9, 9.1 in 8.6 odst. v zadnjih letih. V tej nizki vrednosti državnih papirjev, ki je gotovo le začasnega značaja, pa se nahaja neka tiha rezerva.
Nižje obrestovanje beležijo nepremičnine, in sicer 5.4 odst. nasproti 5.8, 6.1 in 6.0 odst. v zadnjih treh letih. Zato pa je ta vrsta naložbe najbolj varna, ker ni izpostavljena valutnemu riziku, pa tudi ne riziku padca vrednosti, kakor to vidimo pri drž. papirjih.
Pri posojilih, ki predstavljajo največji del zavodovih naložb, je znašalo lani povprečno obrestovanje 8.7 odst. nasproti S.3 odst. v 1. 1931. Sliko zavodovega gospodarstva v pogledu podeljevanja posojil in v pogledu varnosti nam daje statistika izgub pri hipotekarnih in meničnih posojilih, le pri vlogah v banke je znašala v tem razdobju izguba 18.000 Din, pri depoju vrednostnih papirjev pa 380.000 Din.
Zaostanki na obrestih danih posojil so se lani povečali; znašali so 1.9 milijona Din nasproti 0.5 in 0.3 milijona Din v zadnjih dveh letih. Od zaostanka v I. 1932. odpade na dolžnike, ki so se poslužili zaščite po § 5 0.667 milijona Din, na dolžnike, proti katerim je uvedeno eksekucijsko postopanje, 0.76 milij. Din in na dolžnike, ki jim je dovoljen odlog plačila, 0.5 milijona Din.
Od kratkoročnih naložb je omeniti naložbe pri bankah, ki so lani ob koncu leta znašale 13.3 milijona Din nasproti 14.6 mili iona Din ob koncu leta 1931 in 19.2 milij. Din ob koncu leta 1930. Na vloge pri denarnih zavodih odpade po bilanci za leto 1932. le 5.5% vse imovine, dočim so leta
1930.	znašale vloge pri denarnih zavodih še 10% zavodove imovine.
Predpisani prispevki
Predpis prispevkov je lani prvič nazadoval: znašal je 29.4 milijona Din nasproti 31.4. 27.4. 24.8 in 20.9 milijona Din v zad-niih štirih letih. To nazadovanje predpisane premije je poslcdica nazadovania članstva in njihovih rednih prejemkov. Ponovno pa so zaradi splošne krize lani narasli zaostanki pri plačilu premij, in sicer na 3.0 milijona Din nasproti 2.9, 1.3. 1.2 in 1.4 miliiona Din v zadnjih štirih letih. Pri izterjevanju premij zavod ni dovoljeval odlogov in je bilo lani vloženih 740 izvršilnih predlogov za izterjanje premij nasproti 494 v 1. 1931. in 270 v 1. 1930.
Članstvo in rente
Število zavarovancev v zakonitem in neobveznem zavarovanju je lani nazadovalo na 10.032 nasproti 10.3664 ob koncu leta 1931., 9S31 ob koncu 1. 1930. in 9315 ob koncu 1. 1929. Od lanskega članstva je 7235 možkih in 2797 žensk. Skupni zavarovani prejemki članov so lani znašali 456 milijonov Din.
Naglo so se v zadnjih letih dvignili izdatki za rente, kakor nam kaže naslednja primerjava.
število rentnikov
1026 668
1929	982
1930	1107
1931	12H0
1932	143S
Rentnikov invalidov je bilo lani 671 (leta
1931.	568), vdov 430 (382) in rentnikov, ki dobivajo vzgojni prispevek 337 (330).
izplačane rente in drag. doki. 2,640.000 Din 4,530.000 „ 5.2/7.000 „ 6.240.000 „ 7,628.000
Naša zastava v pomorskem prometu
Kakor smo že pred dnevi kratko poročali, je Zbornica za TOI v Splitu pravkar izdala »Pomorsko statistiko kraljevine Jugoslavije ?a 1. 1932.c, ki je letos izšla v izpopolnjenem obsegu.
Promet ladij.
Iz te statistike je razvidno, da je lani tudi pri nas nazadoval pomorski promet, zlasti blagovni. V naše pomorske lake je lani došlo 11.445 jadrnic in 79.798 panvkov s »kupno tonažo 15.79 milijona bruto - registrskih ton nasproti 16.68. 14-98. 14.94. 14.40 in 11.82 milijona bruto - registrskih ton v zadnjih pp-tih letih. Tonaža došlih ladij, ki ee je še v l. 1931. stalno dvigala. je lani nekoliko nazadovala, vendar pa je še večja nego 1. 1930. in trikrat večja nego v 1. 1923., ko je znašala le 5.70 milijona bruto-reg. ton. To pa seveda še ne pomeni, da naša trgovinska mornarica ne čuti posledic splošne gospodarske depresije. Tudi naše paroDlovne družbe preživljajo težke čase, zlasti one, ki se pečajo s svobodno prekomorsko plovbo. Padec svetovnega pomorskega blagovnega prometa na polov:co seveda ni ostal brez usodnih posledic za te naše paroplovne družbe, ki Imajo v naših lukah mnogo razpremljenib ladij. Trpijo zlasti male družbe in baš zadnje tedne ponovno čujemo. da so prišle nekatere naše ladje v inozemstvu na prisilno dražbo Promet blaga.
Naš pomorski blagovni promet je zlasti zadnji dve leti precej nazadoval. Blagovni promet naših lok s tujezemstvom in inozemstvom je lani padel na 19.89 milijona kvtn-talov nasproti 25.01. 28.17. 29.90. 22.35 in 19-27 milijona kvintalov v zadnjih petih letih. Od rekordnega leta 1929. je torej nazadoval za eno tretjino
Seveda bi bila krza za pomorsko plovbo še večja, če ne bi zadnja leta prišlo do rastoče preorijentaciie našega izvoza v smeri pa morje Kakor smo že pred tedni navedli, je po statistiki naše zunanje trgovine naš 'zvoz po morju lani znašal 56.3% vsega izvoza nasproti 273 % leta 1929 Zato je količina izvoza po morju mnogo manj oadla nego količina vsega našega izvoza, kar sledi iz naslednjih številk (v milijonih ton):
ves izvoz izvoz po morj'j
1929	5 33	1.45
1931	3.32	1.70
1932	24^	1.35
1929—1932 — 55 %
- 7°/o
Količina našega izvoza po morju je torej od konjunkturnega leta 1929. padla le za 7%, dočim ie ves naš izvoz nazadoval za 55 %>. (V primeri z letom 1930. je padec večji, ker se je izvoz blaga po morju še v letu 1930. precej dvignil.) Naš uvoz po morju pa je lani znašal 0.32 milijona ton nasproti 0.42 milijona ton v letu 1929 in je od leta 1929. padel za 24%. dočim je količina vsega našega uvoza v istem času nazadovala od 1.67 na 0.88 milijona ton. torej za 50%.
Udeležba jugoslovenske ia?tave.
Je pa še drug važen moment, ki prihaja v prid naši mornarici, namreč rastoča udeležba naše nacionalne zastave v pomorskem izvoznem prometu. Udeležba naše domače zastave in tujih zastav pri prometu blaga z inozemstvom se je zadnja leta gibala tako-le*
zastava jugoslov. italij. ostale
1926	21.7 V« f>6.3o/9 12.0 %
1930	30.5% 52.9% 16.9»/»
1931	34.7n/» 49.4 % 15.9 »V
1932	35.5 n/o 46.7% 17.8%
V blagovnem prometu z inozemstvom je bila udeležba tujih zastav na skupnem prometu naslednja: Italija 46.7 % (Ma 1932. 49.4 n/0), Grčija 6.4% (4.7%), Anglija 4.6 % (3.4%), Nemčija 1.9% (2.2%), Španija 1.1% (0.6%) itd.
Udeležba pri izvozu in jvozu blaga je precej različna. Pri uvozu blaga je naša zastava udeležena s 40.6% (1. 1931. 39.1%), pri izvozu pa 34.1% (33.3%). Značilno je, da gre še večina našega izvoza po morju pod italijansko zastavo, namreč 55.5% (leta 1931. 58.8 %), dočim je pri uvozu blaga v našo državo udeležba italijanske mornarice slaba in znaša le 15.9% (1. 1931 20.0%). •
Pri skupnem prometu ladij v naših lukah se je sicer udeležba domače zastave nekoliko zmanjšala, to pa nima večjega pomena, kajti važna ie predvsem adeleba pri blagiv nem prometu. Od vseh ladij, ki so lani prispele v naše luke. je bilo po tonaži 78.5*/«. jugoslovenskih (1. 1931. SO-2 %. leta 19H0-76.8 %).
Naša trgovinska mornarica.
Tonaža naše trgovinske mornarice se je tudi lani še nadalje dvignila. Ob koncu leta smo imeli 188 mimiko* (1 1931 182) - skup no tonažo 360 5?9 hnito r-?'«tr.k«h »on (333.582). od tega 76 (71) narnikov za dolgo plovbo s 3r5.l92 br.-reg. tonami. Poleg tega
smo imel! 10.595 (10.560) jadrnic in 696 (576) jadrnic s pomožnim motorjem in motornih ladij. Skupno z jadrnicami je lani ob koncu leta znašala vsa tonaža naše trgovinske mornarice 391.900 br.-reg. ton, to je za 28.100 ton več nego ob koncu 1. 1931. Povojni razvoj naše trgovinske mornarice kaže naslednja slika:
br.-rec. ton
1921	124.500
1923	146.200
1925	190.700
1928	296.800
1930	346.200
1931	363.800
1932	391.900
Od uedinjenja se je torej tonaža naše mornarice že več kakor potrojila-
Gospodarske vesti
= Nadaljnji padec indeksa cen. Narodna banka je pravkar objavila svoji indeks cen v trgovini na debelo, ki kaže ponovni padec. Po lahnem dvigu v početku tek. leta, je naš indeks cen že v marcu padel od 68.4 na 67.0, v aprilu na 66.3, v maju pa je zdrknil na 64.9, tako da je bil za polovico točke nižji nego v marcu pret leta.
= Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so tudi pretekli mesec nadalje narasle, in sicer za 8.5 na 482.3 milijona Din, tako da znaša sedaj skupni prirastek od početka leta 39.6 milijona Din, od pričetka leta 1^32 pa 148 milijonov Din. Vloge po čekovnih računih so znašale ob koncu maja 884 milijonov Din nasproti 879 milijonom ob koncu lanskega maja.
= Dobava petroleja. Dne 12. t. m. se bo
vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2400 1 petroleja. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave podzemskega telefonskega kabla, do 3. julija glede dobave 100 komadov platnenih oblek za aviatike. do 4. julija pa glede dobave 100 komadov volnenih sviterjev, 100 komadov volnenih hlač in 100 komadov volnenih šalov.
Borza
8 maja.
Na ljubljanski borzi je danes deviza Ne\v-york ponovno nekoliko popuščala, dočim je ostala deviza London stalna. Trst nolira nekoliko višje, Berlin pa je popustil. Avstrijski šilingi so ee v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.75. v Beogradu po 8.90. 8.80).
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda stabilna in nolira 195 — 196 brez prometa. Tudi v ostalih državivh papirjih ni bilo zaključkov.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2307.63 — 2318.99. Berlin 1327.92 - 1338.72, Bruselj 799.13 do 803.(17. London 194.14 - 195.74. Milan 297-96 do 300.36. Nnvvork kabel 4763.60—4791 ,S6. ček 4741.60 — 4769.86. Pariz 225.85-226.97, Praga 170.67 — 171.53, Curih 1108.35 do 1113.85.
