5J. Številka. Uhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po potu prejema" za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto I4.K, za^poqiets|12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vrne druge dežele in Ameriko pio leto|30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In nnravnUtro je v Knaflovih ulicah it. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Uredništva telefon ftt 34. Posamezne številke po 10 h. UpravniStva telefon st. 85. Slovenci in Slovenke! Pretekli teden se ie bil v naših slovenskih mestih in trgih na Kranjskem boj zgodovinskega pomena. Proti slovensko mislečemu meščanstvu so se vzdignili v b r a -tovskem sporazumu in je-din s tvu prikriti in neprikriti privrženci mednarodnega klerikalizma in zastopniki nemštva na Kranjskem. Iztrgati so hoteli slovenskemu meščanstvu iz rok ponosno slovensko trobojni c o in jo nadomestiti s črno-rde-ce-zlato in belo-rumeno zastavo. Slovensko meščanstvo je pa poskuŠeni napad na slovenski značaj slovenskih naših mest in trgov zmagoslavno odbilo. Kakor slovensko meščanstvo v naših slovenskih mestih in trgih na Kranjskem, pokazal je pa tudi bratski narod hrvatski in srbski pri volitvah pretekli teden, da j e z vest in neustrašen čuvar svojih narodnih sveti n j. Bratski narod hrvatski in srbski je izvojeval pri zadnjih saborskih volitvah na celi Črti tako sijajne zmage, da ga občuduje ne samo ves slovanski, temveč tudi ves kulturni svet Pretekli teden so pa tudi naši severni bratje Čehi po deset in desetletnem trdem in neizprosnem boju zmagonosoo zavzeli za nemško trdnjavo veljajoči biser južne Češke: ponosne Budje-jevice Češka žilavost, Češka vztrajnost sta Češkemu narodu priborili nazaj eno najvažnejših njegovih postojank. Slava ti Češki vztrajnosti in žilavosti! Slava pa posebno prvo-boritelju budjejoviških Čehov in prvemu deželnemu poslancu budjejeviškemu dr. Zatki. Slovenci in Slovenke! Bodočo soboto ali dne 7. marca 1908 se zbero v naši beli Ljubljani novoizvoljeni slovenski deželni poslanci slovenskih mest in trgov. V trajen spomin sijajne zmage slovenske narodne misli, v trajen spomin sijajnih zmag bratskega naroda hrvatskega in srbskega, v trajen spomin zgodovinskega zavzetja Budjejovic po junaških bratih Čehih in na Čast novoizvoljenih slovenskih deželnih poslancev naših slovenskih mest in trgov se vrši v soboto, 7. marca 1908 ob 8 uri zvečer v velim dvorani „Narod-nesa doma" v LjuMjanl rodoljubno slavje. Tega rodoljubnega slavja naj se udeleži vsak zavedni Slovenec, vsaka zavedna Slovenka. Prihitite pa tudi vi drugi slovanski bratje na to slovansko slavje. V Ljubljani, 4. marca 1908. „Slovensko flraitoo" o LJubljani. Pomladanski veter. Krepak veter je zapihal po slovenski domovini. Otajal je oledene-lost, ki je bila nastala, razgnal je mi-jazme, s katerimi je bilo napolnjeno ozračje. Prav pomladansko je zapihal ta veter, kakor bi oznanjal politično pomlad. Volitve v kranjskih mestih in trgih so bile nadvse impozantne manifestacije meščanske solidarnosti in narodne zavednosti. Pri teh volitvah se je vzdignilo narodno meščanstvo zoper sovražnike mestnega prebivalstva in zoper4 sovražnike slovenske narodnosti, ki so se pod vodstvom vlade združili na skupen boj, in po- razilo je to koalicijo na celi črti in jo poteptalo v prah. Zmaga v kranjskih mestih je zmaga meščanstva nad tistimi, ki hočejo mesta potlačiti pod svoj podplat. Meščanstvo se dobro zaveda, kje so njegovi sovražniki. Kdo je proglašal v državnem zboru kranjska mesta in trge za sama gnezda, ki nimajo nobene pravice, voliti ločeno od kmečkih občin. Šusteršič in S u k 1 j e sta bila ta dva moža, ki sta pri razpravah o volilni reformi za državni zbor proglašala kranjska mesta in trge za umazana gnezda in ki sta izdala in prodala izvenkranj-ske Slovence samo za to, da sta dobila na svojo stran vlado in Nemce ter kranjska mesta — izvzemsi Ljubljano — oropala vsakega zastopstva v državnem zboru. Meščanstvo se je tudi zavedalo, kako je ta stranka dogovorno z Nemci in z vlado pri fa-moznem načrtu za deželnozborsko volilno reformo hotela mestom in trgom priklopiti toliko vasi, da bi meščanstvo prišlo ob ves vpliv in bi kmečke vasi gospodovale nad mesti, dočim bi ostal veleposestnikom ohranjen njih vnebovpijoči privilegij. To spoznanje, zavest skupnosti mestnih interesov je ustvarilo tisto meščansko solidarnost, ki je pri volitvah tako sijajno premagala nasprotnike. Drugi moment, ki je dvignil meščanstvo, da je šlo tako žilavo v boj, je bila nevarnost, ki je pretila slovenski narodnosti. Okrog narodne trobojnice so se zbrali slovenski meščani, videč, da so si podali roke izdajalski klerikalci in očitni sovražniki slovenske narodnosti. Nemci so javno pripoznali, da imajo svoje pakte s klerikalci. V smislu tega pakta je bil očiten nemškutar in no-toričen pristaš nemške stranke postavljen za kandidata v gorenjskih mestih in javno so šli Nemci in nem-čnrji v boj za kandidate, ki so se zavezali, da bodo izpolnjevali določbe nemško-klerikalnega pakta. Kdor ni slep na obe očesi, je videl narodno nevarnost, ki je pretila z zmago kandidatov nemčursko - klerikalne zveze in kdor narodno čuti, ta je šel tudi v boj za slovensko stvar. Ni jih še bilo takih volitev na Kranjskem. Klerikalci, Nemci, nem-čnrji in kruhoborci so se združili na skupno vojno zoper narodno-napred-no stranko. Na delu je bil ves vladni vpliv, ves nemški kapital, vsa agita-cijskn moč duhovščine. Kar zamore-jo nmrljivi ljudje storiti, to je stori-ki vladno-klerik a 1 n o - n e m š k n zveza, a tudi proti tej kolosalni moči je na ce- li črti zmagala slovenska meščanska stranka. Pomladanska burja je zašu-mela in podrla vse upe združenih nasprotnikov. Ce klerikalno - nemška zveza zdaj ni mogla zmagati, potem tudi še v desetletjih ne bo, zakaj poskrbeti se bo dalo, da ne bo vlada več tako postopala kakor sedaj in obračunalo se bo tudi z izdajalci sloven^ ske stvari. Pomlad naznanjajo tudi volitve na Goriškem. Uspeh, ki je bil dosežen na Goriškem, naj bo pozitivni izid že kakršenkoli, spada med najve-selejše pojave, kar smo jih doživeli v zadnjih dvajsetih letih. Goriška dežela je ix) večini manifestirala, da je protiklerikalna. Kdo bi bil kaj takega pričakoval! Goriška se tako razvija — v sosednji Notranjski pa vlada mrtvilo. Klerikalce je velikanski uspeli na Goriškem popolnoma kon-sterniral. V strahu so, da bo ta silni pojav ljudske zavednosti na Goriškem moralično vplival čez deželno mejo in vzbudil novo življenje na Notranjskem, ki je vedno veljalo za najzavednejšo slov. pokrajino, da jo je od vsega sveta ločena in zapuščena Belokrajina pri zadnjih volitvah tako daleč prekosila. Ej, zdi se nam, da vstaja res poinlad na Slovenskem in da bodo letošnje volitve začetek novi dobi v našem javnem življenju. Kriza v delegacijah. Dunaj, 5. marca. Danes se je zbral ministrski svet ter razpravljal o položaju, ki je nastal vsled sklepov vojnega odseka. Obenem je imel predsednik avstrijske delegacije dr. F u c h s posvetovanje z vojnim ministrom, kako bi bilo rešiti v odseku in plenumu predlog o zvišanju plač častnikom. B u d i m p e š t a , 5. marca. Predsednik ogrske delegacije Bara bas je izjavil na vprašanje, kako stališče namerava zavzeti ogrska delegacija napram sklepom avstrijske4 delegacije: »Povedal sem kralju, da je i z k 1 j u če no. da bi ogrska delegacija dovolila zvišanje častniških plač za leto 1908., ker ni za to skrbljeno v proračunu za leto 1908. Kar sc tiče izjav t* vojnega ministra, da je zvišanje za leto 1909 brezpogojno zagotovljeno, morem le povedati, da je Schonnieh tako trdil tudi glede leta 1908. Kvečjemu lahko vojni minister nad to stvarjo pade. Zaradi častniških plač ui treba delegacij sklicevali meseca maja, ker je vsak poskus zaman. Proračun je odobren, a več se za letos ne dovoli. Av- strijci naj ne iztegajo preveč prstov, sicer se lahko zgodi, da tudi za leto 1909. ne dobe zvišanja častniških plač. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 5. marca. V današnji seji je proračunski odsek d' gnal poglavje »državne železnice«. . • d. dr. Korošec je navajal želje agrar-cev glede transporta žive živine, zahteval je, naj si nabavi Južna železnica hladilne vozove za prevažanje mleka in rib. Kritikoval je germani-zatorične tendence pri železnicah, posebno na Koroškem, kjer potnika opsujejo, ako zahteva vozni listek v slovenskem jeziku. Dočim so do lani v Celovcu še brez ugovora sprejemali slovenske tovorne liste, jih sedaj odklanjajo. Končno se je pritoževal, da so na progi Cel je-Velenje le nemški napisi. — Ker so socialni demokratje zahtevali, naj sc postavi v proračun 20 milijonov kron za izboljšanje plač železničarjem, je finančni minister vitez K o r i t o w s k i kategorično izjavil, da bi celokupna vlada takoj izvajala posledice, ako bi se ta predlog sprejel. — Železnični minister dr. pl. D e r s c h a 11 a je odgovarjal vsem predgovornikom ter na-glašal, da je v proračunu treba šte-diti, ker so lani izdatki znatno presegali dohodke. — Posl. dr. E 1 l e n -b o g e n je zagovarjal svoj predlog ter dokazoval, da bo /višanje tarif pokrilo teh 20 milijonov. — Posl. dr. Kramar je poudarjal, da je za že-leznične uslužbence treba nekaj storiti, da se jih ne tira zopet v pasivno resistenco, toda iz proračunskih vzrokov ni mogoče slediti dr. Kllen-bognu. — Pri glasovanju je bil dr. Kllenbognov predlog odklonjen, vse postavke proračuna pa so bile sprejete nespremenjene. Odklonjen je bil tudi predlog poslanca Malika glede podržavljenja južne železnice. Deželnozbprske volitve na Češkem in Cališkem. Praga, 5. marca. Češki deželni zbor šteje 242 poslancev. Od teh je 6 virilistov, 70 poslancev ve-leposestva. 