LETO XXII. — številka 84 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk K*anj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične kranj, sreda, 5. 11. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko ^ceraj je obiskal kranjsko tovarno ^avčič. Spremljal ga je tudi predsed Sava predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane mm predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Pred-Kavčič je z velikim zanimanjem ogledoval tovarno, nato pa se je s predstavniki pod- jetja pogovarjal o proizvodni problematiki in načrtih te delovne organizacije. (jk) Spoštovani potrošniki! Na 5. strani tega časopisa objavljamo rezultate 4. nagradnega žrebanja reklamne prodaje Jesen v Kokri 400 srečnim dobitnikom kakor tudi vsem drugim našim kupcem želimo tudi v bodoče mnogo sreče pri nakupu v naših bogato založenih trgovinah s tekstilom, galanterijo, plastiko in pohištvom. Vsak nakup v prodajalnah KOKRE prinaša obilo sreče in zadovoljstva. ZA OBISK SE PRIPOROČA KOKRA — KRANJ Pomoč Banjaiuki: Nihče noče biti zadnji ve^vP Jvaluke P^očajo, da tvvT število prizadetega Prebivalstva še vedno živi "ga šotori. Na srečo je vre- t>m leP°' zato Je bivanje na Vr?stem mogoče. V mestu ob spreTelf, priPravlJaJo na ^jem dolgoročnega progra-mestaZa obnovo porušenega tavnr0k0Vne komisiJe, ki ugo-Jaj0 škodo in pregleduje- mešanim kan i vsakomur prija kava špecerija jo poškodovana poslopja, delajo noč in dan. Ugotovile so da v Banjaiuki mi nobene hiše, ki je potres ne bi poškodoval. Do sedaj so pregledali 85 odstotkov hiš, natančneje 18.109. Razen tega so strokovne komisije pregledale tudi 129 gospodarskih poslopij. 6289 stanovanj je takoj vseljivih, 8000 stanovanj je potrebnih temeljitega popravila, 4000 pa bodo morali takoj porušiti, ker popravilo sploh ne pride v paštev. Med slednjimi je tudi stanovanjsko poslopje Tilanik, Dirni-čeva palača, poslovna stavba Metala, verjetno pa bo tudi hotel Bosno doletela podobna usoda. Kljub temu se mesto oživlja. Nekatere tovarne so že začele s proizvodnjo, zagorela je elektrika, vodo pa še vedno dovažajo s cisternami. Odprli so tudi nekatere restavracije in prodajalne. Pomoč porušeni Banjaiuki prihaja iz vseh krajev i>n koncev države ter tujine. Banja-luška kreditna banka dodeljuje prebivalcem mesta, katere je prizadel potres 40.000 dinarjev kredita z 2-odstotni-mi obrestmi in petletnim odplačilnim rokom. Tudi delovne in družbene organizacije na Gorenjskem nenehno zbirajo pomoč za prizadete v Banjaiuki. O prvi pomoči iz Kranja in Radovljice smo že pisali v zadnji številki našega časnika, zato danes tistih organizacij iz obeh občin, ki so že prispevale za Banjaluko, ne bomo naštevali. V ponedeljek, 3. novembra, smo se pri občinskih štabih za pomoč Banjaiuki pozanimali, kako poteka akcija zbiranja pomoči. Tole so nam povedali: TRŽIČ: Za Banjaluko so že prispevali: skupščina obči- ne, osnovna šola Križe, ZLIT, Peko in tovarna pil Triglav. Spisek seveda ni dokončen, ker bodo samoupravni organi v nekaterih podjetj ih še ta teden sklepali o obliki in višini pomoči, kar jim je priporočila tudi občinska skupščina. Pomoč za Banjaluko zbirajo tudi organizacije Rdečega križa po terenu. ŠKOFJA LOKA: Gorenjska predilnica, šešir, Odeja, Elra, Kmetijska zadruga, LTH, Kroj, Transturist, Niko Železniki, Invalid, Remont, skupščina občine, Slikoplesk, Obrtnik. Včeraj zjutraj je odpotovala v Banjaluko tudi posebna delegacija loške občine, sestavljena iz članov štaba za zaščito pred naravnimi nesrečami, zdravstvenih delavcev, predstavnikov skupščine in inšpekcijskih služb, ki se bo na kraju samem seznanila s posledicami nesreče in nači- nom, kako se kar najbolj temeljito pripraviti na možnost nesreče doma. JESENICE: Zarja, občinski sindikalni svet, Zavod za vzdrževanje športnih objektov, železarna, Kovinoservis^ (Nadalj. na 16. str.), Delegacija Jesenic obišče Beljak Sedemčlanska delegacija Jesenic, ki jo bo vodil predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan bo v petek obiskala Beljak. S predstavniki mesta Beljak se bodo pogovarjali o navezavi tesnejših stikov med obema mestoma. Jesenice, 4. novembra — Ob 10. uri dopoldne sta predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan in direktor Iskre Elektromehanike Kranj Boris Krvštufek podpisala pogodbo o gradnji novega obrata kranjske Iskre na Blejski Dobravi. V novem obratu se bo lahko zaposlilo 200 žensk iz jeseniške občine. Iskra bo v tem obratu uredila iustažo ploščatih re- j klev za telefonske centrale in sestavo žičnih oblik. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan ^703 Prejšnlj teden so uradno odprli novi kranjski vrtec Vide šinkovec-Janine ob Oldhamski cesti. Otvoritvi je prisostvovalo poleg številnih Kranjčanov še več predstavnikov družbenega in političnega življenja v Kranju ter podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner ter članica izvršnega sveta Slovenije Zora Tomič. Vrtec je izročila namenu Marija Si raj nar. Novi kranjski vrtec V ponedeljek, 3. novembra, Je prvi živžav predšolskih otrok napolnil prostore novega kranjskega vrtca Vide Šinkovec-Janine. V estetsko in funkcionalno urejenih prostorih bo imelo odslej varstvo 110 predšolskih otrok in 35 dojenčkov. Številni občani in gostje, ki so se ob uradni otvoritvi vrtca prejšnji teden sprehodili skozi njegove prostore, pač ne bi mogli očitati arhitektu — to je bil inž. arh. Dušan Moškon, da je zavoljo estetskega videza zanemarjal uporabnost. Že prvi dan so se »uporabniki« kot tudi vzgojiteljice odlično znašli v igralnih kotičkih. Novi vrtec ima tudi kot edini v Kranju telovadnico, ki pa jo bodo uporabljali otroci vseh kranjskih vrtcev. Prav tako bo za vse kranjske vrtce ter za vse šolske otroke v varstvu tudi sodobno opremljena kuhinja, ki bo Sindikat o kulturni skupnosti Predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Stane Božič je za danes (sredo) ob 12. uri sklical razširjeno sejo sveta. Na dnevnem redu je razprava o osnutku statuta kulturne skupnosti v kranjski občini in o osnutku republiškega zakona o kulturnih skujpoiostili. Pri tej točki bodo izvolili tudi člane za kulturno skupnost. Razen tega pa bo svet sklepal še o občnih zborih strokovnih sindikatov in občnem zboru občinskega sindikalnega sveta ter razpravljal o delu organov občinskega sveta med obema sejama. A. 2. lahko pripravila 900 do 1000 obrokov na dan. Mlečna I kuhinja za jedi je se-. veda ločena. V stavbi je i tudi pralnica in šivalnica, ki bo opravljala svoje delo prav tako za vseh sedem kranjskih vrtcev. V kletnih prostorih vrtca bodo dobile svoje prostore nekatere dejavnosti krajevne skupnosti in pa prostori civilne zaščite. Celotna investicija je sicer presegla predvideno vsoto, saj so stroški izgradnje novega vrtca narasli na okoli 350 starih milijonov. Visok znesek pa ne gre toliko na račun sodobnega) videza bi uporabnosti, ki naj bi nc zastarela že v nekaj letih, pač pa zaradi naknadno ugotovljenih značilnosti terena ter v zvezi razrešitve dobro urejenih kletnih prostorov. In ne nazadnje je bila tudi ideja o centralni in sodobni kuhinji za vse vrtce sprejeta naknadno. Srečanje s