Zagreb. Amsterdam 2397.63 — 2318.99. Berlin 1327.92 — 1338.72, Bruselj 799.13 do 803.07. London 194.14 — 195.74, Milan 297-96 do 300.36. N e\vvork kabel 4763.60—4791.S6. ček 4741.60 — 4769.86. Pariz 225.85—226.97, Praga 170.67 — 171.53, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38. London 17.53, Ne\v-york 428.50. Bruselj 72.15, Milan 26.925, Madrid 44.20. Amsterdam 208.25. Berlin 120.15, Dunaj 57.50. Stockholm 90.25. Oslo 88.75. Ko-benhavn 78.75, Praga 15.40, Varšava 58. Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.42, London 30.65, Milan 46.98, Newyork 742.41. Pariz 35.49, Praga 25.39. Curih 173-78. 100 S v zlatu 127.49 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 195 — 200, 7% investicijsko 42.50 — 43.50. 7% Blair 31 den.. 8V» Blair 32.50 den.. 7% Drž. hipotekama banka 47 — 50. 4% agrarne 25 — 27, 6% begluške 32 _ 33
Zagreb. Državne vrednotg: Vojna škoda 195 — 196 7°/» investicijsko 42.50 _ 43, 4% agrarne- 25 — 27, 7% Blair 31.50 — 32.50. 8% Blair 32.50 den.. 7% Drž. hipotekama banka 47 - 50. 6% begluške 32 — 32.50; bančne vrednote: Narodna banka 3700 do 3900. Priv. agrarna banka 216 den.; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 140 den.. Trbovlje 175 bi., Isis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 195 zaklj., 7% investicijsko 43.50 — 44, 6% begljške 32.25 zaklj.. 8% Blair 34 bi.. 7% Blair 32.50 bi., 7% Drž. hipotekama banka 46 — 47. Narodna banka 3800 zaklj.. Priv. agrarna banka 218 zaklj.
Dunaj. Trboveljska 15.93, Alpitie - Monlan. 13.30.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bu-kovine.
ŽITO
+ Chicago, 8. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 74.375, za september 76.125. zn december 78.50: koruza; za julij 44.50, za september 47.125: oves: za julij 26.25, za december 29.625; rž; za september 62.625 za december 64.875
+ Ljubljanska borza (8. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 3o dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50. baška 77 kg po 295—297.50: koruza (po mlevski tarifi): ba«ka promptna po 112.50 - 115. za maj po 120—122.50; moka: baška »0« po 425 _ 430, banatska 00 435 — »40
+ Novosadska blagovna borza (8. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Promet 81 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, Son:-bor, sremska. gornjebaška. srednjebaška. baška ladja Begej 207.50 _ 210; baška potiska. baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-niebanatska 205 — 207.50. — Koruza: baška. sremska 62 — 64: za junij-julij 66—68: slavonska 65 67: banatska 60 — 63; baška ladja Sava ali Begej 67—69; ladja Tisa ali Dunav 68—70; baška. okol. Sombor 63 — 65 Oves: baški. sremski. slavonski 90—92 lp*men: baški. «rpms>:i. 64'65 ke 95—97.50 oomladni R6/fi7 ke 100—102.50 Moka: br» ška in banatska »0« in *0gg« 340 — 355: >2« 320 - 330: ,5? 300 - 315; >6« 280 do 285; s>7« 180 _ 190: ,8? 63 — 67.50 -Otrobi: baški 52.50 - 57.50
+ Ru<limppš»an«ka lerininska borza (8 t m.) Tendpnca čvrsta prompf srednji. Pše-n?cp: za si»nH 11 97 - 12.00. za oktober 10 88 — 10 89 koruza: za julij 7.92 — 7.94. za avgust 8.14 — 8.15.
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ.
Zagreb, Gaieva ulica št. 31. Telefon 73-35.
Zajamčeno fciete sobe po 35 d« 35 Din. Prv»Trsw» dc>mao.a kuhinj«. Izbrana naravna Tina. Velik iD b)a-d-e® vrl. l*ri bivanju pret« 24 ut 15 % popu«:«. — PriipoT-TČ« ee Ustnik DJURO PAJIC.	261/a
najvkčj.iTlgodnost
je osvežitev s kopeljo, kateri ste dodali naravno sol za kopeli: Isla Koniferen kopalno sol ali Isla Chypre kopalno sol. Dodatek teh soli da vodi za kopanje in pranje posebne dobre lastnosti, da osvežuje in krep-ča mišice in živce ter dobro dobro učinkuje na kožo in na splošni občutek. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfunierijah
KURJA OČESA
N*jbo<j6« »redstv® proti kurjen ofcesonj
je mast »CSaveo« Dobi«« jo r lekarnah, drogenjab «H tvarevnoit ta tvorni ce in glavnega skladišča. — Cnvajte s* p»n*redbl 11. H B N J A K. lekarrar - SISAK.
Neznan utopiji
lenec
Ptuj, 7. junija.
Policijski stražnik g. Peklar je danes dopoldne opazil v Dravi truplo neznanega moškega. Sledil je v čolnu za truplom, ki se mu ga je posrečilo v gozdu potegniti na suho. Neznani moški, ki je precej močne postave, okoli 30 let star, gladko obrit, plavolas in oblečen le v kratke spodnje hlače, je moral ležati v vodi najmanj teden dni. Na glavi so se mu poznale razne rane, ki pa izvirajo najbrže od udarcev v vodi. Truplo je bilo po komisionalnem ogledu preneseno v mrtvašnico v Rogoz-nici, kjer bo pokopano.
adlo
Petek. 9. junija.
LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Živina odhaja na planine. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Koncert balalajk ^ velesejma. — 19.30: Premikanje obrežij v današnjih dneh.
—	20: Naša socalna zakonodaja. — 20.30: Koncert Ljubljanskega komornega tria. — 21.30: Čas. poročila. — 22: Radio - jazz, vmes solistični instrumentalni vložki.
Sobota. 9. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Radio - orkester. — 18.30: Posebnosti gorjanskega podnožja. — 19: Mladinski po-kret Narodne odbrane. — 19-30: izobrazba in vzgoja. — 20: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Koncert orkestra sZarjet. — 21.30: Čas. poročila. — 22: Prenos koncerta balalajk z %-elesejnia.
BEOGRAD 12 05: Radio - orkester. — 16-Narodna glasba. — 19: Opera »Tosca« -ia ploščah — Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Koncert godalnega tria. — 20.30: Orkestralen ir, pn-ski koncert. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Veseloigra. — 21; Me^an program >z Moravske Ostrave. — 22.15: Koncert iz Brna.
—	BRNO 19.25: Program iz Prage. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — VARŠAVA IS: Lahka in plesna glasba. — 9.30: Pronos op<->r<- z Dunaja. _ 22.05: Cliooinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Lahka godba. — 15.40: Violina, čelo in klavir. — 16.35: Orkester mandolin. — 18: Prenos koncerta iz Častema. — 10.35: Prenos Wagnerjeve onere : Rensko zlato*.
—	22.20: Plesna glasba. — BERLIN 20.10: Mešan program. — 20.?»: Ob Spre vi. — 22 30: Koncprt godb^ na pihala. — Plesna cria^ba — KONTOSBERG 20.20: Prenos iz Berlina. _ MuHLACKER 20: Politični kabaret. — 21: Plesmi v^čer. —	""
Repertoarji
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALLSČB DRAMA
ZaČPtek ob 20. Tetrk, 9.: Produkcija gojencev operne šole
drž. kon^ervatorija. Sobota, 10.: Kari in Ana. D. Nedelja. 11.: Tartuffo Izven. Znatno znižan*
cene od 20 Din navzdol Ponedeljek, 12.: Okence. A OPEKA Začetek ob 20. Petek. 9.: Zaprto.
Sobota. 10.: Jim - Jill. C. Premiera. Nedelja. 11.: Jim - Jill. Izven. Ponedeljek. 12.: Zaprte.
Premiera angleške operete !h> jutri. Uprizori se prvič na našem odru opereta ;Jinr Jill«, ki je ve4> nsko <~>rodna s komedijam* »•Roksk in »Pegica mojega src3«. Glavna oseba Jim je prav za prav moderna Pepel-čica v moški izdaji. Vsa komedija se odigrava na posestvu družme Lancaster. ki sestoji iz obligatnega očeta, ki ie pod copato aristokratsko namišljene matere, porednih otrok in nevoliriega Jima. daljniega posinovlj enf-ga sorodnika. Jim je v družini neke vrste sluga, ki mora opravljati vsa poljska in hišna dela. Tudi Jima mora nekoč zasijati solnce sreče, vendar pot ni lahka in mora skozi nešteto neprilik in spletk, da pride do veselega dneva. Opereta nima z običajno dunajsko šablono prav nič skupnega.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3. '.emperatura. 4. relativna vlasra v %, 5. smer tn brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
8. junija
Ljubljana 7, 760.0, 12.0, 91, mirno, 10, 3.0, dež; Ljubljana 13, 754.5, 14.4, 74, SW1, 8, —, —; Maribor 7, 759.7, 12.0, 80. mirno, 9, 2.0, dež: Zagreb 7. 759.0, 13.0. 90. Wl, 10. 0.0, dež; Beograd 7, 759.6, 13.0. 90, ESE1, 10. —, _: arajevo 7. 759.6, 11.0, 90, mirno. 10, 2.0. dež; Skoplje 7, 759.0. 17.0, 60. mirno. 1, —, _: Split 7, 756.9, 16.0, 90. NNE1, 10, 0.2. «iež; Kumbor 7, 756.5, 17.0, 90, El, 8, —; Rab 7, 758.5, 14.0, 80. ENE3. 10. 5.0, dež; Vis 7, 756.3, 17.0, 70, ESE3, 10, 1.0, dež.
Temperatura: Ljubljana —, 11.0; 17.0. — Maribor 20.4. 11.0; Zagreb 22.0. 3.0; Beograd 22.0, 10.0; Sarajevo 23.0. 10.0: Skoplje 5.0, 10.0; Split -24.0. 16.0; Kuimbor —, 7.0; Rab —, 14.0; Vis —. 15.0.
Iz življenja in sveta
Francija proslavlja svoje najnovejše zmagovalce v zraku
Letalca Couzinet in Manuel, ki sta preletela južni Atlantik od vzhoda proti zapadu in nazaj, sta bila na letališču Le Bourgetu svečano odlikovana s križcem Častne legije. Ma sliki daje letalski minister Pierre Cot Manuelu tradicionalni poljub, preden mu
izroči visoko odlikovanje
Ljudje iščejo zaklade
Pravljice iz starih časov vnemajo neprestano ljudi, ki bi radi hitro in izdatno obogateli
V vseh časih so živeli ljudje, ki so sku-fcali »popraviti« svoje finance na račun starih izroči! o zakopanih in potopljenih zakladih, nikoli pa ni bilo takšnih lovcev za srečo toliko, kakor v naših dneh. Časopisne kronike nam poročajo skoraj vsak dan o velikopoteznih poskusih, da bi se dvignili zakladi iz starih potopljenih ladij, nedavno tega je organizirala celo sovjetska vlada z vsemi sredstvi moderne tehnike opremljeno ekspedicijo, da bi poiskala v Rajkalskem jezeru ogromen zaklad, ki so ga pred mnogimi leti potopili v to jezero neki kaznenci.
Isto tako z vsemi pridobitvami moderne tehnike bo opremljena neka angleška eks-pedicija, ki se je odpravila na Kokosove otoke v Indijskem oceanu (znani so po uničenju nemške križarke »Emden« med svetovno vojno), kjer leži baje pravljičen zaklad v vrednosti nad 2 milijardi dinarjev. Pred kratkim je organiziral neki angleški odvetnik podobno ekspedicijo na vulkanski otok Trinidad. 2200 km od brazilske obale: na tem otoku so pred davnimi časi zakopali morski razbojniki neznansko množino zlata in srebra, ki so ga nakopali po bogatih cerkvah južnoameriških španskih naselbin. Ekspedicija je šla na delo z velikimi vrtalnimi stroji in je razstrelila tisoče ton skalovja z dinamitom, a ni našla niti sledu o tem zakladu. Pozneje jc isto tako brez uspeha stikala po majhnem otnku ju/no od Madeire. kjer je leta 1S04. neka uporna ladijska posadka zakopala baje zaklad 400.000 funtov v ziatu.
a Filipinih iščejo ameriški vojaki ee vedno zaklad, ki ga je zakopal pred 160 leti, ko so Briti zasedli Manilo, neki kitajski milijonar. Med drugimi dragocenostmi je v tem zakladu ba je tudi največ ia in najkrasnejša biserna ogrlica, kar jih je kdaj svet videl. Na Antilih brskajo ameriški potapljači za pravljičnim zakladom znamenitega pirata Henrvja Morga-nn. Ta zaklad je baje v neki jami, ki je bUa nekoč nad vodo, a ji je vhod sedaj več nego .V) m pod gladino. Nekje v bližini Panamskega prekopa ležijo baje tudi velikanske množine srebra, ki jih je angleški pomorščak Francis Drake odvzel Špancem.