98 Cehov (ker so pridobili Cehi tudi mestni mandat v Bud-jejovicah), 68 Nemcev. Ožje volitve š> niso bile v kmečkih občinah v Ta-havu in Žatcu. Češki mandati se raz-dele po strankah: 38 Mladočehov (dosedaj 65), agrarci 43 (dosedaj 23), Staročehi 5 (dosedaj 6), radi-kalci 6 (dosedaj 3), realisti in klerikalci po l mandat. L V O V , 5. marca. Novi gališki J deželni zbor je sestavljen sledeče: LISTEK. ljubezen Končanove Klare. XV. (Dalje.) Molče sta korakala nekaj časa Po gozdu. Klarica je trepetaje čakala, kaj ji reče marki, ta pa je bil morda prvič v svojem življenju v zadregi in ni vedel kako bi začel. Zavedal je, da ima pred seboj krepostno ženo i n to mu je branilo nastopiti s tisto sigurnostjo, ki jo je sicer imel V občevanju z damami. »Dovolil sem si, vas na izpreho-du nadlegovati, ker vas moram prav-*aprav prositi odpuščanja,« je končno izpregovoril marki, »da, odpadanja.« »Menef« se je začudila Klarica. »Res ne vem, zaradi česa bi me prošli odpuščanja.« »Morda vendar kaj slutite,« je nekako šaljivo menil marki. »Kaj si Gorate pač misliti o možu, ki ni ne slep in ne ravno slaboumen, pa živi več mesecev pod eno streho z lepo in Unbeznivo gospo, a tega niti ne za-i.« »Gospod marki . . .« »O, poznam vašo rahločutnost, ki vam brani izreči o tem možu svoje mnenje. Dovolite, da jaz povem, kaj je soditi v takem možu. Da je usmiljenja vreden neumnež. Toda spoznal je svojo krivdo in prosi skesano za odpuščanje. A čemu bi se tako lovil z negotovimi izrazi. Mož, ki sem ga pravkar omenil, sem jaz, dama, tista lepa, ljubezniva dama, ki je nisem zapazil, to ste vi, gospa Klarica.« Klarica je naglo storila nekaj korakov, kakor bi hotela pobegniti. Čutila je, da se bliža trenotek priznanja in ustrašila sc je tega ter se mu hotela izogniti, Toda marki se u i premaknil od ujene strani. Prav tesno tik nje je korakal. Klaričina zbeganost in prepadenost mu je dala vso njegovo običaj no smelost in sigurnost. »Kaj mi morete na moj*' priznanje odgovoriti?« je vprašal marki, ko se je bila Klarica po več minut trajajoči hitri hoji ustavila, da bi prišla k sapi. »Prosim vas, gospa Klarica, bodite odkritosrčni in dajte mi jasen odgovor.« »Kaj naj vam rečem?« je dihni-la Klarica komaj slišno. »Drugega vam ne morem odgovoriti, kakor da sem razumela vaše namigavanje in dobro zapazila popolno premembo v vašem vedenju napram meni. Toda . . . če mi dovolite malo prošnjo . . . potem vas prosim, gospod marki . . . lepo vas prosim . . . nehajte z vsako pozornostjo, posvečeno moji osebi . . . bodite zopet, kakor ste bili poprej . .« »Vi zahtevate, naj se ne zanimam za vas, naj ne občujem z vami?« se je čudil marki. »Kako morete kaj takega zahtevati!« »Prosim vas, gospod marki, cla tako storite,« je zaihtela Klarica. »A zakaj to zahtevate f« je vprašal marki. »Ali sem vas mar raz-žalilf« To »ali sem vas mar razžalil,« je hilo izrečeno sicer ljubeznivo, a vendar z neko drznostjo, prav kakor bi bil hotel marki temu vprašanju dati nekoliko ironičen značaj. Klarica je to takoj čutila. »Tako govori gospodar z ženo svojega uslužbenca.« To je bil občutek, ki ga je imela Klarica v tem trenotku in ta občutek je razgnal plahost, ki jo je bila prevzela v trenotku, ko je markija zagledala za seboj. »Razžalili me niste,« je rekla Klarica z nekoliko večjo eneržijo, kakor je je doslej kazala. »Razžalili me nikakor niste. Ali tudi najmanjši izraz vaših simpatij do moje osebe ima na sebi nekaj nepričakovanega, nekaj nenavadnega . . .« »Ah, torej ste vendar nekoliko nevoljni, da toliko časa nisem spoznal, kako krasna ste in vredna ljubezni,« je vzkliknil marki. »Zaslužil sem si to vašo nevoljo, a prisegam vam. da je zdaj več ne zaslužim. Nimate ga čestilca . . .« ».laz sploh nimam čestilcev in bi se zanje tudi lepo zahvalila,« je skoro osorno rekla Klarica, a pogled v markijeve oči je v hipu razpihal vso njeno nevoljo, saj je čitala v teh očeh vse, kar je mislila, da ji hoče marki povedati, in kar je njeno srce željno pričakovalo, dasi jo je razum svaril. »Izrazil sem se slabo,« se je polglasno opravičil marki. »Hotel sem reči. da ga ni na svetu moškega, ki bi za vas čutil to, kar čutim jaz. V mojem srcu, gospa Klarica, gori ogenj, ki ste ga vi zanetili, moje duše se je polastilo hrepenenje . . .« »Prosim vas, gospod marki,« je hitro bolestno zavzdihnila Klarica, »nikar tako ne govorite...« »Ali vas tudi to žalil« je mehko in spoštljivo vprašal marki in vzel Klaričino roko med svoji roki. »Ne žali me . . ., a jaz tega ne smem poslušati ... in nečem . . . nečem . . .« »Zakaj ne, gospa Klarica.« »Ne, ne . . . gospod marki .. . pustite me. . . Ko bi vi vedeli I« »Kaj ?« »Ah nič . . . prosim vas le, pustite me, gospod marki . . . odidite .. .« »Umirite se, gospa Klarica,« je nežno in prikupno rekel marki in poljubil Klnrici roko. »Bati se me ni treba. Bodite prepričani, da vam nisem samo resnično vdan, nego da vas tudi ljubim iz vsega srca.« Izrečena je bila beseda, ki se je je Klarica najbolj bala in jo najbolj želela slišati iz markijevih ust. A vzlic vsi nežnosti in prikupnosti, s katero je govoril marki, je Klarica tudi v tem trenotku največjega razburjenja natančno spoznala, da to priznanje ljubezni ni prišlo markiju iz srca. Zabolelo jo je to in prešinilo jo je spoznanje, da marki pač hrepeni po njej, da je pa ne ljubi resnično. »Zdaj,« si je rekla, »mi zatrjuje, da me ljubi, zdaj, ko je po lastni krivdi prisiljen, dolgočasiti se v tej samoti, a prej me niti pogledal ni, prej se mu ni zdelo vredno, da bi se le ozrl name, ki sem živela v njegovi senci in ki sem srečo vsega svojega življenja žrtvovala svoji ljubezni do njega. Zdaj išče kratkočasja, morda za nekaj dni, kvečjemu za nekaj tednov.« Take misli so šinile Klariei bliskoma naglo v glavo in vzbudile v njej zopet lastno voljo in običajno odločnost. »Nikar mi ne pripovedujte, da me resnično ljubite,« je rekla zamolklo in njen pogled je bil teman. »Vam ni prav nič zame, to mi je razodel glas, s katerim ste mi razkrili svojo ljubezen.« (Dalj« prihodnji«.) 7f> poljskih konservativcev (dosednj 93), 22 poljskih demokratov (dose-da,i 18), 7 narodnih demokratov (do-sedaj 8), 18 članov poljske ljudske stranke (dosedaj 5), 4 klerikalci (do-sedaj S), 21 Malorusov (dosedaj 14), 1 Nemec (kakor dosedaj), :» brez stranke (dosedaj 2). K tem mandatom še pride 11 virilistov, in sicer 8 Poljakov in 3 Malorusi. Kakor vidimo, tudi pri severnih Slovanih propada klerikalizem. Ceško-nemško spor -zumljenje. Pra^a, 5. marca. Češki in nemški zaupniki so že dobili povabilo za prihodnji torek in petek, da se jim razloži vladni program glede nameril vane^;« sporazumi jenja meti obema narodoma. Vladni načrt obsega jezikovni zakon v obrisih. Natančno besedilo se dožene šele v pogajanjih med ministrskim predsednikom in voditelji strank. Ministrski predsednik pa se bo kmalu posvetoval s parlamentarnimi voditelji vseh narodnosti, da jim razloži, da za sedaj ni misliti na ureditev jezikovnih razmer drugje, kakor na Češkem. Po ožaj na Hrvaškem Zagreb, 5. marca.. Pri ožji volit vi za okraj Novigrad je bil izvoljen vodja kmečke stranke Radič s 150 glasovi, doeim je dobil njegov protikandidat dr: I vic a Frank le 90 glasov. Radič ima potemtakem dva mandata. B u d i m p ešt a, 5. marca. Ogrska vlada se noče več direktno pogajati s srbsko-hrvaško koalicijo, te-muč jo bo napotila na bana, ako bi hotela dat: jamstva, da začne sabor delovati. — Z druge strani se poroča, da hrvaški sabor ne ostane dolgo skupaj. Merodajni krogi so pr i pravljeni, da sabor odgode, kakor brž se pokaže najmanjši znak, da se redno delo ovira. Avstro-Ogrska za Mace-doniio« Carigrad, 5. marca. Avstro-ogrski poslanik grof P a 11 a v i c i -ii i je urgiral pri velikem vezirju odgovor turške vlade na skupno noto zaradi podaljšanja mandatov za reformne organe v Macedoniji. Obenem je tudi urgiral, zakaj turška vlada zavlačuje oboroženje maeedon-skega reformnega orožništva z Mau-serjevimi repetirkami. S tem je avstro - ogrska vlada hotela pokazati ostalim