porušeno Banjaluko Jože Kavčič, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL v Kranju, je v sredo, 29. oktobra, odpotoval v Banjaluko s tovornjakom, ki je v porušeno mesto odpeljal prvo pošiljko pomoči iz kranjske občine. Po vrnitvi nam je povedal nekaj vtisov ob srečanju z ranjenim mestom. »Znano je, da so tudi kranjske delovne organizacije takoj priskočile na pomoč prizadetim krajem v Bosanski Krajini, živila, obleko in odeje je bilo treba čimprej prepeljati na prizadeto Območje. Tako sem v sredo s tovornjakom Creine, vozil ga je Ivan Markun, odšel v Banjaluko. Pot je bila dolga in precej naporna, saj sva z Ivanom od Zagreba naprej vozila ponoči. Okrog desetih zvečer sva prispela v Banjaluko. Povsod je bila tema, le žarometi avtomobilov in ognji pred poškodovanimi hišami so razsvetljevali okolico. Ob njih so sedeli prebivalci, ki niso mogli, niti smeli živeti v hišah. Ob prihodu v mesto je k nama prisedel vodnik, ki naju je pripeljal do skladišča. Tu je čakala skupina vojakov in civilistov, ki so v dobre pol ure zložili in prevzeli blago. Odšla sva v glavni štab. To je bilo šotorsko naselje pred poškodovano stavbo občinske skupščine. Dežurni tovariši so nama razložili, kako poteka življenje v teh težkih razmerah. Povedali so nama, da so v glavnem vsi stanovalci v šotorskih naseljih in da je preskrba s hrano in vodo zadovoljiva. Poškodovane prebivalce so namestili po bolnicah v okoliških krajih. Posebne ekipe strokovnjakov so pregledovale poškodovane objekte. Ob tem so ugotovili, da je od 38 šol samo v dveh mogoč pouk. Nič boljše ni z zdravstvenimi ustanovami in gospodarskimi objekti. Posebno sta prizadeti tovarni Rudi Cajevec in tovarna viskoze in celuloze. Slednja bo začela obratovati šele po štirih ali šestih mesecih, še in še bi lahko naštevali... Med razgovorom so zasvetile svetilke javne razsvetljave na glavni ulici. Zato sva šla z Ivanom pogledat poškodovane in porušene hiše. Na pločnikih in cestišču so ležali ostanki porušenih sten in strešnih konstrukcij, razbito steklo oken in izložb ter posamezni kosi pohištva. Ob zgradbah so stražill vojaki. Poškodovana je zlasti notranjost hiš. Na pogled od daleč je stavba v redu. Ko pa se ji približaš, vidiš razpoke v vodoravni in navpični smeri in rumeno oznako, kar pomeni, da bo treba stavbo porušiti. Ob ogledu mesta sva srečavala ljudi s kovčki in različnimi svežnji perila in odej v rokah, ki so odhajali v šotorska naselja. Prizadeta ob pogledu na ruševine sva odšla na počitek v najin tovornjak, vendar ohrabrena, da obstaja v mestu izredno dobra organizacija. Prebivalci sc zavedajo, da jih čakajo težke naloge, preden bo v mestu mogoče normalno življenje. Ko sva ob prvem svitu naslednjega dne zapuščala ranjeno mesto, so ljudje hiteli v svoje delovne organizacije in na druga zborna mesta. Njihov delovni dan se Je začel. Končal se bo v poznih večernih urah. Z Ivanom sva zapuščala Banjaluko v prepričanju, da bo vsak nov delovni dan svetlejši. Tako je bilo pred enim tednom. Sedanji položaj P° trjuje najino prepričanje.« J. Košnjek I Z varčevanjem pri Gordijski li F 0 đ 11HI — DOSEŽETE O jerske z Gorenjsvko, poleg tega pa bo razbremenila tudi cesto Domžale— Vransko. Letos smo predvidevali tudi ureditev Usnjarske in Tomšičeve ceste, vendar zaradi reševanja za- va- Prejšnji teden je bil v Portorožu že tradicionalni zbor gostinske mladine, na katerem sodeluje osem gostin- predsednika občinske skupščhve Kam-nik Vinka Gobca: zidalnih načrtov te obveznosti ne bomo mogli izpolniti in jo bomo prenesli v program prihodnjega leta. Sicer pa smo letos uredili pločnike in zelenice v naselju Zaprice, na Kramj'Siki cesti in v Cankarjevi ulici. V programu 1970—1971 imamo uredi tcv pločnikov na cesti proti Duplici, ob športnih objektih in ob kopališču. Prihodnje leto bo tudi urejena dokumentacija za gradnjo novega hotela — poslovnega tipa, ki naj bi imel okoli 80 postelj. Za to gradnjo smo se odločili pred-1 u zaradi tega, ker so sedanje prenočitvene zmogljivosti stalno zasedene. V skla- I tlu z vedno večjim zanimanjem za turizem v naši občini smo lani izdali prospekt Kamniika in Velike planine, ' za hitrejšo rast turi/ina pa i1 ; • amo tudi načrte za gradnjo žičnice iz mesta na , Stari grad. KRANJ — V soboto, 8. novembra, bo ob 19. url zvečer nastopila v delavskem domu v okviru tradicionalne prireditve Gorenjski večer folklorno-plesna skupina France Marolt iz Ljubljane. Skupina je amaterska in njeni številni uspehi so sad nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki temelji na ljubezni do ljudskega plesa in pesmi. Od ustanovitve leta 1948 pa do danes je nastopala v neštetih krajih domovine. Gostovala je v skoraj vseh evropskih državah ter v Združeni arabski republiki in Tunisu. Lani Jo je predsednik republike odlikoval z redom bratstvu in enotnosti s srebrnim vencem. Večer bodo popestrili še Veseli kosci z narodno zabavno glasbo. (D. S.) i skih šol Slovenije. Zbora, ki J ga vsako leto organizira skupnost gostinskih šol, se je letos udeležilo tudi 150 gojencev blejske gostinske šole. Med dvodnevnim bivanjem v našem obmorskem mestu so priredili posvetovanje, tekmovanja in več razstav. Na posvetovanju je vsaka šola obravnavala enega izmed problemov, ki tarejo današnje gostinsko šole. Na zboru so ugotovili, da se posamezne delovne organizacije premalo zanimajo za svoje kadre, še posebno pa so se zavzemali za težaven položaj vajenske mladine, ki je večkrat prepuščena delodajalcem. Po opravljeni obvezni praksi se gojenci pritožujejo nad neurejenim delovnim časom in zahtevajo, da jih med prakso poučuje in vodi kvalificirana delovna sila. To težave pa bodo dokončno odpravil le zakon o vaj epski mladini. Letos je blejska gostinska Ma pripravila razpravo o odnosu gostov do gostinske mladine. V okviru zbora so priredili tudi zanimiva spretnostna tekmovanja gostincev m športna tekmovanja. Tekmovanj v lahki atletiki in streljanju so se udeležili le gojenci. Pripravili pa so tudi več razstav. Na razstavi po-grinjkov sta učenca 3. razreda gostinske šole z Bleda osvojila srebrno medaljo, gojene i i. in 2. razreda pa so v okviru kulinarikc sodelovali 7. več razstavami: Med v slovenski kuhinji. Skofja kruhki, Medica in drugimi. Zbor, ki ga organizirajo v treh slovenskih turističnih krajih: V Rogaški Slatini, v in na Bledu, bo leto v Rogaški Portorožu prihodnje Slatini. D. Sedej Z žalne svečanosti v Žabnici.