Ko je 175S. divjala obmejna vojna med Novo Anglijo in Novo Francijo (v Kanadi) in so Francozi hudo pritiskali na angleškega generala Montcalma, je ta kolonistom zapovedal, naj spravijo vse svoje dragocenosti v vreče iz živalskih kož in jih odpeljejo po reki Sv. Karla. Ta zaklad mora ležati nekje ob tej reki. v bližini majhne katoliške cerkve, tako je ugotovil vsaj neki qucheški Francoz na podlagi stare listine. Toda ko se je lotil iskanja tega
zaklada, ga ni mogel nikjer najti, ker se je pokrajina tam okoli med tem časom zelo spremenila.
Pred kratkim je zadela neka ameriška filmska igralka, ki je sodelovala v podmorskem prizoru, da dnu morja na staro skrinjo. Opozorila je na to poklicne potapljače iz filmske ekspedicije in ko so ti skrinjo dvignili na dan, so našli v njej veliko množino španskih zlatih dublonov iz leta 1790. Neki Američan je našel pred nedavnim tri vreče zlatnikov iz 17. stol. in deset palic srebra, ko je preiskoval razvaline stare podzemeljske kapele v Mehiki.
Kakor v prejšnjih letih se je odpravilo in se odpravlja tudi letos veliko število ekspedicij, da bi poiskale pravljične zaklade, ki so jih jezuiti zakopali baje v raznih krajih Bolivije. Te zaklade cenijo na 2 milijardi dinarjev.
Vročina v Londonu
Že več nego trideset let ne pomnijo na Angleškem za začetek junija takšne vročine, kakršna je nastopila tam te dni. V Londonu je kazal termometer 30 stop. v senci. V mnogih krajih je sončarica zahtevala smrtne žrtve. Od 30.000 otrok, ki so se udeležili neke katoliške procesije v Li-verpoolu, jih je moralo 500 zaradi vročine v zdravniško oskrbo. V Londonu in njegovi okolici ni bilo še nikoli toliko požarov kakor zadnje praznike.
Španski princ se odpoveduje
Najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII., 26-lctni infant Alfonzo, se bo v bližnjih dneh s pristankom svojih staršev poročil civilno z mlado Kubanko Edelmiro Ocejo. S tem meščanskim zakonom se princ po hišni ustavi španske kraljeve rodbine odpoveduje pravici do pre-stolonasledstva, kakor je to storil te dni vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema.
Af ganski poslanik v Berlinu
Sirdar Mohamed Aziz Kan, ki ga je v po-slaniški palači ustrelil 26-letni afganski nacionalistični študent. Atentator se je dal mirno prijeti in je izjavil, da je storil svoje dejanje zato, ker je poslanik, brat afgan-skega kralja, pomagal svojo domovino »prodati Angležem«
Krvno, kožno in živčno bolni, dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Za prvenstvo v vožnja z zložljivce^i
Londončan mister Molan hoče prekositi z vožnjo okrog britskega otočja rekord za vožnjo z zložljivim čolnom, ki ga ima ta čas s 400 miljami neki Nemec. Podjetje je baje tako nevarno, da ni hotela nobena zavarovalnica sprejeti rizika. Ko je 20-letna Nemka Fridel Meyerjeva čula o namenih mistra Molana, se je tudi ona odločila, da poskusi svojo vztrajnost na isti progi. O izidu te zanimive tekme bomo še poročali, saj je tudi pri nas že precej navdušenih ljubiteljev lepega in drznega športa z zlož-ljivci. Lahko bi jih bilo še več in lahko bi prvenstvo v tej stroki imeli mi, kajti nikjer na svetu ni zanjo toliko primernih vod kakor pri nas!
Miha jI Zoščenko:
Tat
Ze večkrat so mi rekli: »Ker ste satirik, bi morali namesto zabavnih zgodbic napisati nekaj ostrega o tatovih, špekulantih in lopovih. Udarite po njih, brez usmiljenja!«
Tako bom poskusil obravnavati takšno zadevo. Tatvina se je primerila v našem konsumu. Tam je bilo dosti blaga. V izložbi so ležale race, dišeč holandski sir, damske nogavice, kolinska voda, cigarete. Vse te stvari so nekoga zamikale. Skratka, ponoči se je splazil tat do zadnjih vrat, jih prežagal, dvignil zapah in pošteno gospodaril po prodajalni. Čuvaj pa, ki je sedel pred vrati, je spal in ni ničesar opazil. »Imel sem zmešane sanje,« je pripovedoval pozneje, »a drugače nisem ničesar slišal.« čuvaj je neprestano stopal po prodajalni sem in tja in vsakega rotil, naj ga ne pusti na cedilu.
Upravnik je dejal: »Bodi brez skrbi.« Toda čuvaj je tam stal in postajal čedalje turobnejši. Po vsem videzu ga je ža-lostilo najbolj to, da je tat odnesel toliko blaga.
»To mi je nerazumljivo. Drugače imam tako rahel spanec in tudi noge sem stegnil preko vrat. To je vendar nemogoče, da bi mogli preko mene spraviti dve vreči sladkorja.«
»Imaš pač trdno spanje, ti pasji sin,«
je dejal upravnik.
»Ne, da so toliko ukradli, to je nemogoče. Gotovo bi se bil zbudil,« je odvrnil čuvaj.
»Torej,« je dejal upravnik, »napravili bomo zapisnik in potem bomo videli, kakšno škodo si dal prizadeti državi.«
V prisotnosti milice so pričeli sestavljati zapisnik. Seštevali so in primerjali. »Zapišite,« je dejal upravnik, »devet pu-dov skadkoria v koc-kah. Ena Ln šestdeset zavojčkov cigaret. Dva tucata damskih nogavic. Osem klobas.«
Hipoima se je oglasila blagajničarfta: »Zapišite, da so pobrali iz blagajne sto dva in trideset rublje v in da manjkajo trije kopirni svinčniki in ene škarje.«
Pri teh besedah je pričel čuvaj naravnost kruli'i. »Odvedite čuvaja,« je prosil upravnik milico, »s svojim kru-ljeniem nas samo moti.«
»čuieš. striček,« «e ie obrnil miličnik do čuvaja, stopi ra^ši domov. Če te bomo potrebovali, bomo že Dri šli pote.«
Tedaj se je oglasil iz sosedne sobe knjigovodja: »Imel sem na steni svileno ovratno ruto in ta sedaj manika. Prosim, zanišite še to, ker bom zahteval novračilo za izgubo.«
»Ti gnoj!« je zavpiti čuvaj nenadoma. »Tvoje rute pa nisem odnesel. In osem klobas tudi ne. Hočete norce briti z mano7 Vzel sem natanko dve klobasi.« Mrtvaška tišina.
»Zlodej vas odnesi,« nadaljuje čuvaj.
»Vse priznam. Jaz sem kradel. Toda jaz sem pošten človek. Upira se mi, kako se tu sestavljajo zapisniki.«
»Tak tako, ti lopov si se splazil v prodajalno?« je vprašal neki miličnik.
»Da, jaz sem se splazil,« je bil čuvajev odgovor. »Toda denarja, škarij in rute se nisem dotaknil. Vzel sem samo pol vreče sladkorja, tucat ženskih nogavic in dve klobasi. Takšne lopovščine vendar ne bom trpel na svo.ie ime.«
»Seveda, lahko smo se tudi zmotili,« je menil uoravnik. »Takoj bomo vse še enkrat pregledali.«
»Kakor sem pravkar opazila,« je dejala blagajničarka, »je denar zlezel pod papirje. Ni ga torej ukradel. Manjkajo samo še škarje Ah, tukaj so.
»Ruto sem tudi našel,« je sporočil knjigovodja. »vtakni j sem jo bil v žep.«
»Pooravi'e zapisnik,« je dejal upravnik. »Manjka res samo pol vreče sladkorja.«
»Lopov, preštej vendar tudi klobase!« je zavpil čuvaj. »Drugače se ne bom mogel obvladati! Teta Njuša mi je za pričo.«
Čez nekaj časa so ugotovili dejanski stan in izkazalo se je. da je bilo ukradenega res samo toliko, kolikor je navedel čuvaj. Prijeli so ga in odvedli na policijo. Teto Njušo so tudi prijeli. Pri niej so našli ukradeno blago. Vse so ji odvzeli, razen ene klobase, ki jo je bila med tem snedla.
| Pravkar Izišla Številka ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti: Naslovna slika: PETER 2MITEK: JUTRANJE SONCE Slika na ovitku: LUŽIŠKA SRBKINJA L. M r z e 1 - F r i g i d: PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (12) Dr. Avgust Korbar:
O RAKU (3) Dr. Vlad. Travner: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU (3) TEPE GAVRA, NAJ STARŠE MESTO NA SVETU (kr; L e w i s L. L a w e s: ŽIVLJENJE IN SMRT V SING SINGU (23) POMEMBNE OBLETNICE SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
Tone C u f a r: MIŠKO IN KRALJICA PLESA (1) HITRA DIAGNOZA NOSEČNOSTI (m) BENEŠKI MOST (ju) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (23)
KOLIKŠNO STAROST DOSEŽEJO RIBE — ELEKTRIČNA PROVODNOST POSAMEZNIH DELOV TELESA — MERE PRI PRVOTNIH NARODIH (k) — ELEKTRONKE Z MRZLO KATODO — NEMCI IN ARIJSKO PLEME — V SHAKESPEAROVEM ROJSTNEM MESTU (A. D.) — RANZ DES VACHES (A. D.) — KAČJE ŽGANJE (k) — ČLOVEK IN DOM (Preprost slog hišne oprave je zmerom
moderen) — VAŽNOST MATERINEGA MLEKA — ŠAH — TISOČLETNA TISA _
ZA MISLECE GLAVE — Na platnicah: KAKŠNE SO NEMŠKE ŽENSKE — NOVA TVRDKA — ANEKDOTE — HUMOR
»ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.--, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.--. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
Strašna železniška katastrofa pri Nantesu
Pogled na razbite vagone brzega vlaka, ki se je iztiril za binkoštne praznike zaradi nepazljivosti strojevodje. Katastrofa je zahtevala 35 človeških življenj in p-eko 100 ranjenih. Isti dan je bilo na Francoskem še več železniških nesreč
Toscanini obsoja hitlerjevsko Nemčijo
Pred dvema mesecema je največji med živečimi dirigenti, Toscanini, v družbi z desetimi drugimi svetovno znanimi glasbeniki naslovil na Hitlerja pismo, naj bi ustavil politično in versko preganjanje umetnikov v Nemčiji. Na to pismo je Hitler enostavno molčal, pač pa je vodja nemškega radija nekoliko dni pozneje odredil, da nemške brezžične postaje v bodoče ne smejo več prenašati plošč in koncertov oz. skladb teh glasbenikov. Navzlic temu so uradni krogi kmalu potem objavili, da bo Toscanini dirigiral na slavnostnih predstavah v Bavreuthu, kakor se je bil prvotno namenil in za kar se je bil zanimal ves kulturni svet. Po dveh mesecih čakanja na Hitlerjev odgovor pa je Toscanini sedaj poslal vdovi po Siegfriedu Wag-nerju pismo, v katerem pravi, da je upal na spremembo mučnih dogodkov, ki so ga boleli kot umetnika in človeka. Ker se to ni zgodilo, se mora odpovedati svojim nameravanim nastopom v Bavreuthu. To je za Bavreuth težak udarec, ki ga ne bodo mogli ublažiti z nobenim nadomestilom, a je tudi huda moralna klofuta za današnje nemške mogočnike, ki so mislili, da je mogoče moža, kakršen je Toscanini, enostavno ignorirati. Zanimivo je, da je podobno moralno klofuto z njegove strani dobila tudi fašistična vlada njegove domovine, ki je isto tako mislila, da more umetnika svetovnega slovesa po mili volji prisiliti^ v jarem nestrpnega hipernacionalizma. Kaj bo storil slavni dirigent sedaj, še ni znano. Bržkone se bo odzval povabilu Dunajskih filharmonikov, ki so pritegnili k sebi že celo vrsto v Nemčiji preganjanih dirigentov, med njimi tudi znamenitega Otona Klempcrerja, ki ga je Hitlerjev režim pravkar spodil iz Nemčije.