velesilam, da ji Z železniškim projektom skozi Sandžak niso Vezane roke v reformni akciji. Pogodba zaradi države Kongo. Pariz, 5. marca. Pogodba, ki se je ravnokar sklenila med belgijskim kraljem in belgijsko vlado, določa, da preide v državno last vsa država Kongo z vsemi takozvanimi kronskimi posestvi, le dohodki teh posestev se prepuste •kralju do njegove smrti. Nadalje je prevzela belgijska država še sledeče obveznosti: prestolonasledniku princu Albrehtu mora izplačevati letno rento 120.000 frankov, princezinji Klementini pa 75.000 frankov, pustiti se morajo koncesije raznim družbam,ki so sijih pridobile na kronskih posestvih; ustanoviti se mora fond 45 milijonov frankov za začeta in zasnovana dela na kronskih posestvih; ustanoviti se mora nadaljni fond 50 milijonov iz kolonijskih sredstev, ki se izplačajo v 151etnih obrokih kralju v znak hvaležnosti. Ta denar pa mora kralj, oziroma prestolonaslednik porabiti le za občekoristne namene v državi Kongo. Dopisi. Iz Bučke. Preteklo soboto nas je zapustil naš nadučitelj Štrukelj. Bil je pri nas nekaj nad dve leti. A znal si je med tem časom pridobiti toliko — sovražnikov, da mu ni bilo več obstanka med nami. Saj pa tudi ni čudno, če ga je vse sovražilo, kar leze in gre, karjti hotel je tu pri nas vse narobe obrniti. V vsako najmanjšo stvarico je vtaknil svoj nos, in če si je kako reč v glavo vtepel, hotel je on na vsak Jiačin biti stvari voditelj, naj bode štr tako brezpametna. Koliko nepotrebnih stvari in koliko sovraštva in nasprotstva, je zanetil med nami, to je znano le nam Buč-klanjarjem;kajti razen župnika Kut-narja in še par farovških podrepni-kov ga ni nobeden maral. Kako tudi, ker je hotel biti absolutni »gospod« nad nami, a mi smo se mu po robu postavili, in izrinili ga iz Bučke in upamo, da ga ne bode nikdar več vrag prinesel k nam na Bučko; zakaj: mi se sami voditi znamo, a od Štrukljev se »sekirat« ne damo. Da mu je po Bučki žal, to kaže, ker je dan pred odhodom celo v šoli pred otroki točil krokodilske solze. Pač lahko, zakaj tu so mu ljudje veliko zastonj nanesli, a mesto da bi bil hvaležen in vljuden, je ljudstvo še »seki- j ral«, sodnij.iko preganjal nevednega ' kmeta in občino v razne stroške spravljal, tako da nam ni preostajalo drugega, kot vdjska. Je že tako! Vsaka rej se enkrat začne in enkrat konča na tem svetu; pa Štrukljevo tiran-stvo nad nami se je začelo, a je malo časa trajalo, navzlic ljubezni gosp. Kutnarja & Comp. Sedaj bodo morali menda Teršinar ter Jaklič in drugi v Dobre pol je iti na božjo pot k Štruklju, da j h razsvetli, kadar bodo potrebni kake pomoči proti nam. A glava je padla, klerikalni zmaj je pri nas uničen in ne oživi nikdar več. Vam g. Štrukelj pa svetujemo: Ako hočete kaj vež naklonjenosti od ljudstva, živite ž njim, a ne proti njemu, drugače stavimo, da čez par let bode v Dobre pol j u to kar je bilo na Bučki. Tole vam pa le povemo; Napuh spravlja v nesrečo, in pa: Kdor devet rokodelstev obenem opravlja, ne ume nobenega. Ljubomir. Grozovit požar v Cleuetandu. Zgorelo je 138 oseb, med njimi 30 Slovencev. Danes zjutraj nam je poslal prijatelj iz Clevelanda sledečo brzojavko: »Šola v Colling\voodu zgorela. Žrtev 173, med njimi 30 Slovencev.« O tej grozoviti nesreči se poročajo sledeče podrobnosti: »Ker je bila peč preveč zakurjena, nastal je v šolskem poslopju, v katerem je bilo nad 400 otrok, požar. Poslopje je imelo le dva odprta izhoda, vsled če-sjir je nastala pri vratih strahovita gnječa ter so večji manjše poman-drali. Med temi boji pri izhodu se je zrušilo prvo nadstropje in mnogo otrok je padlo v klet. Obupani starši in množica meščanov so morali gledati, kako so jim otroci živi goreli. Ko se je celo poslopje zrušilo, so na-gromadili pred pogoriščem cele piramide ožganih trupel. Prvi dan so izvlekli 14b* trupel. Med ponesrečenimi so tudi štirje učitelji in šolski sluga z rodbino. Ognjegascem se je posrečilo iz gorečega poslopja rešiti pet učiteljic in 105 otrok. Pred pogoriščem so se odigravali pretresljivi prizori. Obupani starši so razmetavali kopice ožganih trupel, da bi našli svoje ljubljence. Groza je prevzela vse gledalce, ko se je pokazalo, da lestve ognje-gascev ne segajo do tretjega nadstropja, tako da so bili otroci z učitelji v tem nadstropju izročeni smrti, ker so bila stopnjišca že v plamenu. Prestrašeni otroci so skakali s tretjega nadstropja na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ko je prispela iz Clevelanda velika lestva, je bilo v tretjem nadstropju le še malo živih otrok, a v trenotku, ko so ognjegasei pristavili lestvo, se je zgornje nadstropje zrušilo, plemeni so švignili do neba, pretresljiv krik je šel skozi vrste množice, in vsi, ki so še bili v poslopju, so zgoreli. Glavna krivda zadene šolskega slugo, ki je peč preveč zakuril ter imel glavni izhod vkljub opetovani prepovedi do konca šolskega pouka zaklenjen. Pred glavnini izhodom so našli po požaru pet čevljev visok kup strašno ožganih trupel. Največ žrtev je Nemcev, ker je kraj po večini koloniziran z Nemci. Pri požaru se je zgodilo tudi več junaških činov. Neki Upton je skočil večkrat v goreče poslopje ter rešil 18 otrok, potem pa se je zgrudil na ulici ter izdihnil vsled ran. Neki oče je prihitel pred šolo kmalu po izbruhu požara. Ko je zagledal pri izhodu svojo hčerko stisnjeno v gnječi, skočil je k njej ter jo zgrabil za roko, da jo reši iz gnječe, toda nesrečnemu otroku je izdrl roko, nakar ga je popadla besnost, da je rjovel na tleh. Neko učiteljico so otroci v gnječi stisnili, da je umrla. — Šolska voditeljica je vsak teden po enkrat dajala signal, ki je v navadi po vseh ameriških šolah. Tudi to pot je dala tak signal, nakar so se otroci v mnenju, da se gre le za vajo, polagoma razvrstili v vrste ter po vojaško korakali iz šolskih sob. V hipu so švignili plameni iz kleti in v par manutah so objeli celo poslopje. Seveda je bil sedaj konec reda, in vse je planilo k ozkemu izhodu, kjer so se zagvozdili, da niso mogli ne naprej ne nazaj. B Dnevne vesti V Ljubljani, 6 marca. — Volitve v kranjski veleposestniški kurili. Danes je bila de-želnozborska volitev iz veleposestniške kurije. Izmed 83 voliioev, jih je volilo 49. Izvoljeni so bili ti le nemški veleposestniki: Oton baron Apfal-trern, Anton grof Barbo, dr. Ka rel baron Bom, Anton baron Co-delli, Fran G al le, Leopold baron Liohtenberg, Rudolf grof Mar-g h eri, Friderik baron Reohbaoh, Etbin Soholmayer Lieohtenberg in Josip baron 8ohwegel. — Deželnemu poslancu Eogel-bertn Oangln so bih poslani iz Ljub- ljane tile brzojavni pozdravi: „V imenu slovenskega in istrsko hrvatskega učiteljstva, združenega v .Zavezi avstrijskih učiteljskih društev", Častitam k današnji sijajni zmagi. Živel vrli zastopnik kranjskega uči-teljstva! Živeli Tvoji zavedni volilci! L Je leno, predsednik. — V imeou ^Deželnega učiteljskega društva" Ti u a j iskren eje Čestitam na častni izvolitvi, ki bo naroda, soli in učiteljstvu v korist. Slava zavednim in zvestim Tvojim vohlcem! Živeli! J. Rezek, predsednik. — „Ljubljansko učiteljsko društvo Ti čestita in se vesnli Tvoje zmage Slava Tebi in zavednim Idrij-čanom! J. Dimnik, predsednik. — Tvoj ni pepela dan, Tvoj je vstajenja dan. Slava voli'ceni! I. ljubljanski učiteljski krožek. — Iskreno Čestitamo! Slava in hvala zavednim idrijskim voliloem! Živili prijatelji naprednega učiteljstva in svobodne šole! II. ljubljanski učiteljski krožek — Celjski „Narodni List" o volilnem bolu na Kranjskem. Današnji „Narodni Listu piše med drugim o volitvah na Kranjskem tole: „Klerikalna stranka si ni upala postav ti v mestni skupini kandidatov stranke, ampak je dosegla s tajnimi spletkami v vseh mestnih volilnih skupinah, da so nastopili takozvani neodvisni kandidatje, katere pa je stranka podpirala. Toda čuditi se je moral človek, da je te neodvisne kan-didate z vso vnemo podpirala deželna vlada, da je šla klerikalcem v vsem in povsod na roko in še bolj Čuditi se je moral vsakdo, da so za te neodvisne kandidate skupno z vlado in klerikalci šli tudi v boj Nemci in to ne morda samo eden ali drugi, ampak organizirano kot trdna Četa so združili Nemci svoje glasove povsod na neodvisne kandidate. Ljub Ijana voli 2 poslanca. Narodoo - na predna stranka je postavila za kandidata dr. Tavčarja in dr. Trillerja. V trenotku. ko so izjavili vlada, Nemoi in klerikalci, da bodo podpirali neodvisna kandidata dr. Ravni-bar a in dr. Gregoriča, je moral pasti vsak pomislek in zavladati je moralo načelo: Ljubljane ne sme nikdar zastopati poslanec, ki je izvoljen s pomočjo vlade in Nemcev. Ljut, naravnost gnusen esebni boj se ;,e bil v Ljubljani. „Nova Doba", ona ista, ki se je svoj čas zgražala nad volilnim bojem na Štajerskem, je postala v volilnem boju furija, je postala torišče naj-grših osebnih napad« v na dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Eoo, kar nas je