— Foto: F. Ferdan Sveče in rože Ob dnevu mrtvih so biJe | na Gorenjskem številne žalne j svečanosti. Spomnili smo se svojih dragih. Spomnili smo ' se tudi tistih deklet in fan- | tov, očetov in mater, ki so i darovali svoja življenja za | svobodo in omahnili v pre- J rani grob. Skoraj ni bilo groba, kjer ne bi prižgali | svečk in položili šopek kri-zantem. Tako je bilo v Tržiču, Kranju, na Jesenicah, Blejski Dobravi. Cerkljah. Krizah itd. Tako je bilo drugje, tudi tam, kjer na kamnitem nagrobniku ni izklesanega imena, ampak nam je poznano le to, da leži pod rušo borec, partizan. Glasovi recitatorjev, zvoki žalost mk m streli častnih salv so odmevali v teh sončnih dneh. V spomin mrtvim, v spomin žrtvam .. . Izredno lepo vreme, skoraj nenavadno za praznicima dneva, je pripomoglo, da se je na spominskih svečanostih širom po Gorenjski ibralo velik«* število ljudi. Posebno v Begunjah in v Dragi, kjer je množica ljudi zakrila grobove talcev. Med njimi je bilo veliko svojcev padlih, ki jim je obraz dragega Še vedno pred očmi, kljub letom, ki so pretekla od zločinske morije v Begunjah in Dragi. V Kranju je bila osrednja slovesnost ob dnevu mrtvih v petek popoldne pred spo inenikom revolucije. Prad si;: niki družbenopolitičnih organizacij so položili vence, zbranim pa je spregovoril predsednik ZB Kranj Pavle Bajželj. V kulturnem programu je sodeloval moški pevski zbor France Prešeren, recita-torji, godba na pihala in odred JLA, ki je s salvami po-častil žrtve revolucije. Na Jesenicah je bila žalna komemoracija najprej v petek na pokopališču, na praznični dan pa še na Koroški Beli in Blejski Dobravi. Go-verem je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali učenci jeseniških osnovnih •ol in godba na pihala iz te- Tudl v radovljiški občini so o." žalne IftifatlOS 11 po vseh večjih krajih in samem mestu. Svečanosti na grobišči!« talcev v Begunjah in Dragi smo že omenili. Tako kot omenjena grobišča so bila tudi ostala zelo lepo okrašena in množično obiskana, i"° sebno ob komc.noracijiili. Podobno je bil v teh dneh tudi na grobiščih v škofjeloški in tržil I I občini. V Loki je bila osrednja spominski' svečanost na saaa dan in<'vih dopoldne pred donwtn ZZB občine, združena z bogati* kultiirnim programom, v katerem so sodelovali godbeni-ki, recitatorji, pevci in častna čela JLA. V Tržiču pa je bila žalna komemoracija na praznični aaSI pred ;;poi!ie:iik-'»:n revolucije in na skupnem gnibišču borcev in talcev NOB. Isti dan je bila komemoracija tudi na grobišču v Križah In pred spomeniki « obeležji v ostalih vaseh v občini, J. Košnje* Rezultati 4. nagradnega žrebanja reklamne prodaje JESEN V KOKRI z dne 3. nov. Izžrebana št. parag. bloka Izžrebana št. dobitka Izžrebana Št. parag. bloka Izžrebana št dobitka B 37-3056 350 B ^.-6752 344 E 45-3505 326 F 44-4049 339 E 25-2097 30 D 24-0795 345 E 23-4015 346 L> 05-12o6 93 E 06-9451 290 B 45-033/ 27 B 40-2657 314 D 2/-O800 359 A 15-9997 303 D 46-1215 354 D 17-0800 29 A 0o-4629 328 E 3*2044 3J9 D 0(>-1273 341 E 10-9630 358 B 21-73^ 289 E 18-1088 97 B 27-6/53 95 E 28-1040 100 F 20-0089 28 F 21-1995 308 A 38-4627 295 E 18-10S3 97 E 28-3503 50 F 31-4073 315 E U-030S 96 E 19-4622 293 D 41-1273 353 F 19-4023 357 B 50-8476 335 A 28 0135 9 D 13-1270 306 E 45-9886 302 E 12-2080 332 A 20-4464 94 D 30-1220 338 L 31-1281 47 A 03-4467 342 A 19-4473 297 D 3S-4481 310 E 41-1087 48 D 36 3203 307 E 04-1092 292 F 37-1944 311 E 05-0347 327 E 30-0307 323 D 22-14'H) 305 A 18-4475 337 D 04-0795 348 C 18-1739 334 E 33-3505 92 E 47-3558 331 B 32 9763 288 B 20-0347 304 D 17-1295 318 D 29-4996 299 A 41-4460 349 F 20 4022 324 F 17-0072 336 F 25-0081 355 A 24-9400 356 A 40-6125 319 B 21-0486 352 D 33-2406 298 D 29-0764 291 B 30 0344 330 F 49-0586 98 E 28-0380 322 B 19 6770 325 E 04- 0207 340 t 08-0576 10 D 13-2402 313 E 10-3825 333 B 27 6751 49 E 07-(>4n0 312 D 43-1271 360 F 25-0097 320 C 09-1123 321 E 31-3846 317 D 07-4565 316 E 38-9895 91 A 15-4471 301 A 04-4468 347 E 25 6825 329 B 38-fi7S5 296 B 18-0346 294 F 40-4091 300 A 17 4464 343 E 09-2097 351 A 07-9997 99 A 234460 286 F. 11 287 Srečne dobitnike prosimo, da do 15. decembra 1969 vzamejo dobitke v prodajalnah, kjer so blago kupili, *Cr Po tem dnevu Izžrebane številke paragonskih blokov zapadejo. KOKRA — KRANJ MEDVODE - V netek 7. novembra, bo minilo 25 let, "fe se ie v Črnomlju pri preizkušanju osoija —J* J*«*« slavni partizanski komand...,, In narodni heroj J*man - stane. Združuje borcev NOH Medvode bo po-njegov spomin z talno komemoracijo, kl bo v nedeljo, !: *»*mhn, pred spomenikom padlih borcev v l™«" ?J*u narodnega heroja Staneta bo govoril gencralpodpol-r:nlk Stante - Skala, v kulturnem programu pa bo !^cl°val Invalidski pevski zbor Iz LJubljane, godba napi-l^. recitatorji. Igralec SNG Janez Rohaček In gojenci stro-ne šoic za notranjc /atlev«. (F. Rozman) MEDVODE - V petek 7 novembra, bo Kmetijski zavod SfffoUc odprl v Preski pri Medvodah nov oscmenK™m kar bo velika pi.dobitcv za okoUftkO kmetovo. Uk) V ponedeljek zvečer so v razstavnih prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju odprli razstavo pod naslovom »Deset let Delavskih univerz na Slovenskem«. V prvem delu je prikazan razvoj teh izobraževalnih ustanov v republiki, v drugem delu pa je nazoren pregled dela kranjske Delavske univerze »Tomo Brejc«. — Foto: F. Perdan Na otvoritveni predstavi letošnje gledališke sezone v Kranju, minulo sredo, 29. oktobra zvečer, so igralski skupini Prešernovega gledališča, ki je julija letos, na hvarskem festivalu amaterskih dramskih družin Jugoslavije, osvojila prvo mesto, slovesno podelili nagrade. Kranjski igralci so prejeli kar štiri priznanja: Zlato plaketo za najboljši igralski ansambel in najboljšo dramo (Cankarjevi Hlapci), prvo nagrado za interpretacijo najboljšega teksta, prvo nagrado za odlično sceno in prvo nagrado za najboljšo moško vlogo — dobil jo je Jože Kovačič kot Jerman. (-Ig) Foto: F. Perdan , Priznanja za krvodajalce Občinski odbor rdečegi križa v Kranju pripravlja za soboto, 8. novembra, ob 16. uri popoldne v dvorani občinske skupščine Kranj proslavo prostovoljnih krvodajalcev. Ob tej priložnosti bodo krvodajalcem kranjske občine podelili 316 odlikovanj. O pomenu krvodajalstva bo govoril piten, dr. Igor Veter. Pror.Iava in podelitev priznanj bo le skromna zahvala krvodajalcem kranjske občine, ki so le tos v človekoljubne na mene oddali okoli 800 I i trov krvi. Kulturne vesti JESENICE — Prejšnji teden so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Ravnika. Otvoritev je bila združena s kratkim kulturnim programom. Slikar, ki je doslej razstavljal že v skof ji Loki in Kranju, na Bledu, v Zagrebu in na Jesenicah, se tokrat predstavlja s podobami, ki so nastale v zadnjem obdobju njegovega ustvarjanja. Obravnava predvsem človekovo osvajanje vesolja. Razstavo je organizirala likovna sekcija Dolik pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice. D. Sedej SKOFJA LOKA — Komisija za pregled nalog pri odboru Z8. i/wd!vi tekmovanj Po stezah partizanske Jelovice, ki jo sestavljajo pisatelj Lojze Zupane, akademski slikar Ive Šubic in prof« tor Peter Pfnžgar, tudi letos razpisuje nagradni natečaj za najbotjle spise na temo Partizanska zgodba. Lani je razpis doživel izreden odziv. Člani komisije zato računajo, da bo letos zanimanje še večje. V natečaju namreč lahko sodelujejo učenci višjih razredov osnovnih šol ter dijaki vseh gorenjskih gimnazij. Med zbranimi prispevki bodo slavisti s posameznih šol določili tri najboljše in jih poslali na naslov: šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko Skofja Loka. Komisija bo potem naloge ponovno pregledala ter izbrala najboljše. Nagrad je 23, in sicer tri prve (knjiga v vred-□OSti 100.00 din), pet drugih (knjiga za 50,00 din) in petnajst tretjih (knjiga za 30.00 din). I. G. KRVOSES »Toda, prosim vas, poslušajte me vendar,« je dejal Bedford. Daju- no, bodimo vendar pametni! Saj Delbertu vendar ni treba mešetariti pri tistih Ilustriranih. Recite mu naj stopi z menoj v stike.