Kovčegi na kolescih
Neka angleška tvrdka za turistovske potrebščine naznanja v londonskih dnevnikih nov izum v tem področju. »Prepiri z nosači so turistom stalno kvarili veselje in jim po nepotrebnem povzročali nove stro- i ške. Zdaj je ta nadloga premagana. L*ži-vali boste lepe dežele kakor nikoli prej.« Tvrdka je namreč odkupila izumitelju svojevrstno idejo: kovčege na kolesa. Drobna zaklopna kolesa bodo dovoljevala vsakemu potniku, tudi dami ali otroku, z lahkoto premikati najtežje kovčege. Tvrdka pravi, da bodo kmalu tudi železnice uvedle pri vagonih posebne mostiče za kovčege. Nosači bodo gotovo novi izum preklinjali.
Razstava kitajskega slikarstva
V Parizu so otvorili razstavo kitajskega slikarstva, ki obsega samo portrete žensk iz dinastije šing. Portreti te vrste so zelo redki in se odlikujejo po posebni dražestk kar nam dokazuje že tu objavljena slika,
Nepriporočljiva žlahta
Kakor poročajo listi iz Belgijskega Konga, so tam oblasti pri iskanju nekega izginulega zamorskega delavca prišle do senzacionalne ugotovitve, da je postal žrtev ljudožrstva — pa še kakšnega!! Možakar je bil obiskal v svojem domačem kraju tasta in taščo. Ko je dospel tja, ga je tast enostavno ubil in sptkel, vsa družina se je nekoliko dni mastila z mesom ubogega zeta. V bližnji reki so našli samo še nekoliko obranih kosti. Kanibalsko družino so aretirali. S tega zrelišča gledano, je pač tudi najbolj »ujedljiva tašča« y Evropi pravi angelček..«
Anekdota
Pred nekim angleškim sodiščem se je vršila obravnava zaradi nekega primera volilnega podkupovanja.
»Vi torej pravite, se obrne sodnik k priči- »da ste prejeli od konservativcev 30 šilingov in od liberalcev isto v^oto, da bi volili zanje?«
»Da!«
»In kako ste nazadnje volili?«
Priča užaljeno: »Tako, kakor mi je zapovedovala moja vest...«
Vsak dan ena
»Kaj, kje stojim? vendar!!«
— V telefonski celici
Prehrana naraščaja in dece
Za II. predzietni dan dne 18. junija — nastop naraščaja in dece — se bo prehrana preskrbela samo za oni naraščaj in deco, ki bo prehrano t. j. kosilo po Din 6.30 plačala vnaprej prehranjevalnemu odseku. Vsi udeleženci morajo prinesti s seboj skodelico (priporočajo se vojaške skodelice s pokrovom) in jedilni pribor. Prijave za skupno kosilo naraščaja in dece morajo biti vpo-siane prehranjevalnemu odseku najkasneje do 72. junija, ker se bodo kasnejša nakazila brezpogojno zavrnila.
Obenem nai vse bratske edinice prijavijo prehranjevalnemu odseku tudi vse one naraščajnike(nice) ^er deco, ki reflektirajo na zajtrk in večerjo. Cena izdatnemu zajtrku bo Din 2.50. večerja pa Din 6, tedaj skupno Din 8.50. Opozarjamo bratske edinice, da pri prijavah in nakazilih za zajtrk in večerjo natančno označijo za kateri dan reflektirajo na zajtrk in večerjo. Kakor mora biti kosilo vnaprej plačano, tako morata biti vnaprej plačana tudi zajtrk in večerja. ker sa naročila brez vnapf:j plačanega denarja pod nobenim pogojem ne bo oziralo.
Bratske edinice torej ponovno opozarjamo na ta navodila ter naj takoj brez odlašanja do 12. junija pošljejo prijave za prehrano. Kar velja za naraščaj, velja tudi ra članstvo s to razliko, da stane kosilo za članstvo Din 8.50. Prijave članstva glede prehrane morajo biti poslane prehranjevalnemu odseku najkasneje do 78. junija, ker se na kasnejše prijave ne bo oziralo.
Pisarna prehranjeva' ga odseka je v Ljubljani. M;k!ošičeva cesta 13, kjer se bodo dobile vse informacije in kjer naj se javijo vodniki naraščaja in članstva po prihodu v Ljubljano.
Obvestila m navodila glavnega zletnega odbora
Sokolstvo in občinstvo opozarjamo, da »o zletni znaki že na razpolago; dobe se v zletni pisarni v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. Telovadeče članstvo naroča zletne znake pri svojih društvenih načelnikih, netelovadeče ljubljansko članstvo in drugi pa v zletni pisarni v Narodnem domu. Zletni znak je veljaven šele od 21. junija, ko se otvori zletna razstava. Za na-raščajske dneve pa daje zletni znak članstva samo vozne olajšave na železnici, dru-pih olajšav pa ne. Za vodnike naraščaja in riece. ki pridejo in se vračajo s svojimi od-d. k\ zadostuje naraščajski zletni znak, vendar pa priporočamo vodnikom naraščaja in decc. ki se nameravajo potem udeležiti glavnih zietnih dni, da si že sedaj na bavi jo članski zletni znak. Za naraščaj veljajo naraščajski znaki tudi za glavne zletne dneve.
Narodni muzej in ev. Narodna galerija bosta odprta v dneh 18., 28. in 29. junija _ od 0 do 13. ure. Vstop prost.
V prihodnjih dneh izide posebna brošura »Izletni spored«, za izlete po zletu. Iz-Ictni red. vključno izletna železniška legitimacija, staneta Din 6 ter se naročata v zletni pisarni. Udeležbo na vseh izletih, objavljenih v »Izletnem sporedu« je prijaviti zletni pisarni najkasneje do 20. junija Opozarjamo vse izletnike, da bo vozil po zletu 30. junija poseben parnik s Sušaka v Split, iz Ljubljane pa poseben vlak na Bled in v Bohinj. Voznina na Bled in v Bohinj bo po železnici tretjinska, za vse ostale iz lete pa velja polovična voznina
Vse ostale informacije glede zleta se do bc dnevno v zletni pisarni, Narodni dom. tel. 32-74.
Skrb za prenočišča
Stanovanjski odsek prosi ljubljansko in okoliško prebivalstvo, da mu da v dneh od 25 do 30. t. m. proti plačilu na razpolago prenočišča za nastanitev ogromnega števila Sokolov in Sokolic in drugih posetni-kov pokrajinskega zleta. Stanovanjskemu odseku bo dobro došlo vsako, tudi naj-skromnejše prenočišče. Zlasti prosimo last-nike. ki imajo razsežnejše prostore, ki bi prišli v poštev za skupno nastanitev večjega števila gostov, da iih prijavijo stanovanjskem odseku. Razposlane »Izjave«, k- naj jih stanodajalci izpolnijo, bodo pobirali člani stanovanjskih pododsekov, ki se izkažejo z legitimacijami, v dneh od 10 do 15. t m. Ker se je Ljubljana ob takih prilikah izkazala še vedno s pravo slovansko gostoljubnostjo, trdno pričakujemo, da bo tudi pri tei veliki sokolski slovesnosti — največji ,kar jih je doslej videla naša Ljubljana, ne zaostane in spravi ogromno armado sokolskih borcev dostojno pod streho. Naslovi prenočišč se tudi lahko prijavijo v mestnem odpravništvu (Mestni trg 27-TIT.1 od 6. do 23. t. m. od 8 do 14 ure. od 24. t. m. naprej pa v pisarni stanovanjskega odseka na glavnem kolodvoru od 8 do 20. — Stanovanjski odsek I. pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Navodila glede nabave vstopnic
Prodajo vstopnic v naprei za telovadne prireditve 18. t. m. (naraščajski in vojaški dan) in 28 ter 29 t m (glavna zletna dneva) eta iz uslugt. da razbremenita ogromno delo zletne pisarne, prevzela Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in Ljubljanska kreditna banka v Ljub-liir.i, ki dajeta tudi vsa potrebna po jasli i'a
Ako se nakaže protivrednost vstopnic na račun zletnega odbor* pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubiiani. št 11820 bo naročilo izvršila zletna pisarn* v Ljubljani
N*ročil« vstopnic sprejemajo dalje proti pologu s»"»ovine podružnice Ljubljanske kreditne bank.r v Celju, Kranju, Mariboru. Novem Sadu, Ptuju, Splitu in Zagrebu,
kjer dobe interesenti tudi vsa potrebna pojasnila.
Cene sedežem so za 18. t m. 10 do 60 Din, za glavna zletna dneva 28. in 29. t. m. 15 do 80 Din.
Ker je število prijav ogromno in interes za zlet velik, priporočamo nujno takojšnjo nabavo vstopnic, zlasti sedežev, v prodaji v naprej, da si vsakdo zagotovi mesto, ki ga želi, kar kasneje zaradi eventuelne razprodaje ne bo več mogoče.
Reserviranje vstopnic brez takojšnjega pologa, odnosno nakazila ustreznega zneska je zaradi ogromnega evidenčnega dela nemogoče.	- ,
Sokolske vesti
Braslovški Sokol se seli v lastni dom
Braslovče T. junija.
2e izza časov celjskih grofov zgodovinsko znani trg Braslovče v Savinjski dolini bo praznoval v nedeljo 11. t. m. otvoritev Sokolskega doma. z domom je izpolnjena najsrčnejša želja braslovški h Sokolov in Sokolic, ki so vsi storili vse, da je bil dom čim prej dograjen.
»Mi si hočemo postaviti sokolski dom.« Ta sklep se je rodil v braslovških sokolskih pobornikih ob srebrnem jubileju, ki ga je društvo proslavilo v letu 1931. Posebno pa so se zavzeli za realizacijo namere naši Sokoli starini, ki so prepojeni z duhom slo-vanstva bili že soustanovitelji Savinjskega Sokola leta 1881. v Mozirju, katerega društva odsek je bil braslovški Sokol nekaj časa. od leta 1904. do 1906. je bil naš Sokol odsek žalskega Sokola, nato pa se je leta 1906. preosnoval v lastno društvo Braslovče-Polzela.
Zgodovinski Legant, ki je bil nekak lovski gradič Celjskih grofov in v katerem je bila baje nekaj dni zaprta Veronika Dese-niška, je služil našemu članstvu za zbirni prostor. To veliko poslopje, ki je zdaj last trgovca in veleposestnika br. Pauerja Josipa, je prepuščal lastnik v rabo za sokolske svrhe celih 26 let — vse dotlej, da si je postavil Sokol lastni dom. Naj bo bratu Pauerju Josipu izrečena na tem mestu najlepša zahvala.
V letih najhujšega preganjanja narodnih ljudi je Sokol mnogo trpel, v čast in ponos nam je, da so polnili graške ječe v svetovni vojni tudi člani našega društva in da so bile posamezne sokolske družine preganjane. Po mogočnem vstajenju našega naroda v letu 1918. je vstal tudi braslcuvški Sokol. Ves čas od osvobojenja do danes je društvo v skupnem delu vseh bratov in sester dosezalo najlepše uspehe.
Zdaj, ko se selimo v lastno trdnjavo, ne smemo prezreti svoje največje dobrotnice, ki je omogočila z visokim zneskom grad-bo doma ,to je Hranilnice in posojilnice v Braslovčah, odnosno njenega odbora, ki mu stoji na celu brat Pauer Josip. Z naj-iskrenejšo bratsko zahvalo mu kliče članstvo krepak sokolski »Zdravo«. Prav tako bodi vsem drugim darovalcem izrečena prisrčna zahvala, posebno sestri Počajevi Nežiki ,ki je nabiralno akcijo vodila do popolne dograditve Sokolskega doma. Iskrena zahvala naposled tudi naprednemu braslovškemu občinstvu za vso pomoč.