posebno zanimalo, meramo poudariti: v „Novi Dobiw se je vedno pisalo v tem tonu: dr. Ravnihar je kot Sokol najčiste ši narodnjak, kar pa on dela kot politik, to nega kot Sokola nič ne briga, odo se je namreč za to, ali je imel dr. Ravnihar pakt z Nemci ali ne, ki so podpirali njegovo kandidaturo. On je zao i kal in vendar je na drugi strani r; unal na nemške glasove. Mi odi to pri z. a v amo: ne verjamemo, da je imel pakt z Nemoi. Vendar vkljuh temu moramo odločno izjaviti sled«->: dr. Ravnihar ni Sokol san. o v sokolski telovadnici, ampak on je starosta slovenske sokolske zveze in kot tak je dolžan tudi kot politik tako nastopati, da ne omadežuje sokolske časti. Naše prepričanje j©, da je bila njegova dolžnost kot Sokola in politika v eni osebi, takoj odložiti kandidaturo, kakor hitro so Nemci izjavili glasovati za njega in kakor hitro je torej mogel le treno-tek upati, da bi v slovenski Ljubljani bil izvoljen s pomočjo nemških glasov . . . . Vkljub temu je v slovenskih mestih in trgih zmagala jeklena disciplina v vrstah napredne stranke. Mi smo od strani brez strasti motrili ves volilni boj in smo prišli do prepričanja, da je pri minolih volitvah v kranjskih mestih in trgih zmagala sveža narodna misel nad brezdomovinskim, izdajalskim klerikalizmom, nad vladnim nasiljem in nad umetnim nemštvom na Kranjskem. Želimo samo, da bi ta sveža narodna misel ne zaspala, da bi jo oni, katerim je poverjeno zaupanje, vzdržali med prebivalstvom v mestih in trgih, jo vzbudili in osvežili med ljudstvom sploh in to a vztrajnim, odločnim delom med narodom". — Jutrišnje rodoljubno slavja se vrši v vseh gornjih prostorih „Narodnega doma". Sodelovala bo polno-številna Društvena godba ter razna slovenska pevska društva, med temi polnoštevilno „Slaveo", ki je, kakor druga ljubljanska pevska društva, znan po krasnem in preciznem petju. Vabimo torej vse rodoljube in rodo-ljubkinje, da pridejo na to narodno slavje, ki naj bo impozantno po udeležbi iz vseh slojev narodnega in naprednega občinstva. Kakor čujemo, pride na si a vnost mnogo rodoljubov in rodoljubkinj z dežele, zato je dvojna dolžnost, da se vsak zavedni ljubljanski Slovenec in zavedna ljubljan- ska Slovenka udeležita te slavnosti. Jutri zvečer torej vsi v „Narodni domu ! — Strelk učltellsklb pripravnikov v Kopru- Priobčili smo nekaj' detajlov o dogodkih, ki so se izvršili te dni med koprskimi učiteljišču i ki in ravnateljstvom ondotnega učiteljišča. Dasi smo za preuredbe in preustro-jitve na tem zavodu, vendar se ne moremo soglašati s potjo, po kateri hočejo dijaki doseči svoje zahteve. Predpisi so predpisi in vsak ravnatelj se mora ravnati po predpisih, a kora voo morda ve, da so krivični za dijake. Pri koprskem učiteljišču je stvar ista, upoštevati se pa mora še sledeče: Vsled sklepa istrskega dež. zbora je prevzela vlada preustrojitev učiteljišča v Kopru v tem smislu, da premesti hrvaški del v Kastav, kamor sta se že preselila dva tečaja, slovenski del pa poj de na Goriško. V Kopru bo ostal samo italijanska del. Na ta način bo odpadel oni monstrum, da se na tem zavodu najvažnejši in najtežji predmeti poučujejo v nemščini, t j. v jeziku, ki je skoro vsem kandidatom tuj. Za te spremembe so vedeli sedanji kandidatje učiteljišča in do teh sprememb bi bilo gotovo prišlo preje ali kasneje, ako bi se ne bili spustili v sedanje demonstracije. Dokler teh sprememb ni, se morajo kandidatje pokoriti obstoječim šolskim zakonom in predpisom, predvsem pa šolskemu redu in šolski disciplini. Ne pomaga nič se upirati. Dijaki škodujejo sami sebi, če se ne pokore. Zato jim dobrohotno polagamo na srce, naj opuste svoj nepremišljen korak. Seveda so opravičene njih zahteve, a po tem potu, katerega so zdaj nastopili, jih ne bodo dosegli. Šolske oblasti se ne bodo dale oplašiti z demonstracijami, o tem smejo biti preverjeni, kakor smo mi prepričani. Kaj se doseže s takimi eksperimenti, dokazuje nam mariborski štrajk. Dasi so bili dijaki kolikor toliko opravičeni upreti se nepedagogičnemu učitelju Majcenu in dasi se je v vseh listih, slovenskih kakor nemških, na dolgo in Široko poudarjalo in dokazovalo, da je Majcen docela nesposoben še za nadaljni pouk, je šolska oblast ostala trda. Dijaki so se morali sramotno vrniti, prejeli hujše ali manjše kazni — Majcen je pa avanziral! Sebi in slovenskemu narodu store koperski slovenski učiteljisčniki dobro, ako ubogajo naše nasvete, ki jih gotovo ni rjMrekovalo kako sovraštvo do njih, ampak le ljubezen in dobrohotnost! — V avdijenci pri cesarju je bil včeraj dež. vladni svetnik gosp. dr. Fran Zupane. — Čast hrvatskim profesorjem! Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da so se izmed vseh uradnikov pri zadnjih hrvatskih volitvah naj-značajneje držali baš profesorji. To je veselo znamenje in častitamo deželi, ki ima tako vzorne vzgojitelje mladine. Časi se bodo izpremenili. — Iz davčne službe. Iz Lip- niče pride v Celje davčni asisteut Anton Gorinschegg, strasten nemškutar. Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se uprizori tretjič v sezoni Sidnev Jonesova opereta „Gei-s h a". — Za nedeljo popoldne (za lože: par) se pripravlja Schiller-jeva petdejanska žaloigra „Kovar stvo in ljubezen" kot ljudska »n dijaška predstava ob znižanih cenah, zvečer (nepar) pa nastopi prvič na našem odru domača umetnica gospioa Jarmila Gerbićeva v naslovni vlogi Dvofakove „Rusalke". — Prihodnji teden gostuje g. Ignacij Borštnik kot MeguŠar v ljudskem igrokazu „Ob svojem kruhu" (Das grobe Hemd), spisal Karel Weis, za slovenski oder priredil Fran Kobal. Predavanje« Jutri v soboto bo v „Akademiji" predaval zagrebški vseučiliski profesor dr. Gjuro Šur-min o temi „Slovenoi in Hrvati v prvi polovici 19. stoletja". Šurmin zastopa na vseučilišču hrvatski jezik; pred 10 leti je izdal ilustrirano „Zgodovino hrvatske in srbske književnosti", a zadnji čas dva zvezka „Hrvatskoga preporoda" (tretji še izide). Šurmin, ki je letos dekan filozofijske fakultete, je obenem državni poslanec za 1. okraj zagrebški. V vrstah onih mož. ki so se lani sredi tujega elementa v Budimpešti neustrašno borili za pravice svoje domovine, je stal v ospredju baš tudi Šurmin. Jutri bo Šurmin med nami. Olajšanje mature na gimnaziji Naučno ministrstvo je že izdelalo načrt za reformo glede mature na gimnaziji Ta reforma stopi že letos v veljavo. Pri ustnih skušnjah se zmanjša število predmetov, odpade namreč skušnja iz fizike in zgodovine. Pri drugih predmetih pri ustni maturi bo več olajšav nego doslej. Pri pismeni skušnji odpade latinsko nemška in matematična naloga. Prihodnje uspoaobllenoatne prelikutn.e in občo ljudske In sa meščanske šolo se prično pri o. kr. izpraševalni komisiji v Ljub- ljani dne 1. maja 1908 ob 8. uri zjutraj na o. kr. učiteljišča. Pravilno opremljene prošnje za pripust k u s po. sobljeno«tni preizkušnji je po predpisanem službenem potu vložiti pravočasno tako, da bodo do 25 aprila v rokah izpraševalne komisije. Podporno člane „Društva slo. venskih knjltevnikov ta časni* karjev" obišče te dai pobiralec Čia-nariue s polo ter prosimo vse dosedanje člane, naj ostanejo društvu še nadalje zvesti. Obenem pa prosimo požrtvovalne rodoljube, naj pristopijo v krog podpornikov društva, ki ima zvišene človekoljubne cilje. Podpor-nina znaša le 4 K na leto. Prebod vojaštva Danes dopoldne ob 11. je šel skozi Ljubljano bataljon trdnjavske artiljerije izPfemisla v Pulj. Ostal je tu eno uro Sleparski posredovalci. Agent Ivan Krstnik Weber, zastopnik družbe „Deutsch - Oesterreichische Verwer-tungsgesellschaft fiir Immobilien und Industriewerte in Munchen", nagovarja po avstrijskih alpskih deželah posestnike, naj dado sv* j a posestva potom inseratov v glasilu „Univer-sal" naprodaj Pri tem pa mora o dotičniki podpisati dve pogodbi: eno glede objav inseratov v raznih listih, za kar jim je plačati kakih 150 K, in drugo, s katero se družbi prizna in izplača 1% od vsote, ko se posestvo z njenim postredovanjem proda, oziroma ko se napravi kupna po godba. Ta pogodba je 6 mesecev veljavna in se more zadnjih 8 dci odpovedati, će se pa ne odpove, se po godba molče obnovi. Ako pa posestnik po kakem drugem posredovalci, odno.