« »Tega pa Delbert ne bo nikoli storil, preveč se vas boji.« »Mene?« »Da, seveda. Saj to je tudi vzrok, čemu jaz ... no, da mislil sem, da boste to razumeli. Po mojem je bilo najbolj pametno, da se najprej pomeniva z vami. Čutil sem, da sva dolžna to storiti, že glede na vaše stališče v javnosti. Izključno moja zamisel je bila, naj se najprej obrneva na vas. Vidite, Delbertu gre le za to, da bi čimprej prišel do denarja. Mnenja je, da tole pogajanje z vami nima nobenega smisla, ker bi ga utegnili nekje ujeti! No, da, njemu sploh ni do tega, da bi se spuščal z vami v pogajanja. Od hoče na vsak način ves dokazni material odstopiti Ilustriranim in je zadovoljen z vsakim honorarjem, ki mu ga bodo ponudili. Hotel me je pregovoriti, naj sploh ne hodim k vam. Prepričan je, da nama boste metali polena pod noge.« »Veste kaj, ta Delbert jc norec! Jaz se ne dam ujeti na trnek in bom storil, kakor bo meni prav.« »Seveda, Sir!« »Nikomur ne bom dovolil, da bi mc teroriziral, ste razumeli?« »Popolnoma prav imate, Sir!« »Vem tudi, da pri tem namigovanju na Ilustrirane nekaj ni v redu. To Je pretkana zvijača!« »žal mi je, da moram kaj takega slišati iz vaših ust, ker Delbert ...« »Čakajte! Le lepo počasi! Povedal sem vam, kako mislim o stvari. Da pa se ne hi dalje Jezil, sem sklenil ugoditi vam. Razumete?« »Seveda, Sir! Ce bom to povedal Delbertu, se mu bo gotovo odvalil velik kamen od srca . . . oziroma vsaj upam, da bo tako. Seveda se boji, da mu je ne bi kakorkoli zagodli.« »Neumnost! Pojasnil bi vam rad tole: kadarkoli ukrenem kaj poslovnega, se zgodi to vedno na osnovi obojestranskega zaupanja. Možbc-seda sem! Nikakih pasti ne nastavljam, /daj pa sporočite Delbertu, naj ne dela neumnosti. Jutri zjutraj me pokličite v pisarni, potem bomo zaključili to zadevo.« »Bojim se, da se bo moralo zgoditi to še danes ponoči!« »Dan*s ponoči? Izključeno!« »Kakor mislite, Sir. Ce ste mnenja, da .. .« »Čakajte no! Nikar ne odlagajte slušalke kar tako! Saj sem rekel samo, da ni mogoče ... »Hja, ne vem, če bom mogel obdržati tako dolgo Del-berta pri dobri volji.« »Dal vam bom ček.« »Za božjo voljo, Sir, samo čeka ne! Na to Delbert nikakor ne bi pristal. Prepričan bi bil, da je ček past, v katero ga hočete ujeti! V po-štev pride samo denar. Delbert je sila nezaupljiv. O vas je prepričan, da ste odličen trgovec« »Tak nehajmo se že enkrat igrati roparje in žandarje. Obravnavajmo zadevo kot je to v trgovskem poslovanju v navadi! Jutri zjutraj pojdem v banko in dvignem denar. Potem bi lahko ...« »Oh, veste kaj! Saj to nima nobenega smisla. Kar nehajmo raje!« »Halo, tak počakajte vendar! Ostanite še trenutek pii aparatu!« Bedford je slišal, da Dcn-ham govori z nekom. Zdelo se mu je. da je dva- ali trikrat s'išal godrnjajoč glas, ki jc vpadel Dcnhamu v besedo. Ni pa mogel razumeti, o čem se pogovarjata. Potem se je Denham spet oglasil. »Mr. Bedford poslušajte torej! Takoj Jutri zjutraj, kakor hitro bo vaša banka odprta, boste šli tja in dvignili dvajset tisoč dolarjev, in sicer v čekih, kot se jih uporablja na potovanjih. Vsak ček se mora glasiti na sto dolarjev, ne več. Vzeli jih boste s seboj v pisarno in ^az bom nato prišel tja. Zelo mi je zal, da sem vas moral nadlegovati danes zvečer še enkrat. Popolnoma na jasnem sem si bil, da bi tega z Delber-tom ne smela storiti. Dejal sem Delbertu, da to ni prav, toda on je tako nestrpen in nezaupljiv. Saj je res, veste, da je zanj zadeva silno važna in .. . no, če bi ga poznali, bi g lahko razumeli! Kar sem storil, sem storil iz dobrega srca, Mr. Bedford, in zame je položaj zelo mučen. Zelo mi je žal, da sem vas klical.« »Nič, nič, to naj vas nič ne moti! Toda poslušajte me, Denham! Bodite brez skrbi, denar boste dobili Jutri, toda obljubiti mi morate, da boste medtem pazili na Dclberta, da ne bo storil kake neumnosti! Ali boste ta čas ostali pri nJem?« »Da, Sir!« »Ali boste lahko vso noč pazili nanj? Ne pustite ga, prosim, izpred oči! Ne bi rad, da bi mu treščilo kaj neumnega v glavo.« »Prav, prav, bom že pazil.« »Dobro, potem se pa Jutri vidiva. Na svidenje!« Slišal je, kako je Denham odložil sluialko. Nato jc vzel Iz žepu žepno ruto in si otrl s čela mrzli pot. Ko Je končno sam odložil slušalko, jc zaslišal kot da jo je istočasno odložil še nekdo drugI. Prestrašen se Je skušal spomniti, ali je prej, ko Jc dvignil slu- šalko, slišal, da bi jo bil služabnik spodaj odložil, kakor mu je bil naročil. Toda ni se mogel spomniti. Ali tedaj sploh niso odložili slušalke? Ali je morda kdo prisluškoval? In kdo bi to bil? Kako dolgo je bil ta preklicani služabnik pravzaprav že pri hiši? Najela ga je Ann Roann. Kaj pa je vedela sploh o njem? Ali bi bilo mogoče, da se je vsa zadeva spletla tu v hiši? In ta Delbert? Kdo, za vraga, pa je trdil, da ta človek sploh živi? Morda pa ima opraviti samo z Denhamom. Mrk in odločen je Bedford odprl predal, vzel iz njega revolver kalibra 38 in ga potisnil v aktovko. Zares — če ti zločinski izsiljevalci ne bodo na noben način hoteli odnehati, jim bo vrnil na enak način. Odprl je vrata svoje delovne sobe in po prstih pohitel po stopnicah navzdol. Spodaj je nenadoma obstal. Zagledal je Ann Roann, ki je stala v jedilnici. V rokah je dr tali srebrni plarienj in sicer tako, da jc padala svetloba na njegovo hrbtno stran. Pladenj ni bil umit. Na gladki srebrni površini se je na nekaj mestih dalo razpoznati prstne odtise, posute z oglje-nim prahom in pa sledove celo lanskega traku. 3. V Stevvardu G. Bedfordu Je vse vrelo od togote, ko Jc na dvesto potovalnih čekov v skupni vrdnosti dvajset tisoč dolarjev podpisoval svoje ime. Bančni uradnik, vpričo katerega je moral podpisovati, ga je skušal zaplesti v pogovor. »Kako, gospod Bedford — ali potujete na počitnice, aH gre za poslovno potovanje?« »Niti eno, niti drugo.« »Tako, res?« »Da.« Bedford jc podpisoval molče in razdražen. Nazadnje se je domislil, da s svojim kiat-kobesednim vedenjem vzbuja samo radovednost. Zato Jc hitro še pripomnil: »Trenutno bi rad imel določeno vsoto denarja v majhnih zneskih kot rezervo pri roki, ker se ml večkrat zgodi, da prav take zneske nenadoma potrebujem. Saj razumete, v poslovnih zadevah ...« »Seveda, seveda, že razumem,« je hitel pritrjevati uradnik in nato umolknil. Bedford je zganil čeke in zapustil banko. Prekleto, le zakaj ne bi faloti vzeli denarja v deset- ali dvajsetdolarskih bankovcih, kot se to vedno dogaja v kriminalnih filmih, kadar gre za odkupnmo. Sicer se mu pa godi čisto prav. Čemu pa se je dal tej izsllje-valskl tolpi ugnati v kozji rog? Ko je Bedford prišel v svojo zasebno pisarno, Je tam čakala nanj II/. ■ Griffin. Vprašujoče Jo Je pogledal. »Mr. Denham in mlada dama čakata na vas,« Jc dejala. »Mlada dama?