Braslovški Sokol je dobil za svoje delovanje na narodnem poprišču ves čas obstoja lepo priznanje s tem ,da je prevzel ku-movanje in pokroviteljstvo doma ban g. dr. Marušič. Na dan 11. t. m. bo trg Braslovče poln rdečih srajc Sokolov, ki bodo prišli od blizu in daleč na našo slovesnost. Pridite tudi drugi, ki ste naklonjeni našemu društvu!	-
železniške legitimacije ta zlet v Ljutomeru 11. t. m. se dobe; pri poslovalnici »Putniku« v Mariboru in v Ljubljani, pri upravi sokolske župe v Mariboru, pri upravi sokolske župe v Celju in pri upravi Sokola v Ljutomeru za ceno l Din, in to proste, četrtinske in polovične. — Sokolsko članstvo opozarjamo, da so legitimacije brez žiga domačega sokolskega društva, odnosno čete. na zadnji strani legitimacije neveljavne. Posetniki, ki niso člani sokolskih društev, kupijo na vstopni postaji cele karte, ki jih v Ljutomeru ne oddajo, ker jim bodo veljale za brezplačno vožnjo nazaj če si preskrbijo na zletišču pri Sokolskem domu v Ljutomeru potrdilo o udeležbi
Okrožni zlet koroškega okrožja v Mežici bo v nedeljo 11. t. m. Čeprav je Mežica 9 km od železnice, je vendar za prevoz udeležnikov poskrbljeno. Tudi za povratek je vse urejeno Istotako naj ne bo nihče v skrbeh zaradi prehrane. Za goste, ki dospejo na Prevalje, je enako vse urejeno glede prevoza Torei aa svidenje v nedeljo v Mežici!
Dravinjsko sokolsko okrožje priredi zlet 11. t. m. v Optotnici. Zlet bo za telovadeče članstvo celodneven ter se prične ob 8. zjutraj s predzletnimi tekmami. Ob 10. izkušnje ,ki se prično z deco. Ob pol 15. sprevod in bo zbirališče pri Sokolskem domu. Ob 15. javna telovadba, članstvo naj pride v krojih, kdor nima kroja, naj pride v civilu 7 znakom. Pri prireditvi bo sodelovala sokolska godba iz Središča. Avto bo vozil iz Konjic od opoldanskega vlaka, za nazaj pa po potrebi. Za prehrano bo poskrbljeno: dober obed stane 8 Din. Zleti-šče bo na sredi vasi. Edinice, ki so iz mariborskega okrožja dodeljene dravinjskemu okrožju in ne pojdejo v Ljutomer, naj pridejo v Oplotnico.
Sokolska četa v Apačah deluie prav marljivo. Dne 25. maja je priredila materinski dan s pestrim sporedom Najprej :e lepo govorila o materi sestra Gorjan*eva Ostali nrogram ie naštudiral učitelj br Gustav Kržičnik Posrečeno je bila podana kratka igrica. Enako so uspele pevske točke, deklamaci'e in telovadni nastop Krepko orie ledino sokolska četa v tem obmejnem kraju
Sokol v Storah jc na pobudo br. Stauta osnoval prosvetni odsek Sklenito se je ustanoviti tudi sokolski orkester in pevski zbor Orkester ie že začel vaje in se pridno vadi Dramski odek uprizori v režiji br. $tauta v soboto 10 t. m. ob 20 in v nedeljo 11. t. m. ob 15. v dvorani br. Adrinka petresljivo dramo »Golgoto«. —
Šport
Gradčani pri nočni razsvetljavi
Jutri bo ilirijansko moštvo drugič nastopilo v nočni tekmi. Njen nasprotnik bo graški Sportklub, ki se je v zadnjih letih v graškem prvenstvu prerinil močno v ospredje in je letos kandidat za amaterskega prvaka Avstrije. Nemalo je k temu pripomogel dunajski trener, ki je vcepil enajstorici dunajsko šolo. Sportklub slovi po svoji lepi kombinaciji. Moštvo nima posameznih zvezdnikov, tvori pa homogeno celoto, ki predstavlja jako nevarnega nasprotnika. Njegovo znanje najbolj dokazujeta zadnja velika uspeha proti mariborskemu železničarju in Mariboru. Prvega je porazil z 9:1, drugega pa z 9:2. Uspeh je vsekakor pomemben, prav posebno pa je treba poudariti, da sta bili obe zmagi izvojevani na mariborskih tleh, ki so postala za ljubljanske klube v zadnjem času naravnost usodna. Sportklub se nahaja v prvenstveni tabeli na čelu skupno z GAK, ki ga v Ljubljani dobro poznamo.
Ilirijansko moštvo se je za mednarodna srečanja dobro pripravile. Že v tekmi z Budajem se je videlo, da je vsa enajstori-ca v odlični kondiciji. Napad, ki je navadno pred golom preveč okleval, je bil izredno prodoren in je streljal iz vsake pozicije. Ce bo moštvo tudi jutri v enaki formi, bo moral graški gost napeti vse sile, da se bo vrnil neporažen Tekma se prične ob 20.45. Igra se ob vsakem vremenu.
Maribor : Primorje
V nedeljo popoldne gostuje ▼ Ljubljani moštvo ISSK Maribora, prvič odkar si je po mnogoletnem prizadevanju priborilo naslov podsaveznega prvaka.
Mariborčani so v Ljubljani rado gledan gost. V borbah s Primorjem in z Ilirijo so znali dobro zaigrati in si osvajati občinstvo tudi na ljubljanskih igriščih.
Letos jih še nismo videli v Ljubljani. Zato bo prijateljski nastop novega pod-saveznega prvaka z našim liga&em tembolj zanimiv. Hočemo tudi videti, kako so naši ligaši izkoristili daljši odmor, da jim bomo vedeli prisoditi šanse za srečanje z Vojvodino. Mariborčani pa naj pokažejo pred startom v kvalifikacijske tekme za vstop v ligo, kaj znajo.
Predtekmi: ob 14.15 Primorje II : Slovan, ob 15.45 Hermes : Grafika.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 7. junija 1933.)
Navzoči gg.: Stanko, ravn. šetina, Novak, Zupane, Kovač, Oman, Brumen, Pe-trič, Anko. Odsotni gg. Benedetič, Simo-nič.
Določijo sc prvenstvene tekme ▼ Trbovljah 11. junija na igrišču Trbovlja ob 17. Trbovlje : Rudar. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Knez; 15. junija igrišče Trbovlja ob 10. ostanek prekinjene tekme Trbovlje : Dobrna. Igrišče Amaterja ob 17. Amater : Zagorje. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Žarn. Celje 11. junija na igrišču Atletik SK ob 17. Laško : Olimp. Dovoli se predtekma. Službujočega odbornika določi MO: 15. junija na igrišču Celja ob 17. Celje : Atletiki. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik LNP g. Svetek.
S takojšnjim suspenzom se predajo kazenskemu odboru igralci Zupančič Boris, Bogme Simon (oba Ilirija) in Pleš Josip (Hermes) na podlagi prijave klubov Hermes in Primorje: nadalje se predasta k. a igralca Hiršel (Zagorje) in Kolman Ludvik (Litija) zaradi prestopka pri prijateljski tekmi Litija : Zagorje 25. maja t. 1. v Litiji.
Odobrijo se prijateljske tekme Primorje : Maribor v Ljubljani s predtekmama Primorje II : Slovan in Grafika : Hermes. vse 11. junija v Ljubljani; Rapid : Primorje 11. junija ▼ Mariboru: Sloga, Zagorje : Dobrna 11. junija v Zagorju; Ilirija : Gra-zer Sportklub, Gradec, kot nočna tekma 10. junija v Ljubljani. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Celje : Maribor 5 junija v Mariboru. Gradjanski, Cakovec : Radnički, Varaždin 4. junija v Varaždi-nu in 5. juniii v Čakovcu. Elan : Ilirija 5. junija v Novem mestu. (Nadaljevanje sledi.)
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se sodniki: 10. VI. ob 20.30 na igrišču Ilirije Grazer Sportklub : Ilirija «. Cimper-man: 11. VI. na igrišču Primorja ob 14. Primorje : Slovan g. Dolinar, ob 15.30 Grafika : Hermes g. Jordan ob 17.15 Maribor : Primorje g Lukežič- v Celiu- pri Skalni kleti ob 17. Laško : Olimp g Ochs; v Trbovljah. igrišče Trbovlja ob 17. Trbovlje : Rudar g. Pevalek. 15. VI. v Trbovljah ob 10. Trbovlje : Dobrna g. Zupan na igrišču Trbovelj; ob 17. na igrišču Amaterja Amater : Zagorje g. Zupan: v Celju ob 17. Celie : Atletiki g Nemec iz Maribora.
Službene obiave LHP. (Seja u. o. dne 7. VI. 1933.) Sodniški kandidati, ki so se prijavili za podsavezne sodniške izpite, se obveščajo, da se vršijo teoretiki izpiti v nedeljo ob 8. v klubski sobi Ilirije v kavarni Evropa, praktični pa ob 9.30 na igrišču Ilirije. IJ. o. apelira na vse podeželske klube, da pošljejo k tem iznitom gotovo svoje kandidate. Ilirija in Atena morata nostaviti za praktične izpite po eno družino. lahko tudi neverificirane igralke, katere morajo biti točno ob b na igrišču Ilirije. V izpitno konvsijo se delegirajo sav. sodniki Baltezar in Doberlet ter Ku«ar kot delegat podsaveza. Ker se v poslednjem času ponavljajo zelo ostre igre, kar ni v skladu z značajem bazenske igre, poziva u. o. vse sav. in podsav. sodnike, da preprečijo tako igranie z naienergičnejšimi sredstvi, vsako tako '"-alko pa morajo brezpogojno iaviti podsavezu — JHS se predlaga v črtanje iz seznama sav. sodnikov Peterka Raul. in sicer na njegovo lastno prošnjo. Na izpraznjena odborniška mesta se kooptirata v u o ga dr Adleši-čeva in g .Turman Franc. Verificirajo se te-le prvenstvene tekme: Ilirva : Ptuj 12:0. Atena : CSK 6:6. Ilirija : 'Atena 5:5. Iliriia : Celje 6:0. Atena : Celje 6:0. Ilirija : CSK 11:1 Za državno prvenstveno tekmovanje sta se kvalificirali Ibrija in Atena Za nedeljo 11 VI se določi prv tekma Korotan • RraMvo katero dobi Bratstvo par for-fait Na prošnjo Korotana 7« odpis globe se odgovori s posebnim dopisom.
Prihodnjo nedeljo ne bo liginili tekem.
V nedeljo se nikjer ne bodo odigrale državne prvenstvene tekme. Prvotno je bilo določeno, da bo Primorje nastopilo v Beogradu proti Jugoslaviji. Toda Primorje je odklonilo ta termin in se bo ta tekma odigrala najbrž na koncu tekmovanja.
Propagandni ženski lahkoatletski dvo-mateh Ilirija : Atena. Ilirija priredi 12. in 13. t. m. na svojem igrišču propagandni ženski lahkoatletski dvomateh Ilirija : Atena. na katerem smejo startati atletinje imenovanih dveh klubov. Prijave brez pri-javnine je posiati na naslov Ilirija, hazen-ska sckcija, kavarna Evropa, do nedelje zvečer. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: tek 606 m. 200 m in 800 m. skok v višino in daljavo z zaletom, met krogle 4 kg, kopja 600 gr in diska 1 kg. štafeta 4-krat 60 m. Vrstni red poedinih disciplin se bo objavil pravočasno, sodniškemu zboru pa se prepušča, da ga po potrebi iz-premeni. Tekališče je iz ugaskov, 384 m dolgo in ima 4 nedvignjene zavoje. Tekmovanje prične vsak dan ob IS..30.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino.
SK Ilirija (plavalna sekcija). Sestanek vsega članstva danes ob 18.30 na kopališču. Zaradi važnosti je udeležba vsakega člana plavalne sekcije strogo obvezna. — Tabletenis. Odborova seja danes ob 20. — Težkoatletska sekcija obvešča vse interesente, da je banovinsko prvenstvo preloženo na mesec avgust.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 strogo obvezen sestanek igra-čev. V nedeljo igramo predtekmo z Grafiko na igrišču Primorja. — Kolesarska sekcija ima drevi ob 20. sejo pri Beliču. Pozivajo se člani dirkači zaradi gostovanja v Zagrebu.
SK Svoboda (Vič). Danes točno ob 8. sestanek vsega članstva v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora. Opozarjamo vse klube, da je pravi naslov kluba: SK Svoboda (Vič) v roke Staneta Logarja pri Jos. Eberle, Mestni trg 17. Za drugam naslovljene dopise klub ne bo odgovarjal.
TKD Atena. Danes ob 18. obvezen trening in sestanek vseh članic. V primeru slabega vremena v soboto ob istem času. Sprejemajo se istočasno na igrišču v Tivoliju nove članice v hazensko in lahkoatletsko sekcijo.