-no sam proda svoje posestvo, mora družbi v treh dneh plačati 20j kron odškodnine. Po § 4 te pr godbe se morajo družbi plačevati vsa plačila v Wurzburgu, kjer je tudi kompetentno sodišče za morebitne sporne zadeve v tej pogodbi. Seveda ao ti in taki pogoji za posestnika skrajno kvarni, ker družbi pripuščajo, da brezskrbno izsesava svoje žrtve; z asti dosta vek o edino veljavni kompetenci sodnije v Wiirzburgu je dalekosežnoga pomena. Družba ima navado, da uvaja svoje delovanje na zelo spreten, lahko rečemo, rafiniran način, zato ji tudi na Kranjskem utegne marsikdo sesti na „lim", kajti njeno strokovno glasilo nUniversalu ima mnogo inseratov tudi iz naše dežele! Ker družba nima v Avstr'ji pravice posredovanja prodaje in nakupa posestev naj se občinstvo nikar ne spu šča v take dvomljive in. kvarne pogodbe, ampak naj vsakega takega agenta brez milosti izroči pristojni oblasti. Sirov mož. Ko je prišel v nedeljo peskar Andrej Brioelj iz Bizovika domov, sunil je ženo, ki je imela 7dnevnega otroka v nar:>5ju, tako v prsi, da je padla na tla Otrok je umrl drugi dan najbrž vsled poškodb, ki jih je dobil, ko je mati padla z njim. V občini 0 v siše pri Ptdnartu so bile pretečeni teden občinske volitve. V odbor so prišle samo mlade in delavne moči. Najmlajši odbornik je star 26 let, najstarejši 42 let. Županom je bil že četrtič soglasno izvoljen gosp. Anton Pogačnik iz Podnarta. Neki starokop.tnež je trduo pričakoval, da spravi v občinski odbor take može, „ki boter botra voli*", sam pa da postane glavar. Volilci pa so odločno pokazali, da to ne gre. Le malo volilcev je oepiio glasove Iz Št Petra na Krasu. Due 29. februarja t. 1. priredili so tukajšnji napredn;aki in naprednjakinje v prostorih hotela Grržina plesni venček v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki je nad vse pričakovanje dobio uspel in priuesel lep znesek dobička za našo prekoristno šolsko družbo. Ples je bil jako animiran, ker se je vršil na amerikanski način, tako da so imele vrle krasotioe priliko pokazati svojo vztrajnost in neutrudlji-vost. Da je veselica tako lepo uspela je velika zasluga za predsednika odbora g. nadučitelja Kalana in g F. Špilarja, ki je spretno vodil ples in aranžiral Četvorke! Posebno hvalo pa zaslužijo domače gospice, ki so pripomogle do tako živahne zabave! Obžalovati moramo samo, da so se nekateri domačini odtegnili veselici in odSli drugam; v slučajih, ko ne gre v prid naše prekoristne šolske družbe, naj prenehajo vsi obziri osebni in društveni, ter naj položi vsak svoj obolus: „domu na oltar !-Pričakujemo, da nas naprednjaku in naprednjakinje kar najprej razvesele zopet s kako slično prireditvijo. Pri srečkanju se je izžrebalo lepo število dobitkov, ki se za nje najlepše zahvaljujemo dobrodušnim daroval-oem! Ljubosumnost na stara leta V Trbovljah je ii ljubosumnosti raz paral trebuh 70letni Matija Jerman svoji 54 letni ženi. Pred orožniki se je izrazil, da če ni sedaj mrtva, bo pa potem, ko pride on iz ječe. Žena je kmalu umrla, ljubeznivi mož je p* pod ključem. Premeteni cigani- Pred kratkim so prišli trije cigani k Simonu in M a- / riji Cimerman pri Sv Marku pri Ptuju gpoo kupovat. Predno so napravili fcujcijo, so hoteli prorokovati Cimer-ja&novima njuno prihodojost, zahtevali pa, da sta preje položila 4 K na mizo. To sta storila. Nato jima je edea izmed ciganov pomolil močno dišeči robec pod nos, čigar posledioa je bila, da sta lahkoverneža kmalo trduo zaspala. C gani so zdaj pokradli vse, kar so mogli v hitrioi dobiti in kar je bilo pripravno zanje. £o sta se Cimermanova zbudila, ni bilo oiganov nikjer. Orožuikom se je posrečilo enega izmed niih izslediti. Ta j« Juri Koman iz Cukovca na Hrvaškem. Pred mariborskim sodiščem je bil cbsojen na 3 mesece ječe. Tržaško prebivalstvo šteje jdaj 210 000 oseb. Pred petdesetimi leti je imel Trst samo 104.707 ljudi, leta 1810 pa 30.000 Pokvarjena mladina. Menda ni slepa Kod mladina tako pokvarjena kot v Trstu. Dannadan beremo o hudodelstvih, ki jih dela ta mladina, seveda večinoma laška. Na pustno nedeljo je devetletni Lovrenc Petrič ukradel svojemu očetu 800 K ter jih s Štirimi par let starejšimi tovariši pognal po grlu Le 45 K so še rešili. Iz takih otrok pač ne more nič dobrega postati. Suspendiran notar« Notar Fr. Dubrovič v Podgradu je začasno suspendiran, ker je proti njemu razpisana glavu a razprava zaradi pone-verjenja in se vrši zaradi euakega delikta še druga kazenska preiskava. Brezžični brzojav na otoku Visu. Trgovinsko ministrstvo namerava na otoku Visu napraviti brezžični brzojav. Postaja bi bila v neposredni bližini mesta Visa, delovala bi 800 km v daljavo in služIla bi tudi v privatne nameće. Demonstracije v cerki V V'šnjici na Hrvaškem je ljudstvo preteklo nedeljo v cerkvi med pridigo demonstriralo proti župniku zaradi njegovega madžaronskega obnašanja pri zadnjih volitvah. Da si je župnik rešil življenje, je moral pobegniti v bližnji TrakošČan. Srbsko časnikarko društvo v Bal gradu priredi koncem tega meseca velik koncert na korist svojega pokojninskega zaklada. Take koncerte prireja vsako L to in doslej so sode-ovale pri teh prireditvah opetovano operne pevke iz Prage in Zagreba. Letos se je obrnilo „Srbsko časui-karsko društvo" na „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjevu s prošnjo, naj bi posredovalo, da bi pri J^tv^Šajem koncertu sodelovala ena izmed Članic slovenske opere v Ljubljani Poskusen samomor. Včeraj okoli 10. si je v Češnovarjevem prenočišču v Kolodvorskih ulicah z nožem prerezal vrat delavea Vin cene čel ar, rojen 15, avgusta 1868 v Vodjenioi pri Petrovcu in se sinrtno-r.evarno poškodoval. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so poškodovanca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ponesrečencu se je, kakor kažejo vsi znaki, omraČil um. Dospel je že včeraj z vlakom na Jesenice ter tam ovadil, da so ga na vlaku v nekem predoru hoteli napasti trije Hrvatje, katerim se je pa odkupil z 10 kronami, da so ga pustdi v miru. Menda se jim je pa zdel že tam sumljiv, ker so ga dali zdravniško preiskati in je bii mož zelo razburjen in se je tako bal za denar, da je odposlal 450 K na Celeno VuČevo v Petrovac Ker so se napadalci po njegovi izjavi od peljali proti Ljubljani, so takoj brzojavni semkaj da jih primejo, a je tukajšna policija dognala, da niti eden ci izstopil tukaj iz vlaka. Ob 8 uri 45 min. se je v Ljubljano pripeljal v svrho kontrolaoije z dozdevnim na-padencem jeseniški stražnik in ker &i tukaj ničesar bilo dognati, ga je odvedel v navedeno gosilno prenočit, sani pa potem odšel Kmalu ko je Žel Čelar v spalnico, je velel hišnemu &apcu Ivanu Metelku, da naj ga udari ali vreze, da bode imel preje Biir. Ko je pa nekoliko pozneje pripeljal Metelko v omenjeno sobo spat mizarskega pomočnika Antona Faj-v in Slovencev je prišlo iz Amerike, KoČevarjev pa z Dunaja. Izgubljene ln najdene reči. olska učenka Pavlina Supinova je ubila srebrno žensko uro z zlato srižico. — Kuharioa Katarina Kovačeva je izgubila denarnico z manjšo to denarja. — Soda, o katerih smo [čeraj poročali, da je enega iz Ljubimce potegnil pekovski pomočnik imperman, eden pa je splaval dalje, ponočnjaki vzeli pri sodomernem u Pred Prulami in ju vrgli v vodo. — Našla se je otročja kapica; izgubitelj jo dobi v mlekarni Kongresni trg 15 Tedenaki o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16 febr. do 22. febr. 1908. Število novorojencev 29(=37 70%o)» mrtvorojeno^ 3, umrlih 18 (= 23 40 V00), med njimi so umrli vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 16 Med njimi jebilo tujcev 9 (= 50 0 70), iz zavodov 11 (61 11%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatioo 1 z dežele pripeljan v dež. bolnico. Opatijske novice. Razmere pri električni železnici. V »Slovenskem Narodu« se je že omenilo, da vlada na tej železnici nered, da inu ga tako hitro ni para. Ravnateljstvo se je takoj pobrigalo, da napravi red, ki je pa trajal samo dva dni, sedaj gre pa zopet vse po starem. Sprevodniki zopet ne vedo, kdaj morajo odpeljati, niti kje se morajo križati z drugimi vozovi, vsled česar morajo popotniki, ko so že voznino plačali, med potoma sredi proge izstopati in hočeš nočeš vzeti pot pod noge proti svojemu cilju. Naj bi ravnateljstvo električne železnice v Opatiji vendar napravilo na tej progi red. Če uslužbenci beže od električne železnice, jih bolje plačajte, pa bodo ostali. Čudne prikazni. Na progi električne železnici' Matulje-()pat i ja Lovrana se vidijo po tablah nekake čudne prikazni v obliki napisov, da človek ne more nikakor dognati, v katerem jeziku so napisani. Na kiižpotu v Mutnijih je pribita železna tabla, na kateri je komaj na dragem mestu nekaj napisano, kar bi moralo po mnenju ravnateljstva biti hrvaško in kar se glasi takole: »Hodanje potracnicania je zabranjenom a v vozovih te železnice se pa sveti zopet na drugem mestu: »Zabranjeno je razgovarat sa kondukter«. Tako mrcvarenje jezika je Škandalozno in zahtevamo od ravnateljstva, da stori svojo sveto dolžnost in da napravi napise, kjer bo hrvaščina na prvem mestu, in sicer taka hrvaščina, kakršna je v resnici. Občinam Voloeko-Kastav bi pa priporočili, da store svojo dolžnost in da tej družbi povedo, da se ni norčevati iz našega jezika. — Sprevodniki električne železnice so menda skoraj sami Zgornji Štajerci. Če takega j okla vprašaš, te pogleda kakor bik nova vrata, odpre usta, iz katerih se izvali »boos ich večate nicht bindiseh«, ali pa »bos hater gsogt«. Pretekli teden se je peljal iz Opatije v Volosko neki gospod. Ker je pa med potjo precej veter pihal, je prosil dotični gospod vljudno spre vodnika, naj zare vrata od voza. Odgovor mu je bil: »Bos, spreehen sie deutsch, ich verstehe nicht krobo-tiseh.