« Prikimala |e. Jesenice RADIO 5. novembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA 6. novembra amer. barv. CS film CHABASKO 7. novembra amer. barv. CS film POGUBA HISE USHER Jesenice PLAVŽ 5. novembra amer. barv. CS lilm CHABASKO 6. —7. novembra angl. barv. CS film GLEDALIŠČE SMRTI Žirovnica 5. novembra amer. barv. VV film SODOMA IN GOMORA Dovje-Moj strana 6. novembra amer. barv. VV film SODOMA IN GO MORA Kranjska gora 6. novembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA Radovljica 5. novembra amer. barv. film RUSI PRIHAJAJO. RUSI PRIHAJAJO ob 17.30.. franc. barv. film TAT IZ PARIZA ob 20. uri 6. novembra amer. barv. film V NOČNI VROČINI ob 20. uri 7. novembra amer. barv. film TIGRICA ob 20. uri Skofja Loka SORA 5. novembra angl. barv. CS film UPORNIKI ob 18. in 20. uri 6. novembra amer. barv. CS film ODSEV V ZLATEM OČESU ob 20. uri SODELUJTE V DOBRODELNI AKCIJI ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE SLEPIH TEKOČI RAČUN:...... CENTER SLEPIH 5151740-204 h C, v pokrovitelj 7. novembra amer. barv. CS film ODSEV V ZLATEM OČESU ob 18. in 20. uri Bled 5. novembra amer. barv. lilm DVOJNIK V ŠKRIPCIH ob 17. in 20. uri 6. novembra amer. barv. film DVOJNIK V ŠKRIPCIH ob 17. in 20. uri 7. novembra italij. barv. film KRALJ OIDIP ob 17. in 20. uri Kranj CENTER 5. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 16. uri, span. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. CS film PANCHO VILLA JEZDI ob 15.40., špan. barv. lilm NJENA ZADNJA PESEM ob 18. in 20. uri KI N O Kino Center bo kmalu predvajal barvni film ANA KARENINA po sistemu TODD-AO SUPER PANORAMA 70 mm! Ne zamudite ga! Kranj STORžIC 5. novembra angl. barv. CS film D2ING1SKAN ob 16. uri, angl. barv. VV film M" CE NE BO POBEGNIL ob 18. in 20. uri 6. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 18. in 20. uri, angl barv. VV film NIHČE NE BO POBEGNIL ob 18. uri Tržič 5. movembra angl. barv. CS film LADY L ob 17. in 19- uri 7. novembra amer. ban-W film POT NA ZAHOD ob 16.30 in 19. mi Kamnik DOM 7. noit mina amer. ban'. CS fiitn ŽGEČKAJ ME ob 17.30. in 19.30. Obiščite našo novo restavracijo na Korenskem sedlu O lanu, preji in platnu Iz daljne Srbije, iz čačka, se nam je spet oglasil besniški rojak in priden sodelavec naše rubrike Gorenjski kraji in ljudje France Kozjek. Prebral jc zapis v nekaj nadaljevanjih »Grabče — vasica ob Radovni«, ki ga je napisal Franc Krni-čar, pa ga je nekaj stvari zbodlo. Kozjek sicer pravi, da Krničar zanimivo opisuje dogodke v starih časih, da pa ima na njegov članek, objavljen v Glasu 13. avgusta letos, nekaj Pripomb, in sicer zato, »če bo kdo kdaj pisal monografijo ° Platnarstvu na Gorenjskem, da bo vedel, kako se je včasih to delalo«. Kozjekov prispevek v celoti objavljamo. Tovariš Krničar piše, da So včasih poklicne terice trle Da. res je, bile so poklicne terice, toda šele v novejšem času, ko je platnar-stvo in sejanje lanu začelo Pešati, ko so samo nekatere žene še rrle lan. Prav te žene Ilai bi bile poklicne terice, 1900. p,ed tem je na Gorenjskem vsako kmečko dekle znalo treti lan in presti pre-*vo; poklicnih teric do ta- krat ni bilo Prebivalci Jamnik, Dražg Prebivalci vasi Besnica, —, ^lotgoše, Podlonk, Javorje in še nekaterih dru-8'h vasic so se včasih zelo Pogosto ženili med seboj. *ot Pet do desetleten otrok i sem večkrat opazoval, kako ' ^Pripeljali balo v Besnico. j Bogatejše neveste so imele | 5 do 6 voz bale. Pripomnili moram, da so bili to eno-vprc/.ni vozovi. Po poteh po vaseh ob vznožju Jelovice pa tudi i/. Kranja v Besnico sploh ni bilo mogoče voziti s parom konj. ker so bile tisto pravzaprav kolovozne poti, ne pa ceste. Iz Besnice na Jamnik lahko prideš v eni uri in pol, v Dražgoše pa V dveh urah. Ker pa iz teh dveh vasi včasih do Besnice ni bilo ceste (te kraje so z dobro makadamsko cesto povezali med seboj šele letos poleti), so bale iz. Dražgoš v Besnico vozili preko Selc, Škofje Loke in Kranja, iz Jamnika v Besnico pa preko Krope, Pod-narta, Naklega in Kranja. Ta pot, ena kot druga, pa je dolga okrog 35 km, več torej, kot je iz Besnice v Ljubljano. Besničani so imeli včasih zelo lepe konje. Za prevoz bale pa so sploh vzeli najlepše, ker so se hoteli postaviti pri ljudeh iz številnih vasi, skozi katere so potovali. Konji in vozovi so bili lepo okrašeni. Pred letom 1900 je imela vsaka nevesta za balo razen drugega še veliko skrinjo (včasih tudi več skrinj), kolovrat s preslico in trlico. V skrinjo so navadno skrili peto kolo — tako so imenovali velik hleb kruha. Na skrinji je sedel že starejši otrok in Straži! to peto kolo. 1 antje, ki so na več krajih šrangali, so to peto kolo skušali večkrat ukrasti, zato so ga vozniki bale dobro stra-žili. Ce bi kdo namreč le ukradel peto kolo, bi bilo to za voznike bale velika sramota. Danes so se razmere spremenile. Skrinje, kolovrate, trlice in tudi zibelke vidimo le še v muzejih. Ti stari predmeti so iz bale počasi izginjali. Namesto skrinj so se pojavile razne omare, namesto zibelk otroški vozički, za kolovrate, preslice in trlice pa zamenjava sploh ni potrebna, saj vso obleko delajo zdaj stroji v tovarnah. Franc Krničar tudi piše. da so laneno olje rabili za zdrav- ljenje živine. Tudi to je res, vendar so ga največ le porabili za hrano, več kot za zdravljenje živine. Kot otrok sem večkrat jedel bobe (krofe), ki so bili ocvrti na lane-nem olju. Tako jih niso cvrli samo pri nas, ampak pri vseh hišah v Besnici. šele pozneje, približno po letu 1900. je domače laneno olje izpodrinilo olje iz trgovin. V prejšnjem stoletju so skoraj v vsaki večji vasi izdelovali laneno olje; stiskali so ga iz lanenih semen. V Besnici so ga npr. stiskali v Bed nikovem mlinu, tudi na Podblici v tamkajšnjem mlinu itd. Omenil bi še, da v Besnici niso nikoli sušili lanu v kozolcih. Ko so ga populili in povezali v male snope, so ga zvozili na pod. kjer so ga takoj drugi dan »oriflali«, se pravi, da so s posebno napravo, z »riflom« potrgali z njega semenske glavice. Čimprej so potem lan pogrnili po pokošenih travnikih, kjer je ležal približno dva meseca na soncu in dežju. Tako dolgo je ostal tam, da je postal »goden«, se pravi, da je str-hlenela zunanja skorja bilke, ki je pozneje pri trenju s trlico odpadla. Te odpadke so imenovali «pezdir«. Povedati je treba tudi. da najbolje stkano platno ni bi- lo hodnično; to je bilo platno druge vrste. Takoj, ko so terice otrle lan, je gospodinja sortirala prejo v 3 vrste: pražnje (najboljša, za praznike; to je bilo samo najlepšo predivo z dolgimi vlakni, ki so jih povezovali v povesme)* hodnično (drugovrstna preja, zmedeno predivo) in tule (preja tretje vrste, najbolj zmedena). Res pa je, da so tkali »rašovno« iz hodnične preje in volne; to je bilo zelo močno platno, posebno pripravno za hlače in drugo obleko. Iz pražnjega prediva in fino spredene volne so tkali mezlan za line j še obleke. Beseda je nastala iz italijanskih besed mezzo lana (polovica volne). France Kozjek Gorenjski kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Ja i. saj res,« sc narejeno začudi hotelir, čeprav je Andreja že prepoznal. »Ja, ja vi ste pre-V/cl' Poveljstvo narodne straže... Eh, eh, kaj J» bi lahko postali, pa se je zasukalo . . . zasukalo drugače,« je v holelirjevem glasu odtenek Privoščljivosti.