Nogomet v Tržiču. Na binkoštno nedeljo jc igral v Tržiču SK St. Peter iz Celovca s tržiškimi Svobodaši. Zmagali so domačini z 8:2. Svobodaši so bih stalno v premoči in niso pustili nasprotnika do veljave. Sodnik g. Erlah je sodil dobro Naslednji dan so Celovčani igrali proti SK Tržič 3:3.
Celjski nogomet. V nedeljo ob 16.30 bo pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma med SK Laškim in SK Olimpom iz Celja, ob 15. pa predtekma med rezervama SK Jugoslavije in SK Atletik. Glavno tekmo bo sodil g. Ochs.
konkurs
za prijem pitomaca u Nižu školu Intendantske Akademije.
Ove godine primiče se u Nižu školu Intendantske Akademije do 100 pitomaca.
Pravo na konkurs imaju djaci — naši državljani koji dolaze neposredno iz 6., 7. ili 8. razreda gimnazije i iste su svr-šili sa najmanje dobrim uspehom i nisu mladji od 16 ni stariji od 21 godinu. Svi polažu prijemne ispite.
Svršeni maturanti ne polažu prijemni ispit.
Rok podnošenja prijava Upravniku Intendantske Akademije do 10. avgusta tek. godine. Lekarski pregled biče 1. septembra a polaganje prijemnog ispita od 3. septembra.
Svi detajli mogu se nači u prilogu Službenom Vojnom listu Br. 15 za tek. godinu kod vojnih okruga, gimnazija i Universiteta.
Br. 2564 od 1. juna 1933 god. u Beogradu iz Uprave Intendantske Akademije Beograd—Don j a Tvrdjava.
7340
štedite s kurjavo
9
Jugoslovenski patent »STED - REGULATOR« v štedilniških ploščah in obročih vseh dimenzij vam omogoča ekonomično kurjavo in 50% prihranka na gorivu.
Oglejte si izdelke na velesejmu! Prospekti na razpolago. Prodaja:
JOS. ZALTA & CO., Tvrševa (Ehinajska) cesta in F. BREZNIK, Stritarjeva ulica v Ljubljani.
Prepozno spoznanje . . .
Ko je minule prvo razburjenje, je razumela zakaj je bila zapuščena, bilo pa je prepozno. Divna polt, tako lepa bela koža, njene tekmovalke so bili edini vzrok.
To j« res čudovit način pomlajevanja, ki ga je sloviti profesor dunajske medicinske fakultet« dr. Stejskal • svojim nedavnim odkritjem Biocela stavil »vsem ženam na razpolago. On je dokazal, da »lahko tudi koža je«. Poskusi, ki jih je ta učenjak-praktik napravil z ženami od 50—72 let, ko jim je hranil kožo z močno hrano za tkivo
_ Biocelo-n, ki se dobiva od popolnoma
mladih živali, so pokazali, da so globoke
brazde in gube popolnoma izginile. Koža se je okrepila, lice pa je dobilo nov in stalen mladostni videz. (Glej popolno poročilo dunajskega Medicinskega lista). Vse in edine pravice za izkoriščanje tega izuma si je pridobila tvrdka Tokalon. Upotrebl javaite novo kremo Tokalon (rožnate barve) hrano za kožo in masirajte se vsrk večer pred počitkom (po navodilu) in krema Vam bo hranila kožo med Vašim počitkom. Zjutraj pa uporabljajte kremo Tokalon (bele barve), ki ni mastna, in ki zožuje vse razširjene znoi-nice, odstranjuje zaiedalce, kožo pa napravi svetlejšo za tri nijanse v 3 dneh, daje pa j: tudi svežino in nežnost.

Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in piancem, da je danes poklical Vsegamogočni k sebi našega srčno ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda
Miloša Šmit
zlatomašnika, duhovnega svetnika in župnika v Solčavi.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 10. t. m., ob 11. uri iz župnišča na domače pokopališče v Solčavi. Nepozabnega priporočamo v blag spomin.
Solčava, dne 8. junija 1933.
Žalujoče rodbine Šinit.
James OH ver Curvvood:
22
Hči divjine
Roman
V tem sc je mcjida zdajci spomnil nečesa, kar je bil pozabil; negotovo se je ie! igrati s svojimi rokavicami, kakor da bi ga opominjala neprijetna dolžnost. Nato je rekel:
»Ce morate napisati kako pismo, David — ali če imate kake poslovne zadeve--«
»Nič pisma,« mu je David hitro prestrigel besedo. »Svoje poslovne zadeve sem uredil pred nekaj tedni. Pripravljen sem.«
Z zmrzio ribo belico se je vrnil k Bariju. Pes ga je zaduhal, še preden je začul škripanje njegovih korakov po snegu, in ko je stop;! iz gostega smrečja in jelovja na jaso. je ležal Ban zleknjen na trebuhu, in njegov veliki sivi smrček ie počiva! v snegu med prednj-ima šapama. Niti ganil se ni, ko je David stopal proti njemu, samo čuden trepet mu je stresal telo in v grlu mu je nekaii drgetalo. Thoreau bi bil imenoval ta mir zavratno potuhnjenost. A David je videl v n.iem čudno hrepenenje in globok strah, ki je bil obenem upanje. Bari- ki je ležal tu izobčen od ljudi, zbi-t in krvaveč, je morda prvikrat v svojem življenju čutil vznemirjajočo navzočnost pn.iarelia-človeka, ki mu je bi! naklonjen. David se mu je pogumno približal in obstal pri njem. Nič se ni bal. Pozabil ie bil Fraticozovo svarilo. Sklonil se je in njegova orokavičena desnica se je dotaknila Barijevega tilnika. Nekaj nenadnega je izipreletelo psa kakor električna iskra: renčanje se ie oglasilo v njegovem grlu, se utrgalo in se prelilo v zategnjeno cviljenje. Kakor mrtev je ležaJ pod težo
Davidove roke. Šele ko ga je David nehal ogovarjati Ln spet izginil proti koči, je jel Bari hrustati zmrzio ribo.
Oče Roland se je nekam v zadregi zamislil, ko je prišla beseda na končno rešitev Bariieve usode.
»Vpreči ga z drugimi vred ne moremo.« se je uprl. »Vsi moji psi bi bili podavlieni, preden bi prišli do Božjega jezera.«
A David ie bi) to že premislil.
»Saj pojde tudi tako z menoj.« je reke! zaupljivo. »Tik pred odhodom ga spustimo z verige.«
Misijonar je prizanesljivo pokimal. Thoreau, kli je bil slišal Davidove besede, je zaničliivo skomignil z rameni. Sovražil ie Barija, to zver, ki si ni dala vtepsti pokorščine.
»Drevi se bo spajdašil z volkovi, m'sieu, in plenil moje pasti kakor sam peklenšček.« je osorno zagodrnjal. »Samo eno upanje še imam: da pogoltne kako zastrupljeno lisičjo vabo!«
In ko so prišle zadnje minute, je bilo res videti, da je Thoreau govoril resnico. Po kosilu so se vsi trije napotili k Bariju, in David je odpel ovratnik velikega psa z verige. Nekaj trenutkov je bilo, kakor da pes ne bi moge! zapopasti. da je prost; a takoj nato je kakor strela — tako nepričakovano, da bi bil Davida skoraj podr! — preskočil brezovo deblo in izginil v gozd.
Francoz se je zasmejal.
»Volkovi,« je rekel z mehkim glasom. »Drevi bo že z njimi, m'sieu, ta hajduk!«
Šele v trenutku, ko je žvižg Mukokijevega dolgega biča iz jelenje žile opozoril misiijcinarjeve pse, da so se z napetimi mišicami postaivili v svoji vpregi, je oče Roland za trenutek stopil v kočo in dal Mariji obesek. Vrnil se je hitro, in Mukoki je na njegovo znamenje spravil svoj devet čevljev dolgi bič ter krenil pred psi na pot. Živali so počasi in vztrajno vlekle za njim, tako da so
široka sanišča ostala v njegovi sledi. Misijonar se je spustil tfk za sanmi, in David jo je ubral za njim. Preden je to storil, mu je rekel Thoreau še zadnjo besedo, ki je bila namenjena samo njegovim ušesom.
»Pot do Božjega jezera je dolga, m'sieu, in odpravljate se nanjo s čudakom — z velikim čudakom. Nekega dne- če prej ne pozabile Pierra Thoreauja, mi boste nemara povedali to, kar mi je samemu zdavnaj znano. Vsi svetniki naj vas spremlja io. m sieu!«
To rekši je stopil v stran. Njegov poslovilni klic v francoščini in krijščmi se je razlegel za odhajajočimi, in ko je David tik za misijonarjem ubiral pot, je sam pri sebi ugibal kaj neki pomenijo Thoreaujeve skrivnostne besede in zakaj jih mi izrekel že prej, nego šele v najzadnjem trenutku. Čudak! Vsi svetniki naj vas spremljajo! To je bilo skoraj podobno svarilu. Ozrl se je na široki hrbet očeta Rolanda in prvikrat opazil, kako široka in mogočna so bila njegova ramena v primeri z malo postavo. Nato jih je pogoltnil gozd — ta širni svet belega molka in snežne skrivnosti. Kaj je obetal Davidu? Kaj mu je pripravljal? Čudno, pritajeno razburjenje mu je vznemirjalo kri. Ena njegovih orokavičenili rok je s skoraj nezavedno kretnjo segla proti prsnemu žepu. Skozi debelino kožuha je razločno utipal fotografijo. To sliko, ki se mu ni zdela mrtva, ampak malone živa stvar! Življenje je utripalo v njej in delalo, da mu je bilo čudno malo mar tega, kar je bilo pred njim.
Zadaj je stal Thoreau na pragu koče in z eno svojih velikih rok objemal Marie okoli ozkih ramen.
»Povem ti, ma cliere. to je takisto, kakor če bi ubil ščene-« je govoril. »Nerazumljivo. Krvoločno je. In vendar--«
Odprl je vrata za seboj.
»Odšla sta,« je končal. »Ka sakhet — odšla sta — nikoli več jih ne bo nazaj!«
Cene malim oglasom
Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pri-s ojbina za šitro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm l,— za besedo -.e zaračunajo nadn/je vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Aulo-moto« »Kapital«. »V najem«, »Posest«, »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt" in »Les« ter prxl rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa nod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
'a odgovor
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1._
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Fji ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
taslužka.
Kdor
ii.ača za vsafco besedo par; za naslov al' fro 3 Din. — Kdor n ti d i ia.*!ii?ek. pa »a vvik» besedo 1 Din. 'J dajanje naslova al: '.a šifro ;«s 5 Din. (3)
Zastopniki
« Ninrega te* •v trg 10. 1
Zastupstva
Lesni manipulant
k obvlada popolnoma italijanščino •« jeiome nem-š&too, vešč knjigovodstva, dobi takoj mesto Ponudbe z navedb.- dosedanjih služb m zahtevo plaže na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro > R es*no de.o«.	17534-1
IV
Bubi štucerja
J sne takoj Aif»a Mi,! a,
a stev.
i.1' ka. 526-3
17658-1
agent, ua :>"
IV. _ 1>
".Agenti
„ -tli a!.D-
dobto ra Vo-
pe-mnle
ric
i 7564 3
Pletilje
Skladiščnika
/;,!•>» Jlvega, U bi oljnem nadzoro-va! delavce, išče N'1'i-"" sko pmljetj-e. Na-«••'!• takoj. - Ponudbe na t- ti t.:.'.j,i! 1-27. 17654-1
Poslovodinja
v i oži v rentabilno pod-e 3't.fMK) Din. doto i in-tn * fiksno p'a«'o 11" > i v ■■/_ t». Nar- :."i[« .a li-ai'ii. Ponudbe na
k
.. ■ i fl-•'k -Jutra«
»Pos: 0-vimJ-k i») *a
.d šifso
i 7660-
* Stifi 3 !.t-S>*ll3 >A ia.1*. e >.:'. ta šifro pa S
• >o tiar-lov, 3
Dif ni
Hišnika
prejmem z-t vi-'o v Med-I v odeji. L)otKi=i* na og a»ni . J • d.i" ek ,Ju:ra« pod šifro I i .8,-a-	17688-1
Drogeristka-
manimilantka
..n - - -
i odbo
I radnika (eo)
' --!i!;t «;, i ir 1ti' >■ i n f>
Gospodična
'.možna nemšiiie. moiivis-r nfk;t: kavcije proti vs••»• vkn žbl. -i,»b: ugo*l pisat nl-ko mesto. I'o-nndbe (.».J (r(i^;>oid:,i!:ia — ;•■ i/ateljftvn • na »patini dileiek ».Itstra«. ; 777 1
dr * v f, t>w'ne
'V -ti
'.o-rsr.vo /in tu. —
rt-bnn g
Pomočnico
! litirejiiti- ,iam-';' nvdne sa-j mu -K-.,-hi.	>• g I
17707-1
Sobarico
všrft n-niš'-v; e 'n servira-■'.'.-!. : - —m t-atko; ra B!>-d. N:;t-- ,lv v ogfia-»ne.m f>0'li.'k«i ».Tutra«.	I7tiS5-l
■ ti
■L t>'
N':i • J r
■vrn
7.". 79
Prodajalka
■ ..f: -30.t'*»» |Vn v va [>t»i >•• je. d. bi stalna iu.-«ofii-je. Piftindbe
t nt,'
ti
. 1;' ■ .1 <
Praktikant:
Brivski vaienec
7.	•no ti,-.n,i i tbfi. iišve
",o trt ' r ■	1 > m .'.-e ua
'»jliar. ,><j'i- ■ ,ik .Jirtra« r>od uvaoL.t >/.--■' priprav«*«.