« Ko je gospod le ostal pri svoji zahtevi, obrnil se je sprevodnik k nekemu drugemu v bližini stoječemu in ga vprašal, s tem ljudem prirojeno oliko: »Bos sogt er?« Pa tudi grobi so ti sprevodniki, kar se je videlo te dni, ko se je nekenra posestniku iz Voloeke splašil konj pred vozom električne železnice. Sprevodnik je posestnika nagnal z »windisclierjcin . naj gre vole gonit, a ne konje. Sploh so nekateri teh ljudi take sirovine, da jim bo treba pokazati ostre zobe. da bodo pametnejši in dostojnejši. — Gostje v V o 1 o s k i. Knez Win-dischgratz s soprogo, hčerjo pokojne ga prestolonaslednika Rudolfa, pride v kratkem V Volosko v vilo Irenea. kjer ostane tri mesece. — Čez 4500 kron čistega dobička je ostalo za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro od plesa, katerega je priredil posebni odbor dne 15. februarja t. 1. v hotelu (Bristol« (Rudović) v Opatiji. Čestitanja vredno! — Tujci v O p a t i -j i. Opatijo jc obiskalo od 1. septembra 1907 do 26. februarja 1908 11.464 oseb, od 20. do 26. Februarja jih je prišlo 1005, a 26. februarja je bilo v Opatiji 2866 gostov. Drobne novice. — Grofovstvo je dobil veleposestnik v Pleszovu Vladimir pl. Osie-cimski - Czapski. — Boj med Šokei in orožniki. V Petardi pri Pečuhu je orožniška patrulja prepovedala v gostilni Šok-eem peti hrvaške pesmi. Hrvatje so orožnika nagnali iz gostilne, nakar so ostali orožniki na cesti začeli streljati na Šokce ter dva ustrelili, več pa jih ranili. — 22 rudarjev je zgorelo v rudniku v Hamsteadu pri Birmingha-mu. — Nenavaden vzrok samomora. V Berolinu je skočila v vodo 131etna hčerka učitelja Mansteina vsled žalosti, ker se je njena učiteljica omoži-la. Ko je mati spoznala svojo hčerko v mrtvašnici, se je zastrupila. — Zgorelo je dvorno gledališče v Meiningenu z dragoceno biblioteko vred. — S 100 metrov visokega stolpa cerkve sv. Petra v Monakovem je skočil neznan tujec ter se razbil, da trupla nihče ne prepozna. Rožne stvori. * Ma)večji smaragd um svota. V Oharlottenburgu je prišla v kon-kurz gospa Kallau, vdova majorja Kalaua. Vdova je lastnica največjega smaragda na svetu. Smaragd tent i 414 karatov ter je vreden 310.000 mark. * Nalmaolii vofak francosko VOftkO j* Marcel Lollier, ki je visok 125 cm. Na Francoskem pri asentiranju zdai ne gledajo na visokost človeka, ampak le da ima 50 kg teže. * Vseučilišča v Evropi. Nemčija ima 21 vseučilišč z 49.079 dijaki, Francija 16 vseučilišč z 31.494 dij; -ki, Avstro-Ogrska 11 v išč z 29.509 dijaki, Anglija 15 vseučilišč s 24.716 dijaki, Italija 21 vseučilišč med temi 4 svobodne, s 24.281 lijaki, Rusija 9 evropejskih vseučilišč s 23.257 dijaki, Španija 9 vseučilišč, izmed katerih pa je znano število dijakov le na šestih, in sicer 12.301, Švica ima 7 vseučilišč in le 6485 dijakov, Belgija 4 s 6079 dijaki, Švedska 3 vseučilišča s 5262 (lijaki, Romunija 2 vseučilišči s 4949 dijaki. Nizozemska 5 vseučilišč s 4020 dijaki, Grška 1 vseučilišče z 2598 dijaki, Portugalska 1 vseučilišče s 1700 dijaki, Norveška 1 vseučilišče z 1600 dijaki, Danska 1 vseučilišče s 1450 dijaki, Bolgarija 1 vseučil3 z 1014 ( ") dijaki in Srbija 1 vseučilišče s 618 dijaki. Vseh dijakov na navedenih 125vseučiliščih je 228.721. Najbolje obiskovanih vseučilišč je naslednjih 10: Berolin (13.884*, Pariz (12.935), Budimpešta .6551*, Dunaj (6205), Moskva (5860), Madrid (5196), Monakovo (5054), Napulj (4918), Petrograd (4652) in Lipsko (4630). Za nas je najznamenitejša primera z Italijo. V Italiji je 21 vseučilišč, v Avstriji pa 11, dasi je v Italiji nad 5000 dijakov manj kakor v Avstro-Ogrski. * 280 milijonov za 10 minut. Te dni so otvorili železnico, ki veže ameriški državi Nev/-York in New-Jer-sey pod reko Hudsouom, ki je na onem mestu 1500 metrov široka in 30 metrov globoka. 6500 delavcev je delalo podzemsko železnico osem let; stroški so znašali 280 milijonov, a nadaljni Ii 120 milijonov je določenih za razširjenje predora. Železnico so gradili v prvi vrsti zaradi delavcev in uradnikov, ki so se morali vsak dan voziti čez reko, a sedaj bodo osem minut poprej na svojem mestu. Književnost — Navodilo h kartograf ični m osnovam. Sestavil prof. Josip Kožuh. Z 52 podobami. Izdala in založila »Zvezna trgovina« v Celju. Strani 136, cena 4 K. — Običajno se v šolah zemljekazi rišejo prostoročno po pestnem risanju brez vsakega merila. Da so take karte netočne, je pač naravno. Temu nedostatku jc sedaj odpomogel prof. Kožuh z navedeno knjigo, namenjeno učiteljiščem, meščanskim šolam in nižjim razredom srednjih šol. Knjiga je jako praktično in natančno šesta vi jena ter je opremljena z mnogoštevilnimi ilustracijami. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Včerajšnja obsodba. Jakob M o-d i c je bil obsojen radi hudodelstva uboja na 4 leta težke ječe, Janez Petri (* je bil oproščen. Morilec svoje matere pred sodniki. Janez Mihelič, 32 let star, oženjen posestnik v Sneberjih, se je moral zagovarjati zaradi težke obtožbe, naperjene proti njemu zavoljo umora svoje rodne matere. Janez Mihelič je bil vojak, ko je pa prišel domu, se je napotil po zaslužeku v Ameriko, kjer je ostal 4 leta, in se povrnil meseca oktobra 1905 domu. Iz Amerike je poslal očetu od svojega zaslužka 1860 K, materi pa 340 K, v gotovini je pa prinesel domov, kakih 400 K. Od tega denarja je porabil oče 1000 kron za nakup nekega travnika, nekaj je izdal tudi za popravo gospodarskih poslopij, ostanek si je pa zase pridržal. Prihodno spomlad mu je oče izročil gospodarstvo, a to pod zelo neugodnimi pogoji. Po izročilni pogodbi se je zavezal obdolženec plačati očetu in materi vsakemu po 1100 kron, vrh tega pa še očetu vsako leto 10 K v gotovini za priboljšek, materi pa po 2 K na mesec. Nadalje so si izgovorili starši dosmrtno stanovanje v posebni sobi. užitek poljskih pridelkov od ene njive, skupno hrano in 3/4 litra mleka na dan. Za slučaj, če ne bi mogli skupaj živeti, je bilo določeno za vsakega po 40 v. na dan. Pod takimi trdimi pogoji je prevzel obdolženec posestvo in ni čuda, da so se mu kmalu odprle oči. Cez 14 dni po sklenjeni pogodbi se je Janez Mihelič oženil. Od 1100 K, katere je imel oče Franc od njega terjati, mu je do 90 K vse izplačal; materi je pa dal na račun 400 K. Obdolženec trdi, da je bilo očetu kmalu žal, da je izročil posestvo, med sinom in starši se je vnel prepir, ki se je vsak dan bolj poostril. Okoli sv. Jakoba m. 1. je šel oče od hiše ter si poiskal službo v Ljubljani, mati se je pa isto jesen preselila s svojo hčerko Frančiško v hišo Frančiške Orne v Sneberjah. Koncem leta 1907. so zahtevali starši na podlagi izročilne pogodbe, da jim sin mesto skupnega stanovanja in hrane izplača vsakemu po 40 v. na dan. Ker pa obdolženec tega ni hotel storiti, je prišlo do pravde. Zastopnik, odvetnik dr. Poček, je vložil najprej tožbo v imenu očeta Franceta, in bi bila tej, za slučaj da ugodno izide, sledila tožba matere. Dne 27. decembra m. 1. se je pri tukajšnjem okrajnem sodišču vršila obravnava; obdolženca je zastopal odvetnik dr. Hribar. Sodnik je sklenil po končani razpravi, da se bo pismeno izdala sodba, vsled tega ni nobena stranka za sigurno vedela, kdo je zmagal. Tisti dan po novem letu t .1. je imel obdolženec opravka pri vaškem kovaču. Po dokončanem opravku se je oglasil v Povšetovi gostilni, odtod je pa še šel v Ćruetovo gostilno, kjer je tudi nekaj pil. Ne more se trditi, da je bil pijan, pač pa se mu je poznalo, da je nekaj pil. Popoldne okoli tretje ure se je vračal s svojim otrokom v naročju domu. Srečal je svojega soseda Janeza Grabca, in ta ga je spremil domu. Ko stopita v sobo, je zagledal Janez Mihelič pismo, katerega je že po zunanjosti poznal, da je od njegovega zastopnika. Napol šaljivo pripomni, češ, da sta stara neumna, če mislita, da bosta tožbo dobila, pa jo bosta izgubila. Odprl je pismo, kate-remn je bila priložena pisana sodba. Takoj ga jc minila veselost, ko je či-tal vsebino, nato pa dal pisanje Graben s pripombo: »Nemara znaš ti bolj hitro brati.