« »Bog že ve, kaj dela,« pravi Andrej skrušeno. *Ja, ja, njegova volja naj sc /godi! Sili se ni mupirati. Samo da bi bil red, red... In da ? "e prišlo do nemirov in bre/.potrebne hude Tr1 111 le bolj brezpotrebnega uničc\anja . -. Za-° Pa morajo biti vojaki... In oblast, ki zna Jj^Piccit, Dtmire in obdržati red... Kako bi pa ugače delali . . . Kako bi pa drugače v miru in Pn'> Slavko. »Tudi doino-bii. .JC lr*ba imeti. Naša domovina pa jc Slovc-» m ne Italija.« »j a »Slovon ta!c° 't'" ^kateri potniki odobravajo. Italijji« Sm° Pa nas nocei° antantni plačati "aliko1'1'1 PiXl Avs,lii" s,11,) WH Slovenci In bomo bo kianU Ul(l' POd ll',ll,u "'un "lluv 1K" •Tod" '* r>rav' v Slavkovo razočaranje Andrej, a. stric Andrej, mi nočemo pod Italijo!« »Hočemo ali nočemo? Nas ne bo nihče vprašal. Kar bo, pa bo. Jaz se v take reči ne bom več vtikal.« »Pa samoodločba? VVilsonova samoodločba? Ameriška demokracija,« se oglasi nekdo, po zunanjosti podoben kakemu napol gosposkemu človeku. »VVilson jc že odločil,« pojasnjuje kobariški hotelir. »Kako?« vprašujejo nekateri. »Sodna okraja Idrijo in Postojno kraljevini SHS, drugo Italiji!« »To nis res! Ne more biti res!« vzklikne Slavko, da ga vsi pogledajo. »Res ali ni res! Tu, v italijanskem II Picolu tako pit e »Pokažite!« ne verjame Slavko. »Glej ga, glej fantiča! Pa boš razumel?« se mu nasmehne hotelir /. nasmehom, ki je zmes narejene prijaznosti in prikritega omalovaževanja. Toda Slavko ne odgovori. Samo po časopisu SeŽC in začne loviti italijanske besede. »Res je,« postaja vse bolj bled. »Samo Postojno in Idi i jo, vse drugo pa Italiji! Pa še to imenuje časopis vnebovpijočo krivico in žalitev matere Italije in na Soči prelite krvi njenih junaških sinov.« »O, to pa to,« se nekateri posmihajo junaškim sinovom in se spominjajo njihovega junaškega bega do Piave, drugi pa vseecno ne morejo verjeti, da bi Amerikance VVilson, kakor mu pravijo, mogel samoodločbo deliti kar tako. nc da bi vprašal prebivalstvo zasedenih pokrajin in krajev. >Je Kobariška manj slovenska kakor Postojna in Idrija? Pa Brda? Pa Vipavsko? Pa Kras . . .« »Bo, kar bo,« bi lastnik .korjere' in kobariški hotelir rad ustavil in presekal pogovor, ki ga je deloma sprožil tudi sam. »Božja volja je nad nami. Božja volja nam določa usodo. A čigav si ti?« vprašuje Slavka. »Uršičev je. Uršičev iz Borjane,« pojasnjuje Andrej. »A ja, sin tiste... tiste ...« obstane, ker je hotel reči .nemškute', tiste, ki se je, hm, kdaj je že bilo, poročila z Bavarcem, z nekim tiskarskim stavcem.« »Federlom,« mu nehote pomaga Slavko začuden, da kobariški hotelir to ve. »Ja, ja ... kakih deset... ne, več, kakih dvanajst let bo od tedaj . . .« »Januarja jc bilo natančno dvajset let, odkar sta se mama in tata poročila,« pomaga holelir-jevemu spominu Slavko. »Vem, vem,« se smehlja hotelir. »Stati Uršič je dolgo okleval, da bi dal hčer v zakon \em-cu . . . ,Mlada je, še premlada za možitev.' je govoril . . . Ja, res, koliko pa je pravzaprav zdaj stara tvoja mama?« pogleda Slavka. »Na Štefanovo ji je bilo trideset let.« »Trideset let? In koliko je tebi?« »V dvanajstem letu sem.« »V dvanajstem letu?« ga hotelir in lastnik avtobusa ocenjuje. »Ce hočete natančno, novembra mi je bilo enajst let.« »Ja, ja.« računa kobariški veljak. »Res, mlada je bila. Osemnajst let ji je bilo, ko se je poročila .. .« »Osemnajst let in en mesec,« popravi Slavko in spravi potnike, ki iz dolgočasja prisluškujejo, v blagohoten smeh. »No, ja, mesce gor, mesec dol, saj čas naglo beži, vse prenaglo. Dvanajst let v mojih letih mine ta reč, ki ji pravimo leta ... Ja, kakor je komaj malo več kakor včeraj . . . Tako naglo včeraj ali predvčerajšnjim je bilo,« se spominja hotelir, ki je starejši od Slavkovega deda, a so mu leta šc manj videti kakor dedu, in pripoveduje, da je stari Uršič prišel k njemu z nekim pismom, z nekim nemškim pisanjem, ki ga ni dobro do vseh natankosti razumel. »Prosil sne je, naj preberem in razložim ... In veš čigavo pisanje je bilo to?« pogleda Slavka in čaka. da bi bil fant presenečen, potem pa sam odgovori. »Pisanje tvojega tata... Lepe črke, lepa piliva. Izbrane besede kakor v kaki knjigi ... ,Ce dovolite, spoštovani gospod, in če moja prošnja ni prepredrzna, vas prosim za roko vaše dra-žestne gospice hčerke Štefanije...' Ja, takj je pisal. Saj jc tvoji mati ime tako?« »Ja, štefi je.« S kotalkami okroa sveta Od Londona do Osake na Japonskem je 13 tisoč kilometrov. 20-letni Kanadčan Tom Struve, ki trenutno hiti prek Jugoslavije, namerava to razdaljo »predrsati« v devetih mesecih Gotovo ste že kdaj slišali za nenavadne podvige domiselnih študentov, za bolj ali manj čudne svetovne rekorde različnih pustolovcev, o katerih pišejo bulvarski časopisi, ki pa nimajo trajnejše vrednosti. A vendar je vmes nekaj izjem, nekaj dosežkov, ki zbujajo spoštovanje, saj so od posameznikov terjali hude napore. Mednje lahko štejemo zlasti uspela prečkanja Atlantika in Pacifika v majhnih čolnih, težavna, več tisoč kilometrov dolga pešačenja čez kontinente, nepretrgano, nekaj tednov trajajoče kolesarjenje itn. Podobnega, vendar še bolj svojevrstnega poizkusa se je 7. septembra letos lotil tudi dvajsetletni kanadski maturant Tom Struve iz Vancou-vra: na kotailkah hoče predrsati 13 tisoč kilometrov dolgo pot od Londona do Osake (Japonska). Delček te nepojmljive razdalje — Anglijo, Francijo, Nemčijo ter Avstrijo — ima že za seboj. Minuli petek, pozno popoldan, je prestopil državno mejo Ln se znašel v Jugoslaviji. Zanimivo bi bilo videti obraze ljubeljskih carinikov, ki so mu žigosali potni list. Marsikaj zanimivega doživijo, vendar takšanle popotnik celo zanje ne more biti tnekaj vsakdanjega. Eden od prisotnih, miličnik Karlo Lajtin-ger, je zavrtel teleFon in nam sporočil: »Cez dve uri bo skozi Kranj peljal kotalkar, ki namerava obkrožiti svet . ..« S fotoreporterjem sva sedla v avto in od brze la proti Ljubelju. Temnilo se je že, ko smo se srečali. Mister Struve je prijazen, visokorasel fant. Dasi moje znanje angleščine ni ravno perfektno, sem ga vseeno dobro razumel. »Odkar je pred dvema letoma, v času svetovne razstave EXPO 67, neki študent s kotalkami premagal razdaljo med mestom Viktoria na zahodni obali Kanade in Mont-realom na vzhodu, mi ideja o podobnem, vendar še daljšem potovanju nI hotela več iz glave,« je razlagal Tom. »Po maturi sem zato prišel čez morje, prekrižaril skoraj vso Evropo — z avtostopom, kajpak — delal zdaj tu, zdaj Brucovanje je v Škofji Loki ena najbolj obiskanih prireditev Prihodnjo soboto, 8. novembra, bo v dvorani telovadnega društva Partizan Skofja Loka že tradicionalno brucovanje, ki ga vsako leto organizira Klub škofjeloških študentov in ki spričo odlične izvedbe ter domiselno sestavljenega humorist ičnega programa velja za najboljšo zabavno glasbeno prireditev v občimi. Igra domači vokalno instrumentalni ansambel Freisingi, poje pa Zlata Karo. Študentje so se ob tej priliki lotili velike reklamne akcije in z oglasi zbrali precejšnjo vsoto denarja. Klub je namreč odvisen izključno le od lastnih sredstev in ne prejema nobenih dotacij. Razen brucovanja prireja ob dnevu borca tudii večdnevne partizanske pohode, nadalje predavanja o Studiju ma po-aiiKznih fakultetah (za dijake četrtega letnika gimnazije) ter pogovore o perečih domačih in mednarodnih vprašanjih, ki se jih udeležujejo vodilni gospodarski Ln politični delavci v občini. Letos pozimi bo za svoje člane organiziral smučarski tečaj. Med zadnjo sejo UO so študentje sklenili, da bodo od iztržka na brucovanju prispevali 500 N din za pomoč prizadeti Banja Luki in njenim prebivalcem. -i tam in koval načrte. V petnajstih mesecih, do septembra, sem končno uspel zbrati 5000 dolarjev. Upam, da bo vsota zadostovala.