I7(>,7-4J
Dekle
pridm-o i® polteno. Tajni« kuhe ter v«eh gospodinjskih del, išče siaižbo Ljuihljani. NTaslov v ogl. oddeitku »Jutra«. 17608-2
Kot gospodinja
k sa moeto-jJM osebi, dru-•žabtuiea. k-omornk-a a-M prva hišna, v hotelu, želi mesta beljša pa m-o?ti>jita vdo-va srednjih let. — Ponudbe na ogiasmi oddelek >Jutra« pod »Skrbna gospodinja«.	17640-2
Katera veletrgovina
ali pisarna bi zaposlila zanesljivo trg. izvežba-no moško moč z mnogoletno prakso kot skladiščnik. ekspedient. kletar in hišni elektrik, vstopim tudi kod sluga. Dopis na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv uslužbenec«.
17656-2
Dekle
r ma'o maturo in gospo-ditii^k m teča.j'-m. vajena trg'Y:iie in zmožna sa.niio-»tojnega kuhanja — želi službo. — Takojšnje po-nttd:be n« ogla&nn' oddelek »Jutra« n-od šifro »Zampa-nja vredna«.	176&'-2
500 Din plačani
totemu, k' preskrbi m'a-deirvit kakršnokoili eiužbn v L] u,bl'jaTni. Ponudhe n« •"•sr-ati. oddeiek »Jutra* pod š-i fro » V s e «j>r e j e-m' "ii'r<
17630-2
Dekle
t a vsa hišna dela, vajena nekoliko kuhe. ii-če službo — najra'» v me«.tu. Naslov »ovc ouias-rki oddeiek Jutra 1768G-2
Absolventinja
mo.šCansl.e šoie ln trgov-sk.-s:a l«'«i:a. že!i ka.knšno-knii nainfši-MijH. C-enJru-e pi«n:,dbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Po^TKua :>ii »kroimia«.	17699-2
Interesenti za rabljene avtomobile!
Ob priiiiki velesejma prodaja mio dobro ohranjene, rab-!je>ne, gene-raloo rej.arirane avtomobile 2-. 4- i.n Ot^edi-ž-ne, za vsako po-voljoo ceno !n po zeio ugodin'h plačilnih pogojih. Informacije v našem paviljonu na vele sejmu prti lastotp. I. Lovše. ai-i pri nas. Jugoslovanske Stevr tovarne. Ljubljana, Frau.kopanska 31. 17605-10
FN motorna kolesa
■ znižanih cenah razstav Ijena Mes-iimi trg 1.7 v Ljub Ijaai.	17204-10
Hranilno knjižico
Kme-tske poijoji.I-mice Ijub-Ijanste. 7, vlogo 33.000 Din. takoj prodam za SO% Nasiiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	175S7-16
Proti vknjižbi
na posestvo, dobrim obrestnim i,n g« ran ciiji iščicm z« takjfj —o0iX) Din posojila za daljšo ali krajše-dobo. Ponudbe na ogla.sai oddelek »Jutra« pod šifro »LjtuMJana takoj«. !76i>-16
Enosob. stanovanje
s prk.itkMinami oddam s 1. julijem v Kožni dolini — cct-ta VIII/14. 17053-31
Trisob. stanovanje
najnioderncje. oddam z <ir.gus.tom. Ogledati med 1 j 1. in '.o 6. po.po!dne na Bie!weisovi cesti 9/11 ievo.
17675-21
Kupim knjižico
Zadružne barake, cca. Din iJ8.O00. Ponudbe na oglas, oddelok »Jtitra« pod šifro »Zadružna«.	17^47-iii
ia otdjthio. o^-ladl »0-cijatnega znaejja po •30 paj beseda. Za d3 janja naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din.	(1,1)
Gotov denar posoja
na tfgodno odiplavevanje - Zadruga«, Ljubljana, 66. 7.ti odgntvor priložile 5 Din v znamkah.	177M-16
Kolesa
tovarniško no^va. od preostale zaloge prodamo po najmižjii ceni. Eiektrofon-ika družba. Krekov trj; i:. 10/11.	176(25-11
Vsaka btseda 1 Diu; za dajanje naslova ali za š,ifro ;>a 5 Din. (»;
3 rabljena kolesa
proda P. škafar. Ljubljana — Borštnikov trg. 17571 11
Vsaki beaed« ! Din; za dajanje naslova ali za šifro [>s S Din. fl7)
Gostilno
z mvuntarjVin in vrt»im od-najftm proti kav-" og'at-n eni 17*>73-
dt>m
■itji. — Xaslov oddeiiu »Juilr;
■mm$m
Stavbno parcelo
v Rudniku. 5 minut od Zebala ugodno oddam. Po stiila daje Kipa t Josip. Rudnik 79. l764c'-20
Parcelo
800 m5, vse-s-tramsko pripravno za ta kiojišnjo rMav« — v s-t-vern+m delu mesta r^daim. Pojasnila v Pod niMšitakoivd uJioi štev. M.
'76S.1-20
Naprodaj v Celju
prvovrstna gois-tiina. hi»t«-I dv-.nadstropna hiša, hiša t avt.od-e!«vnico. vile in s a novanj-s-ke h'iše, ro-pot-ka ter graščinska pos"-tva. Karoi Breznik, Celje.
, 17693-20
Enosob. stanovanje
za 300 Din odda.m z julijem na Celovški cesti 56.
17680-žl
Enosob. stanovanje
sonč-no. oddam na Mirju etii aii dvrima osebaima. — '•gledati med 2. iti 4. uro. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra,«	17690-31
Opremljeno sobo
lepo, z ra.zg!edom na ulico i*n posebnim vhodo>:n oddam na Gos.po«,vets.ki c^-sfi štev. 3. pritličje, ler-o.
i.7712 23
Sobe
zeio udobne, s prvcvr«tun hrano po nteki ceni oddam T Floriiaosti u.ici št. 32.
176S4-Ž3

Vsaka beseda 50 par; z« dajan}« raslora a.!i m &ifr« 3 Dtn. (21-a)
Opremljeno sobo
s pocebnim vhodom, z eno ■afld dvema posteljama, blizu tramvaja, poceni od-datm. — Ijtoitam sprejmem
sostanovalca
&p. Slleka. Cernetova 31/1-4 17601 -23
Sobo
na. Poliansti cesti poleg gimnazije oddam. Naslov v ogiae-nem oddelku Jutra.
17709-23
Informacije
Stanovanje
tri- ali dv.jsohno. s kahrt-tietom. ki»pai-n.ito in event. p i no,m. isoem za julij — v oiko-iišb •sodišča ali Vr-t«*"e. Ponudbe z navedl>o pw»e >Snažno« na ogl. oddelek »Jmtra«. 17672-21/a
ni?****
Vsaka t>t>aed» i Din: '-a dajanj« n«»lor« aH m šifro oa 5 Din. (31)
Vitka boseJa 5« par; z« dajojiie naslova ali za šifro 3 Din. (J3-j»)
Izjava
G. Rudolf Bo.ič, bivši zastopnik »Fiore«, trgovine z e-terskim oljem, parfe moin in kolonjsko vodo, ni več upravičen kasirati i® oe prodajati na račun iste, ter svarim vsakega pred nakupom. — Lastnica Elza Wobnig, roj. Rob in ščak.	1764,1-31
Lepota, ljubezen. URAN krema
so edino nerazdruž-ljivo edinstvo. Lepota očara vsakega smrtnika, da se na prvi pogled zaljubi. Uran krema je pripomoček, da se doseže lepota, ki se danes toliko išče. Snežno belo lice, mleko in kri, je izgubilo vsak čar; mladostno sveže, temno zagorelo lice, bakrenastega sijaja je barva moderne sfinge, ki začara in opaja moške. Uran krema. Opera puder so specialitete sedanjosti, s katerimi dobite to. toliko iskano barvo.
Parfmnenja UHAN Ljubljana
Vsaka Duscla |>i.„ '.a dajanje naslova ali ia šifro i« 5 Din. (M)
■
nt
; ; o
me ID '3 kot t. cblMk«. Na «:r v o • i -i e' i k »Ju
z ti h OOV.
I 7".:!S-'
Gospodična
•ta "■ te ",Iit
ie. r v cr " —10.000 D'n. proti var i- vkn l-tbl. fitibi -tjoiiitt r»sitn-šk.> m«te, pnnuilb
n:. ug'a«n; ti.i.! f" p-k jotr:
p. -d ■ /,f-t - i IIV	i	it |j
i v VI k a b*
'a> da 'eni
iw*»eda 50 par; etije oa«iova %i: pa S t>-'fi (?)
Kuharica
z v«#atoo 0'ak-n. stara 32 let. ziooona c.ovenš,'ine :n nemščine * pridna in poštena. išče najjieščem.ie pri bi.llš: družini. Gre tudi na go-ttlno. Pi-nt. p-mudbe na tiasl-evt Frančiška II ako-vec. Morovt ci 73 — pošti Ciornja Lendava. 17666-2
G Th. Rotman:
V
rtismrček in Šilonoska SDet r*a deiu
72.
A	je bil seveda daleč pred nami.
In re» ga niamo in n(3rr,o mogli edkriti. dokl«r ni»mo prišli &o nekega griča. In kdo je	na vrhu griča? Gospod Bu-
lj«i. najin pcljatelj! j>Tamle jo maha!« je r*kJlo«l Iri pokazal v dolino, uganivši, do Koga nam je. _ >Hudlmana,« je vzdih-nll 0/-k«č. >te?9 f>a ne bomo zlepa dlošli!«
Usria*i trg. zna«« j* po 1 Din beseda; nu da lan je naslova aii ia
šifro 3 Din. — Oglasi -oeialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za iajanje naslova ali za ' 'ro 3 Din. (6)
Otroški voziček
v-iso-k (kfišarica) zelo poceni naprodaj na Dvornem trgu l/I leva. 17553-6
Vse po 12 Din
dams<ke fiio<r nogavici i a ms k e - nk a v; c e. moške nogavice in r ok a vi c.e. t-e-r >rroške noravM-e pt> S Din Nogavice »Bemberg«. dr. z •>. z.. L.; ubija na. M-kio&i-oeva cesta 14. 17019 6
Gorskega sena
«!adikega. v b<ile predanega. po +8 D: u 100 kg ftanko vagon Rakek proda Josip Zabukovec, No va vas št. 17 pri Rakeku.
17627-33
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali
/.a šifro [ia 5 Din. (19'
Lokal
pripraven za vsako obrt. event. tudi za stanova,nje oddam takoj v sredini mes-ta — šiibičeva gj.