« Usedel se je na posteljo, in mirno poslušal, ko mu je sosed čital, da je pravdo zgubil, in da ima vrh tega še plačati 70 K 17 v stroškov. Obdolženec je vstal s klicem: »Zdaj je pa konec«, a se zopet usedel in naprej poslušal čitanje sodbe. Ne da bi kaj rekel, je Mihelič vstal in šel iz sobe. Grabeč je slišal trde korake na podu; šel je za njim in ga vprašal, kaj da tu dela. »Malo za krave sem šel naštimat«, mu je odgovoril. Kmalo nato je skočil iz poda, podal sosedu roko, ter pripomnil: »No, zdaj pa grem«. Krenil jo je naravnost proti stanovanju svoje matere. Med potjo je srečal svojo ženo Ano, ki ga je vprašala, kje je otroka pustil? »Doma na postelji«, je bil njegov odgovor ter sta šla vsak svojo pot naprej. Sosed Grabeč ni nič dobrega slutil. Bal se je, da bi Mihelič materi kaj zalega ne učinil. Poslal je obdolženčevo ženo za njim in je ta res tekla za možem, a se kmalu vrnila z opombo, da ni ničesar opravila, pač pa da je poslala njegovega svaka Matija Kamnarja za njim. Predno se je obdolženec napotil k svoj i materi, je vzel v veži na omari ležeči dolgi kuhinjski nož s smrekovim ročajem in ga vtaknil k sebi. Ljudem se jc čudno zdelo, ko so videli sina iti na obisk k materi, katere se je celo takrat izogibal, ko jc 3 tedne ležala na smrt bolna. Stopi vsi v hišo je Vprašal gospodinjo Frančiško črne, na katerem koncu da stanuje mati. Ta mu je pokazala sobo, na kar je vstopil in vprašal mater, zakaj da hodi okoli dohtarjev. V toliko sam priznava. Na to jo je sunil z nožem s tako silo v prsi, da je nož predrl debelo zimsko obleko, in segel 13*/a cm globoko v telo. Morilno orodje je prerezalo 4. desno rebro, pljuča in veliko žilo odvodnico, vsled česar je takoj nastopila smrt. Ni dolgo trajalo, ko se je smehljaje vrnil iz hiše, srečal je zopet soseda Grabca, ki ga je vprašal, kaj da je mati rekla, a obdolženec mu je dal zelo sirov odgovor. Koj po odhodu se je podala Marija Klemenčič v sobo obdolženčeve matere, našla jo je na tleh sključeno mrtvo. Vkljub vsem tem dokazom je obdolženec v preiskavi svoje dejanje tajil, šele dne 10. februarja t. 1. je vse odkrito priznal. Obdolženec pravi, da ni imel namena svoje matere umoriti in da je bil vsled prevelike jeze ves zmešan. Več prič pa je potrdilo, da je obdolženec večkrat grozil, da bo stara dva ubil ali pa zaklal,na topa še sebe, da ne bo zaprt. Zlasti se ga je bala mati in je bila v neprestanem strahu pred sinom Janezom, in to bojazen je pred več ljudmi izrazila, češ, da jo bo sin še zaklal. Po storjenem dejanju je tudi drugemu sosedu zaklical: »Adijo« - pokazavši mu, da gre v zapor. Obsodba sledi. Telefonsko in WSm florofllo Odmevi volitev na Kranjskem. Iz Šmartna pri Litiji, 4. marca. Gromovita slava novoizvoljenima poslancema g. dr. Tavčarju in dr. Tril-lerju. Čast ponosni beli Ljubljani. Slava značajnim volileem, ki so dali zasluženo brco nemčurskim in klerikalnim netopirjem. — Šmartin-s k i nap r e d n j a k i. Metlika, 5. marca. Živeli zavedni volilci v Tdriji! Živio Gangl! — Metliška Čitalnica. Metlika, 5. mana. Slava zavedni Idriji! Živio njen poslanec Gangl! — Belokranjski Sokol. Slov. Bistrica, 5. marca. Pri današnjem zborovanju navzoči z veseljem j »ozdravljamo izvolitev tovariša Gangla za deželnega poslanca. Živel naš orvoboritelj! — Slovenjebi-s t r i S k o učiteljsko društvo. Tolmin, 5. marca. Učiteljstvo tolminskega (»kraja iskreno čestita Ganglu na zmagi. — Tolminsko učiteljsko društvo. Trbovlje, 5. marca. S trdnimi si upi zmage črne strlo v prah sovrage, Idrija ti mesto vrlo, kličejo na vse ti grlo slava! — Trboveljski učitelji. Deželnozborskc volitve na Goriškem. Gorica, 6. marca. Končni izid deželnozborskc volitve v skupini mest in trgov še ni znan. Do 2. popoldne so bili znani ti-le rezultati: Naprednjak A. Gabršcek: Tolmin 82, Sežana 35, Sv. Križ 45, Kobarid 61, Kanal 38, Bovec 35; klerikalec Jon-ke: Tolmin 58, Sežana 4, Sv. Križ 43, Kobarid 4, Kanal 58, Bovec 81. Do sedaj je torej dobil Gabršček 296 glasov, klerikalec J o n k o pa 248. V Ajdovščini, Nabrežini in Komnu je volitev šele popoldne. Ker so ti trgi po pretežni večini naprednije docela zagotovljeno, da zmaga kandidat narodno - napredne stranke Andrej Gabršček. Gorica, 6. marca. Kakor je. bilo že javljeno, bodo ožje volitve v splošni skupini v ponedeljek 9. t. m. Šanse za napredne kandidate stoje prav ugodno in nadejati se je, da bodo izvoljeni vsi trije napredni kandidati vkljub nasilstvu in najstrast-nejši agitaciji duhovščine. Gorica, 6. marca. Klerikalci so v goriški okolici zmagali z dvema kandidatoma samo vsled zveze z Italijani. Po posredovanju dr. Gregorčiča so namreč italijanski volilci v Loč-niku glasovali za klerikalne kandidate ter s tem povzročili, da ni prišlo na vsi črti do ožje volitve med na-prednjaki in klerikalci. Dan ožjih volitev v tej skupini še ni znan. Ako pridejo vsi napredni volilci na volišče, bo zmagal naprednjak Obljubek. V tolminskem okraju je malo upanja, da bi pri ožji vol i t vi prodrl narodno - napredni kandidat Juretič, vendar pa uspeh ni docela izključen. Gorica, 6. marca. Včerajšnja vest. da so zmagali v furlanskih kmečkih občinah laški liberalci, je bila prezgodna. Zmagali so namreč kandidati laške klerikalne stranke baron Locatelli. namestniški tajnik J os. Gasser in dr. Maizlik. Gospodarska komisija za Istro. Dunaj 6. marca. Sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu En-gel je sklical danes seio komisije za gosDodarsko povzdigo Istre. Konference se udeleži namestnik tržaški priuo Hohenlohe in istrski deželni glavar dr. Riz z i. Komisija bo dobila od vlade na razpolago 20 milijonov kron, da jih porabi za gospodarske in prosvetne naprave. Oiajša a maturitetna skušnje. Dunaj 6. marca* Naučni minister dr. Marohet izda Se tekom tega meseca na vse podrejene učne zavode naredbo glede olajšav pri ma-turitetni skušnji. Ta naredba stopi v veljavo že letošnje šolsko leto. VolMM boi na Hrvaškem. Zagreb 6. marca. V Novigradu je bii včeraj vkljub silni agitaciji frnnkovcev izvoljen Stjepan Radič Na volišče «o prišli glavni frankovski agitatorji Elegovio,' Zatlika in drugi. P.- vol tvi so ti morali bežati iz Novigrada. Ko so se peljali skozi Koprivnico, je ljudstvo burno demonstriralo proti njim. Orožniki so morali intervenirati, ker so frankovci streljali na ljudstvo. Mlade deklice telesno bolj slabotne ali samo mimogrede bolebne, se zaupljivo posluiajejo SCOTTOVE emulzije,kiX jX^r lahke prtbavnosti in čudo vite energijo tvoreče redil nosti najboljši sloves kot najboljše krepimo sredstvo. Mlade dekl ce naj bi vse-kdar rabile to resnično preizkušeno in dobro sred stvo, Če se Čutijo slabotna onemogle in malosrčne. Izvirna steklenica a K SO vin. Naprodal po vaeh ltkaralcali. a; iti — rtW-faa — kot }w-irtoola zniia ICttttVtfi TWh mit! Snene! hr Slovenke! Ne zđbltc družbe so. Činio In Metodo r Borzna poročila. Llubllanska „Kreditna banka v Ljubljani'. Uradni kani dan. borze 6. marca 1908 iwomui papir*. tf*t*# majska renta. . . . ♦1% srebrna renta . . . avstr. kronska renta . . r?t . zlata , . . ogrska kronska renta . *ri9 posojilo dei. Kranjske **/••/. posojilo mesta Spljet •V/. • » Zadar 4«ft*/B boa.-herc. železniško posojilo 1902 . . . češka del. banka k. o. & . *: ;■ §1,% xast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . *s^% pest. kom. k. o. i 10« pr...... J%% zast. pisma lnne.»t. hranilnice..... #%% zast. pisma ogr. cvntr. dež. hranilnice . . . f V/e z. pls. ogr. hip. ban. obi. ogr. lokalnih železnic d dr. ... B9«. obi. češke ind. banke . prior. lok. želez. Trst- Poreč...... £st prior, dolenjskih žel. |% prior. juž. žel. kup. '/»Vi •V/e avstr. pos. za žel. ji. Srečk*. frečke od 1. 1860V. . • • od L 1864 .... tizske...... zem. kred. 1. emisije . - II. „ ogrske hip. banke . srbske a frs. 10O— turške...... ika srečk« . . . tditne » . . . lomoške 9 ... covske » • • . Uabljanske . ... Avstr. rdeč. križa . ... j Don o* 97 90 97 85 97 80 11690 94 25 11220 97 75 10010 99 85 9890 i 9775 9775 Blago 9810 98 05 98 — 117 10 94 45 112 40 98 75 10110 00 85 9990 9875 9875 9950 100 50 105— 104 - 99— ICO 98 99 25 98 50 99 75 99 50 98 75 299 — 98 75 99 100 25 99 50 10075 Sudi idolfove 9 . . . Balcburške , . . . Omajske kom. , . . Delni««. lažne železnice..... Državne železnice. . . . AvstrJ-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , . . Zhmostenske , rVemogokop v Mostu (Briix} Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . aima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe ▲▼str. orožne tovr. družbe {eške sladkorne družbe VaiuM. C fer. cekin..... franki....... Mrke....... »vereigns.....• . Et........ bankovci..... 151-262 — 149 75 273 25 ! 271 — 246 50 101 50 187 75 2190 ?53 — 111*— 102 — 64 50 51 50 28 75 50'— 220 — 505 — I 142 60 671 25 1716 — 64410 776 -: 239 75 1 738-659 25 9975 301 — 99 75 155 -2 6 -153 75 27925 277 — 252 50 107 50 188 75 23 90 463 — 108-68 50 5v 30 5 76 -230 — 515- 14^60 672 25 1726 64510 777-240 75 744 — 660 25 Zahvala. Vsem onim p. n. gospodom gostom restavracije na juž. kolodvoru v Ljubljani, zlasti še gosp. restavraterju Jos Schrevu, ki so med sabo nabrali lepo svoto in mi jo danes poslali po strojevodju g. Kesslerju, izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. S kako radostnim srcem sem ta velikodušni dar sprejela in kako dobro mi je došla ta izdatna in nepričakovana podpora, je umevno, če se pomisli, da mi je ponesrečeni soprog zapustil pet malih gladnih otročićev in niti krajcarja denarja. Bog plati milim dobrotnikom! Raskovec, 5. marca 1908. Alo|ti)a lavrl vdova po ponesrečenem prov. žel. čuvaju. Mclcorolojieno poradio. f*!Un» n»d morjem 906. Srednji iratui tlak 799-9 mm 5 9 !