« Mladeniču je priskočila na pomoč tudi kanadska tovarna športne opreme Harding ma-nufactur companv. Podarili so mu dva para kotalk ter več rezervnih kolesc in nosilnih osi. Le-te se namreč razmeroma naglo obrabijo. Sicer pa Vancouvrčan — razen najbolj nujnih reči — nosi s seboj ze!o malo prtljage. »Na cilj, v Osako, naj bi prispel konec aprila ali najkasneje maja — seveda, če mi ne bo kaj nepredvidenega prekrižalo računov. Pravijo, da pri vas včasih sneži že sredi novembra, zato moram pohiteti. Ubral jo bom prek Ljubljane, Zagreba, Beograda in Skopja v Bolgarijo. Od tam nameravam čez Turčijo, Iran, Pakistan, Burmo in Siam priti do Hong Konga ter potlej z ladjo na Japonsko (pristanišče Nagasaki). Živahni Tom Struve se najbolj boji slabih cest. Pravi, da mu uničujejo voljo in živce ter da zaradi njih naredi poprečno samo 60 kilometrov dnevno. S prometom in miličniki doslej ni imel večjih težav. Edino v Nemčiji, ko je hitel po avtobahnu, so ga ustavili pol Vaji. »Vsako prigovarjanje je bilo zaman. Moral sem sneti kotalke in vzeti pot pod noge. Pešačenje mi je vzelo mnogo časa, toda zamudo sem kasneje nadoknadil.« je pripovedoval najin sobe-sednik. »In kaikšni so tvoji vtisi o Jugoslaviji?« »O. K. Cesta je, po prvih metrih sodeč, odlična. Vem pa, da povsod ne bo tako. Vašo deželo namreč poznam, bil sem tu letos spomladi.« Tom preriočuje v dijaških in študentskih domovih, vendar ni izbirčen. Kadar ga noč dohiti kje na deželi, je zadovoljen tudi s skednjem. Preprosto stopi do prve kmetije, izvleče beležnico in prebere vnaprej pripravljeno besedilo. Veliko jih ima zbranih, toliko kot je dežel, skozi katere bo potoval. Slovenski teikst se glasi: Prosim smem jaz spat na seno? »Bodo že razumeli,« sem potolažil Toma, ko mo jc spraševal, ali ni morda kaj narobe. Potem sva mu s Prancijem zaželela srečno pot. »Thank yOu!« je zategnil po ameriško in izginil v noč. I. GuzclJ Roparski zaklad JULIUS MADER 48 Tako se je pokazal dvojni obraz Imperialistične morale: Vsakdo, ki bi v Angliji ponarejal funtovske bankovce, mora računati z najstrožjo kaznijo. Znan je primer britanskega odvetniškega pomočnika VVilliama Vaughama, ki je bil že leta 1758 obsojen in na velikonočni torek javno obešen, ker je ponaredil en sam dvajsetfuntovski bankovec, da bi lahko plačal svojo poroko. Enako se je zgodilo nekaj let pozneje z britanskim državljanom Charlesom Priceom. Toda brezvestni esesovski morilci, ki so v ponarejanju prekosili vse druge, so našli vplivne zaščitnike celo pri vladnih organih tistih dežel, ki so zaradi ponarejanja utrpele neprecenljivo škodo. To je samo nov dekaz rastočega vpliva kriminalitete v imperialistični politiki in modernega barbarstva. Dr. Kempner je še svetoval, naj proučim knjigo o ponare-jevalski akciji SD, ki je izšla v Ameriki izpod peresa Aniho-nvja Piriesa z naslovom Operacija Bernhard. Pri tem pa se je izkazalo, da je to delo mešanica neresnic, polresnic in priznanj. Pisec je sicer moral pod težo dokazov priznati, da so bili pri tej ponarejevalski akciji pomorjeni mnogi jetniki, vendar iz tega ne izvaja nobenih obveznosti ali konsekvenc. Nasprotno, da bi ta dejstva politično in juridično zakril, imenuje vse krivce z izmišljenimi imeni. O tem priča tudi neki članek leutnanta J. Coughlana, ki je izšel v Canadian Armv Joumalu z zgovornim naslovom »Zanemarjeno orožje«. Tu je med drugim zapisano: »če bi bil Hitler poleti 1940 odvrgel nad Anglijo namesto močno eksplozivnih bomb ponarejne funte, bi bil imel morda več upanja na ustanovitev svojega 'tisočletnega rajha'... Vzemimo, da tehta funtni bankovec 3 grame, štiristo ton takih bankovcev bi pomenilo za angleško banko 667 milijonov funtov šterlin-gov, kar presega skupno število bankovcev, ki so bili takrat v Angliji v obtoku. Ker je nemško letalstvo odvrglo v eni sami noči 400 ton bomb na Coventrv, bi lahko torej Nemčija čez noč podvojila denarni obtok Velike Britanije, če pa Je možno v eni sami noči podvojiti denarni obtok, je v enem ali dveh tednih gotovo možno podvojiti celotno denarno maso ... Učinek na prizvodnjo bi bil hujši, kakor je bil padec nemške proizvodnje med inflacijo v letih 1920 do 1924; medtem p« s0 morali Nemci še delati, da bi prišli do denarja, angleški delavci pa bi nabrali več denarja, če bi zapustili svoja delovna mesta in z vozički nabirali denar po okolici.« Ravno ko je sredi leta 1951 izšel ta tekst, je izginilo v VVashingtonu iz uradnega protokola niirnberškega procesa pričevanje nemškega antifašista Petra Edela. Značilno je tudi, da je bil vojni zločinec VValter Schellenberg, ki ga je ameriško vojaško sodišče na tem procesu obsodilo na še3t let ječe, ob izidu tega članka že zdavnaj na svobodi. Odpotoval je bil v Italijo, kjer je živel v razkošju in brez skrbi pred italijansko policijo, čeprav tedaj še niso zastarali njegovi zločini. Kaltenbrunncr je mrtev. Toda mnogo jih je še, ki še vedno izvršujejo njegovo kriminalno poslanstvo. Med njimi jc tudi njegova nekdanja desna roka SD-sturm bannfuhrcr dr. vViihelm Hottl, ki se je nastanil v neposredni bližini Topli.škega jezera. Kot »dobro poučen« človek se je začel ukvarjati s pisateljevanjem in poizkušal reševati čast v Niirnbergu obsojene organizacije SD in s tem tudi svojo lastno. Njegov glavni namen pa je bil, da % opisovanjem svojih doživljajev in delovanja obveščevalne službe SD zasluži čimveč denarja. Do leta 1964 sc je Hottl uveljavil kot vzgojitelj in direktor šole v Bad Aussee. V kratkem času si je tam prisvojil *** posestev, šolskih poslopij in drugih hiš ter celoten šolski «" ternat. Tega je upravljal skupaj s svojim finančnim kompanjonom dr. Hermannom Obcrascherjcm, ki te je naenk**' pojavil iz daljnega Teherana kot mecen te izredne privatne šole »z omejeno zavezo« v Ausseju. Ta Oberaschcr jc kot obremenjeni SS-hauptsturmfiihrcr po vojni zbežal s ponarejenimi papirji na Bližnji vzhod in tam dvignil deponirane nacistične devize. Te obsežne finančne manipulacije so bile povod, da se P tudi zahodni tisk začel zanimati za izvor teh sredstev. Gled na Hbttlovo naselitev v bližini Topliškcga jezera so domneva h da leži njegov bajni zaklad v neposredni bližini n]ei;oveg| bivališča. Dognano je, da spada Hottl med vojne dobičkar^ ki so si med vojno, posebno pa zadnje dni vojne, nag**"j£ veliko bogastvo. Samo njegov plen iz Budimpešte, kl jc ^ _ segal med drugim mnoge Durrcrjcve grafike in druge cene slike starih mojstrov, porcelan, gobeline in srebrn • je bil tolik, da ga je moral odpeljati s tovornjakom, potrdile mnoge zaprisežene priče. To s° Prodam SADNA DREVESCA JABLANE in HRUŠKE — prvovrstna v vseh novejših sortah ima na zalogi DREVESNICA Cegnar