17646-19
Ugla>i lig. /,načaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oblast socialnega značaja ysa
ka beseda .iii jvir; za dajanje na.siova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Lokal za pisarno
za 800 Din odda takoj drogerija Hermes. Mkloši čeva tresta 30. 17581-19
Zbirko znamk
krasno. 10.707 kom po Ivertu 1933 Frce 3(5987..>3 proda,m. Nas-i-oo' pove osrl. oddelek »Jutra«. 17596-6
Damske rokavice
10 D:u. ? timofonske plošče 10 Dm. t.oale-tjio milo 3 Din in »tens-ke n:halne ure tjo Dim. Dunajska 36. veža.	17670-6
Zeiss-Trieder
in enoeevni daljno-gii-d — rabije-na. po ngodn,i c en: naprodaj. N i ov v '-.g';!?, oddetikn »Jutra«. 17668-ti
Modni gumbi
ang-os D:n 10. vzorce no-ve!iiki, engrosi Din 10. vzorce neoJivezno. m-o.d.ne s.pn.n:ke 1 D"'tl. »Omnia«. Dutna.js.ka cesta šter. s«.
17512-6
Avto, mat o
Vsaka besedo l Di,n; Aa dajanj« nabora ali '■* šifro pa 5 Din. (10)
Avto
šestsedTOen. odprt, rabljen v dob' em sta.nju kutpim. — Oimorejšnje ponudbe z na-ved!w cene na »glasni od delek »Jutra* pod šifro »'Plačatm takoj v gotovimi«.
17683 1fl
Manjši parni kote!
kupi m,o. Ponudbe na tovarno dežnikov in noga-vic Josip Vidmar. Ljubljana, Pred škofijo št. !f).
17637-7
Star porcelan
nipee, srebra,i,tip. jedri'»ni
pribor, sladkorne doze in antivoi nakit kupim iz privatne r<ike. Ponudbe na oglas. odde'efc »Jutra« pod značko »Hitno«. 17619-7
Fotograf, kamero
Rolileif!ex aii podobno k n -pm. Ponudbe z navedbo ce.ne na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »D"bro ohranjena 54«. 17554-7
Več stenskih konzol
za Selle.rj-eve ležaje — in
jermenic
raz!,i?,ne dimenzije kupimo Prodajalci nai jatrojo svoj naslov na og'a<m oddelek »Jutra« [vod značko »MP«.
17664-7
mmmt
Vsaka Oeseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro t>a .5 Din. (18)
Na ražnju pečen prašiček
se dob: v gostilni pr!
»Fajmo.štru« na velesejmu
s'še it-ki vliod. drugi pa v.il'iin.	176S' -18
tanbvanje
Vsaka be«i-ii« \ Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Dvosob stanovan'e
s ko[w'n'eo. komfortno, oddani s 1. ju ijem v {Ivini dolin!. — Pnizve se v bviv-UA-l na Novem trgu 2.
1764.3-21
Dvosob. stanovanje
[. na d«.tr op iu. z elr k triko. veliko kuhinjo, shrambo. verando. ■Itvarnico, pralnico in vrtom ud.lam 1. septembrom v Dc-v. Mar. v Po-lj-u št. 96. pri postajališču.	17652-21
Sobo s štedilnikom
ali sei'M> s kuhinjo iščem. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »94«.	17661-2;Va
Vsaka b»seda : Dtn. I za dajanje naslova ali j
za šifro on "5 Din. (29) ;
j • »akt« neseda 1 Dtn. j dajanje' naslova ali { ia šifro pa 5 Dio ,'.30'
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja vse vrste n.ijce.neje Alojz An-dlovic. Komenskega ul. 34 ________17574-30
Slava Gril
izdei!. hyg. predmetov
se je preselila iz Rimske (ves t e 2. v Beethovnovo u.. štev. 15 (vis-a ris nebotič zgradbe). Kosmetič-ni salon.
17478-30
Striženje 5 Din
britje 3 Din, »nduliranje dam, uianiku.re 7 Di.n. — Obiščite frizerja »Rapid«. Kolodvor-aka ulica št. 35.
17663-30
ril>irW7T<#
Pisalni stroj Ideal
novejšega sistema. i»oce.n naprodaj. Nasiov v oglas, oddelku »Ju.t;a«. 17270 :9
77/
Vsaka beseda i Din, ia dajanje naslova ali
šifre [ta 5 Din. (24^
Mlad trgovec
dobri pozricijti. želi re< nega inamja z go,<podIčno čiste preteklosti. Blondinke do 28 let imajo prednost. Ponudbe s sliko na po družnico »Jutra« v Meri boru pod »Najdena sreča« 1769S-2-J
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov« aJi za šifro 3 Din. (23)
Gospodično
sprejmem kot sos-tanoval ko. — Nas-iov v o-g as-nem oddelku »Jutra«. 17634-23
Sobo z 2 posteljama
poceoi odd«im s 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 17643 23
Solnčno sobo
i-|»o opiemljeno. i uporabo kortunice. s posebnim vho dom ter dobro domaio hra no oddam tako) al', s 15. nnijem na A'eksandrovl ». itt. 4/III. vrata 15. oalafa »Viktorija«.	H609 23
Vsaka besed« i Dm; ta iajanje naslova ali '.a šifro pa 5 ]>(,, ^6)
Knjižico
Ljubljanske mtvt.ne hran'!-
Enosob. stanovanje
z vs-emii pritiklinami in vr-floiB oddam v Zg. š:ški. Celovška (Ja.nčigaje* a pot) 130.	17636-21
Stanovanja
noče kupttm proti placi.ln v trisobno s ko,palmico, flvu-gotovimi, ai-i zamenjam z« sobno in enosob no oddam
po nizki cem s 1. jii,i,iijem.
k n -»žii- o K m e ts k e pos oji t -ni-ce. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižice«.	176G7 16
Poizve v Mostah. Šu štwšiičeva ulica štev. 5.
17651-21
Opremljeno sobo
z olektrično razsvetlja vo. pa rke-M.rac o. « posebntm vhod.rm in zajtrkom ugod n«> jddam Livada 27. pri me«*., ko-pališču ob Ljub ijanicL	17540-23
Mesečno sobo
opremi' 'eno. oddam na Taboru. Nas!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1764S-23
Prazno sobico
takoj oddim na Starem trgu št. 9/II.	17648-23
Lepo mesečno sobo
s souiporabr. kopalnice od dam na Miklošičevi cesti. Naslov v o g- a snem oddel ku »Jutra«.	17674-2S
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
A. B. C. pouk. Atelje, Angleški seter, BrUaotri"! prstan, Banski uradnik. Bril ja nt. Brez posredovalca. Brezobrestno. Boljša stranka. Bežig-ad 161',6. 0:1 j. Čisto. Centra lin-ost. Cena in (»ogoji uginini. Cen'er, Ceiia, Čedna go-s|>odinj3. Csto pohištvo. Dukati. Dobra delavca. Dob-a duša, Dobro ohra njeno. Denar, Da m ug"d-no. Denar takoj. Družica. Dela. Drž. uradnik. De lavnioa 17.337. Dobra ku h3rica. Energija. Ekonomija. Elektro. Frizer. Gosi«, Gospodinje. Gostiln« 1933. Gmotno neodvisna med seboj. Iskren prija telj. Izurjena 33. Junij 1. junij. Julij ali avgust. Jako nujno. Jezikoslovec. Industrijsko mesto (vabe 13. K. A.. Kapital. K'<m.panjnn 50.000. K rim. Kassa, Kamen. Kavcija. Kavcije Din 20.000. Ko-iral-nica piin. Klej, Kupm bišo. Kvant um. Lep značaj, Ljubljana. L;inbljana center. Lokal. Mc*to. Mirna uradnica. Motoclkl. Mlajša moč, M zarski stroja. Mlekarna. Mara. Marljiva itn simpatična. Mlin, Mizar, Mirno in lepo živ Ijenje, 26. maj. Moj dom. Miroljubnost. Nastop 5 prvim. Nastop takoj. Najboljšemu ponudmiku. Natakarica. Novo pohištvo. Nujno rabimo. Osaml-jftn 888 Ob morje. PMm. Potnik 100. Poštena 02. Pri-kuip'j»va Papirna stroka. Prvo mesto, Pe>nz:on:st, Plačnik točen. Prostoren v centru. Puške. Pestunja. Pridna in zanes-ljj.va. Pošten in zanesljiv. Priden. Poleg univerze. Prijatelj stvo. Podjetna, Plin ko
pa-in-ica. Prilika, Plačilne oJajšave, Res-no delo. Radio, Rabim takoj, Resnost Soba 32. Samec, Sposoben im za.tiesljjiv, Spremt-imba koristna. Spomenik, Seter, Služba, Stalna sužba. .Sigurnost in tajnost. Sreča. Stan in Dom. S 350. Srečen zak'.n. Strokovnjak. Slavonija, Stroj. Stavbenik. So-kolski kroj. Stranka brez otrok. Samo odrasli. Šiška. štrd-'nik. Točen plaču,lic. Takoj. Takojšen nastop. Trgovsko [fodjetje. Trajna služba, Točen plačnik, Trgovski pomočnik. Takoj denar, Trgovina, Točen 444. Trgovina 83, Trgovina 17323 Transmisija. l'očna 1774S. Udobno, Uradnica. Urejen salom. Uspeh, Ugodna prilika 112, Vse spremi j ir o, Velesejem, V rn.es tu. Vila sreče. Vrt. Vestna in pridna, Velik promet, Volja, Vedno sama. Visoka provizija. Vajenec 22, Ve!e-trgovec. Va jenko 888. Velika parcela. Vpeljana kroja Srnica. Vsestransko ver-zii ana, VI šine kavcije. Vesten 1033. Zvest, Zelo soliden. Zlatniki, Zatics-Iji v« 20, Zvesta, ZloiljiT, Z avtom. Zdrav kraj, Z-ač-no. Zdrava in zanesljiva, Zaradi b>leznč. Za jeseni Znižana najemnina. Že'o I »oceni., Zmožen (itj. Zdta-va. Zelo marljiitv. Zninien večje kavcije, Zadovoij-ui).s.t !i9. Značaj 30. Zelo ren.,tal-i|no. Zlatniki, Značaj. /.cniteo- zasiguraiia, 742 (Vi6. 20.000 Din. 111. 10. 1.30. 333, 100—150. leten. 222. 500.000, 742. 40 13.000. 20 let. S846. 200 73, 118 100.000.
sinnszi
Telefon 2059 /S
PREMOG
suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva »I. žt. S
Vse, kar
lobite v >Jutrovem<
rsiaieir; "»s-ia-snllfu
aBHansB<ronEBi
Vsaka beaed« 2 Din: za u^ja.nje naslova aH šifre pa 5 Din (ž5)
Mlad gospod
v drževn-j službi, žei poročiti simpatično gospodično, katera bi bila pripravljena ostati nameščena v kakršnikoli službi — da t.zbol';šina mojega položa ja. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod »Nov dom«.	17624-23
Glasbila
Za one, ki si žele zares dobro britvico.
Vsaka boseda 1 Din: za da 'a.nje naslova ali
zs šifro p» 5 Din. (261
Pianino
proda Hut-ter, Gajeva ulica k. 3/II.	1759-5 26
®5533i
Vgaka bese«) a l Din: za dajanj« naslov« aH
za šifro pa 5 Din. (27)
Rjav doberman
k,i sjjji na ime R-olf. se je izgubi!. Oddati ga t Alja ževa 35.	17628-27
Razno
Vsaka oeseoa 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro i>a 5 Din. (37)
brejuie Davorin Kavijen. Udaja ia aonzoraj ,Jutra« Adoil Ribmkar. Za Maroduo tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek.
Aleksandrovo
otok Krk
Najtopleje se priporoča pen sion »Jelisava« ob morju. 2 minuti od kepa'.išče. — 50 Din.	17441 37
t
Tužnim srcem naznanjava, da naju ^ je zapustila za vedno najina nad vse f ljubljena soproga, mati, sestra, teta " in svakinja, gospa	-g
AVGUŠTINA ZEVNIK t
roj. KODELJA	£
soproga ključavničarja mestne S elektrarne	—
danes, dne 8. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 27. letu starosti.	p
Pogreb bo v soboto, dne 10. junija « 1933, ob 4. uri popoldne izpred mrt- 5 vaške veže splošne bolnice na poko- j pališče k Sv. Križu.	7347 „
V Ljubljani, dne 8. junija 1933. §
Globoko žalujoči soprog in hčer-° kiča fpr	sorodstvo.
mserauu del je odgovorno Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.