▼. 741 4 4 1 ( al. vzhod del. obla* 6 1 7. sj. I 741*7 —21 breivetrno jasno „ 2 pop. 740*8 5 5 j slab jug j oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 4i° nor malna 1*9°. — Padavina v mm 0/0. Mesečna soba lepo meblirana, s posebnim vbodom in razgledom na ulico, 10 odda 1 ali 2-ma gospodoma. Več se poizve mm Starem trgu it o v. 9, II nadstropje. 804—< 2629 - 26 9 — I 54140 542 40 262-550*-153 — i 11 35 19-11 2350 2404 11760 9570 251 484 265 — 557— 157- 11-37 1913 23 56 24 10 117 8 v595 2 51 5- ne cene v Budimpešti. Bi Km Oves Dne 6 marca 1908. Termin za april .... za 50 zg za oktober . . . st 50 kg za april .... za 50 zg za maj 1908 . . za 50 k* za april . ... za 50 k* Efekti*. 10 vin. ceneje. n-95 98< 1055 b-58 782 DRVA Ker sem v svojo pekarnico uvedel kurjavo s premogom, se prav ceno (eventualno tudi na seinje) prodajo vsa drva na mojem lesisća (na oglu Igriških in Hilserjevih ulic)« to je okoli 10e se to je v lepih suhih drv ia 20 seinjev mehkih drv Jean Schrey. 848-1 ]fa]boljše ure tez SO.OOO kupljrnlri! V45 tM. 3'25 gld. Dobro idoča nikljasta remontoirka s sekund, kazalcem ufurna 1 gid. 45 kr. — Gloria srebrna remontoirka lepe gravirana s sek. kazalcem, 3h urna gld. 70 kr. — Pristno poilač. remontoirka, Ia avic kolesja, 3 • urna t gld. 36 kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov P gld. 2d kr. Amer. double zlata remon- toirka z lepimi 3 gravir. pokrovci 3 gld. 60 kr. Za vsako nro Sletno pismeno jamstvo Po povzetju poŠija. 843—1 S. KOHANE ittoz ur Krekov it. 358. Za nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr Cenovniki zastonj in poštnine prosto !akaj v tujini iskati, najboljše pred pragom leži. -® pianinškova pražena kava se je vpeljala v_ kratkem času Sirom sveta. si zakaj??? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena, er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantićna. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejsa zato najcenejia. KAREL PLANINŠEK Ejubljana, Dunajska cesta, nasproti kavarn« £ropo. 47 i 5 Naznanilo. ■ Usojam si p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzela nfimSj „hotela VEGA" v Spodnji Šiški. Toči se izborno dvo|no name^neejaVjMbcaz* zat«i>*^no ro9 najboljša naravna vfteaa* kakor crno, rdeče, solo in v steklericah ter Icnva in *»J- Mrzia in gorka ledila po zmerni ceni se vedno dobivajo. V zabavo je p. n. gostom na razpolago planino. Ob nedeljah in praznikih igra dobro znani uglaševalec klavirjev, gosp. Jurasek. Tudi se nudi p n. tujcem prilika sa prenočevanje, cena je nizka. Častitim obiskovalcem obljubljajoč, da se bora potrudila vsem željam po najboljši možnosti ustreči, se priporočam z odličnim spoštovanjem 834—1 TONČKA JERŠAN. IjO popolno sortirana zaloga svežo dospelih 25.000 liosou Ste, a toitciie in sicer s čez 5000 najmodernejših suknenih oblek od gld. 4, 7*50, 10 naprej; čez 1500 svršnikov in raglanov najnovejših barv od gld. 6, 9, 12 naprej; čez 2500 otroških in deških oblek od gld. 190, 3*50 naprej; cez 1000 Zdrave delavke od 16.—35. leta se sprejemajo k tra jajočemu, lahkemu in dobro plačanemu deln v tovarni v Ara dem, Moser-helfaese 50—54. 814-* V bliiini nove gimnasije mm Poljanah mesečna sol) a posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov v upravništvu „Slovenskoga Naroda". 798 2 Sprejmem koncipijenta Prednost ima oni, ki ima triletno prakso § 31 c. p. r. 807—3 Dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celin_ Prav značilno trdilo vsi da je ,3Fichtenin' edino radikalno sredstvo za popolno uničenje vsakršnega mrčesa in njegove I zalege. 251—2 Rabi se z občudovanja vrednimi uspehi v stanovanjih, sadovnikih, lepotnih in zel en jadni h vrtin in pri snaženju domaČih živali. Priznalna pisma brezplačno pri vseh prodajalcih. 000 Dobiva se povsod l 000 ■ xdrl«»vulnle** Flehteiilna 3(arel Cbel £ J(omp družba a omejeno zavezo Opa«a Prostovoljna razprodaja. Prihodnji torek, 10. t m- ob Bm dopo dne se bo po umrlem Jo. afpn Jarca pri Mrtann v Medvo. dah razprodajalo vse gospodarsko in polfsko Orodje, kakor mlatiloi in slamorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različne stvari. Dalje mnogo suhega lesa in plohov za kolarje kakor jesenov, brstov, bukev, hrastov itd __828-1 li trla za nakup tega kar manjkal :: wm~ Jta prodaj! „Mnbllanskl Zvon" 1881 -1907, v liki novih izvodih; tudi posamezno »Dunajski Zvon" I V. letnik. :: Nepopolni letniki in tudi posamezni mesečni zvezki se eventualno vzamejo v račun ali odkupijo. 810— \ Vprašanja na upravništvo „Slov Naroda" izreono pod ste v. 810. ^ V V W telil pene m oprano m osnaženo! f/aKs od 45 kr. naprej -8 prodala C. I. Hamann v Cjubljani. 182—8 Oes. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. dolgih pelerin iz velblodje dlake ali gumastih od gld. 3, 5 naprej; čez 5000 damskih jopic, paletotov, plaščkov in kostumov od gld. 3, 5, 10 naprej; čez 10.000 kril, bluz, pasov, kakor tudi moških klobukov, Športnih čepic in perila. Pariški in berlinski mo- i deli za damsko konfek-! cijo vsak čas v zalogi; j dalje tudi izvirne an- j gleške športne obleke j in svršniki. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najtineje In najhitreje. Pošiljate na izbiro se pošiljajo tudi brez povzetja kamorkoli 832-1 Čudovito nizko ceno! Odkod ta LJubljana fna. zaLi '*oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. ieL, Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. ' 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. j Od predpoldne. Osebni vlak v smeri: pšenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, f>rago. ' ao »rodpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žet, Trs drž. želn Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. oa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 4.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žet, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. '-•10 iveoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. t 35 zveOer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. :■ 40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odbod Ia Iilnbljane dra. aolodvori ' aa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. sob popoldno. Osebni vlak v Kamnik ' tO z v oder. Osebni vlak v Kamnik o ao ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.) Dohod v Mnbljaao faz. ioLi «■58 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka Ju; žet, Trbiža, Jesenic, Grrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, kLdolfovega, Grosuplja. 11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicr in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja. Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljak juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Gorice drž. žel.. Trsti drl žel. Jesenic 0-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragf, Celov Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ic Jesenic n ao ponool. Osebi 1 vlak iz Trbiža, O lovca, Bet jaka (les Podrožčico) Tr> drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v LJubljano dri. aolodvori 5*40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-58 predpoldne. Osebni vlak iz Kamni* * O*'O zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*59 ponedl. Osebni vlak Iz Kamnika. (Sa ob nedeljah in praznikih meseca oktobri.) G. (Odhodi in dohodi so naznačeni t iredj evropejskem času.) anateljstvo državnih železnic v Trsta Obrtno naznanilo. O. Bernatovič i, Mestni trg 5. Da .adostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo i* ŽS let obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje c na|modernejsimi tehniškimi pripomočki, zlasti stroii za gnetenje in mseanje in najel Izbomo lznr]en0 0Seb}e. To mi omogočoje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, ekskvizitno pecivo; ker kurim namesto a drvmi sedaj s premogom, morem tudi naj« večfo množino bruha točno dobaviti v treh urah Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in raaličen kruh, zlasti |ako priljubljeni rioni kruh, aa specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehove ro-iteke, orehovo in roalnovo štruklje, sladkorne roilčke (brioohes) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čajna pe-clva ia tvora. V. Sohmidtin graftkl prepečeuec F. Sp r e n g a. NaroČila vseh vrst se sprejemajo v centralni prodajal-nloi v Bradličn it 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah ŠL 90, v Zolodrorskih ulicah št. 26, na Zrakov-skem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarno. Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilega poseta. Z odličnim spoštovanjem 823 Joan Schrey. m E 4 ATA *m~*»mmmm^—— Izdajatelj in odgovorni urednik: Baato Pnatotlemlok. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne 2915