Franc, Dorfar-je 26, Zabnica. Pri večjem odvzemu popust 5072 Prodam dve zazidljivi PARCELI. V račun vzamem tudi AVTO. Naslov v oglasnem oddelku 5084 Poceni prodam kombiniran italijanski otroški VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 5085 Prodam nove GOVORNE PLOŠČE za učenje nemškega jezika. Naslov v oglasnem oddelku 5122 Prodam kvalitetna zimska JABOLKA in zimske HRUŠKE. Zmerna cena. Dr. Kavčič, Partizanska 1, Bled 5122 Prodam 1,5 m» smrekovih desk — 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 5123 Prodam LATE, DESKE za riapušč in strešno OPEKO »folc«. Kranj, Partizanska 47 5124 Prodam PRAŠIČA 50 do 60 kg težkega. Srednja vas 44, Šenčur 5125 Prodam PUJSKE, sedem tednov stare. Praprotna polica 26, Cerklje 5126 Predam 800 kosov OPEKE monta 12 in BARAKO, primerno za skladišče. Naslov "v oglasnem oddelku 5127 Prodam skoraj novo PEČ na trda goriva. Vrhunc, Hrib 3, Preddvor 5128 Prodam električni VARILNI APARAT. Nas-lov v oglasnem oddelku 5129 Prodam droban KROMPIR. Trboje 37, Smlednik 5130 Prodam 300 kosov rabljene OPEKE bobrovec. Naslov v oglasnem oddelku 5131 Prodam tovarniško nov candv-65, superavtomatični *a 2500 N din. Kranj, Jenkova 4.1 5132 Prodam ali zamenjam lah-*ega konja za težjega. Dolar, "oslovče 12, Žirovnica 5133 Prodam PLINSKO PEČ, »»da. Stružcvo 24, Kranj 5134 Prcaarn 7 tednov stare PRAŠIČKE. Kranj jcze.ska cesta 93 5135 Prodam 2 prašiča, težka po 100 kg. Srednja vas 48, Šenčur 5136 Prodam KRAVO simcntal-ko, 8 mesecev brejo, 500 kg obranih JABOLK jonatan po 0,80 din za kg in dva lahka VOZA po 300 din. Prevodnik, Brode 3, Skofja Loka 5137 Prodam globok otroški voziček. Kokrica 24, Kranj 5138 Motorna vozila Ugodno prodam FIAT-600. Predoslje 72, Kranj 5139 Prodam FIAT 750, prevoženih 50.000 km, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku 4953 Zamenjam GARAŽO v novem naselju Moša Pijade za enako pri Pekarni. Naslov v oglasnem oddelku 5140 Kupim fiat 850. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon Kranj 22-657 5152 Prodam osebni avto simka 1000. Delno vzamem tudi ček. Mubi Anton, Šenčur 354 5153 Kupim *H Kupim zazidljivo parcelo v okolici Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 5141 Stanovanja Kupi!m v Kranju ali bližnji okolici HIŠO (lahko v gradnji). Hafner Edo, Kranj, Ljubljanska 12 5142 Tričlanska družina nujno potrebuje sobo. Naslov oglasnem odelku 5143 Nujno potrebujem SOBO — opremljeno ali neopremljeno. Naslov v oglasnem oddelku 5144 Iščeva neopremljeno SOBO do mature. Naslov v oglas p.em oddelku 5145 Sprejmem takoj v uk MIZARSKEGA VAJENCA. Dam hrano in stanovanje. Markič, mizar, Naklo 114 5147 Grem varovat otroke za hrano in stanovanje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5148 Čestitke V soboto, 25. 10. 1969, je diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani NEČIMER LOJZE. Iskreno mu čestitajo vsi domači 5149 Izgubljeno Našla sem v Straždšcu kolo pony. Dobi se Stražiška 1, Kranj 5150 Našel sem usnjene rokavice. Sekne Franc, Kranj, Titov trg 18 5151 Peter Dolinšek, Velika planina, p. Stahovica, prekli-cujem obrekovanja, katera sem izrekel o Ani Kuhar, Sv. Lenart št. 6, z dne 9. oktobra t. I. in se navedeni zahvaljujem, da me ni tožila. Izdaj* bi tiska CP »Go fenjskl tisk« Kranj, Ko-roSka cesta S. — Naslov uredništva ln uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (»tavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. — Te »efoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna ln naročniška »lužba 22 152 — Naročnl °a: letna 32, polletna 16 1 'V cena za eno številko Para. Mali oglasi: be 50 10 5n> naročniki Imajo u Popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Zaposlitve SE NT A skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« Q vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni CP GORENJSKI TISK DELOVNA ENOTA GLAS | sprejme poverjenike za sprejemanje novih naročnikov Glasa, malih oglasov, osmrtnic in zahval. Poverjenike potrebujemo za področja pošt: Žiri, Medvode, Šentvid nad Ljubljano, Vodice, Smlednik, Komenda. Mengeš, Motnik, Blagovica, Stahovica, Lukovica, Šmartno v Tuhinju. Zaposlitev je honorarna. Prijave sprejema uprava Glasa, Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine, soba št. 110). Zahvala Ob bridki izgubi našega moža, očeta, starega očeta Mihaela Balantiča Pibrovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pozornost in tolažbo v času njegove bolezni in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Žgajnarju in duhovnikoma iz Olševka in iz Mirne. Žalujoči: žena Tončka, sinovi: Vinko, Miha in Janez z družinami. Mizarskega POMOČNIKA in fanta za priučitev sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno, škore Avgust, Gunoeljska cesta 2. Šentvid — Ljubljana 5055 IŠČEMO KV črkoslikarja K V mizarja nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje. Reklamni atelje Merjasec Franc, aranžer mojster Ljubljana - Šentvid - Guncljc Strukljcva 17 tel. 51641 rafcoj n imeni MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbena dela. Ponudbe podati pod »130000« 5055-a Sprejmem na dom vsa prepisovanja na pisalnem stroju. Naslov v oglasnem oddelku 5146 Zahvala Ob bridki izgubi našega sina, brata in prijatelja Tomaža Beštra sc najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala vsem posameznikom in organizacijam, ki so mu darovali toliko lepega cvetja. Posebna zahvala planinskim društvom in smučarskim društvom, ki so ga tako nepozabno spremili na njegovo zadnjo pot. Govornikom in pevcem za besede in žalostinke ob odprtem grobu, kot tudi župniku iz Selc za čuteče besede v tolažbo. žalujoči: mama, bratje in sestra ter prijateljica Ančka Podbiica, 30. oktobra 1969 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Šavsa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter Trg. podjetju Kokra, Živila, K/K-Klavnica, LIK — obrat Preddvor, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti, pokloniii toliko cvetja, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo dr. Žgajnarju, med. sestri Majdi za zdravljenje, pevcem za lepo petje, č. duhovščini za pogrebni obred tei vsem, še posebno sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Hvala vsem! Žalujoči: žena Francka, sinovi Tone, Slavko, Janez, Ciril in Francelj, hčerke Ana, Ncžka, Francka, Ivica z družinami, brat in sestre. Preddvor, Kranj, Lesce, Ljubljana, Tržič, Naklo, Zagreb, dne 29. oktobra 1969. Ana Dežman s sinom pred razbitimi vrati in okni svojega stanovanja. — Foto: F. Perdan Zakaj nemoč pred nasiljem? V torek, 4. novembra, se je pred občinskim sodiščem v Radovljici začela sodna obravnava proti Višak Josipu iz Radovljice, ker je Ani Dežman, ki stanuje kot najemnica v njegovem stanovanju, s krampom razbil okna, vhodna vrata ter napravil veliko odprtino v zidu. S tem nasilnim dejanjem je bržkone dosegla vrh zadeva, ki se je začela nekako v začetku tega leta. Ana Dežman stanuje s sinom v bivši železniški čuvajnici št. 615 že sedemnajst let. Takrat je kot uslužbenka na železnici — to je še sedaj — dobila v najem to stanovanje. Lani pa sc je Združeno železniško podjetje odločilo, da bo prodalo vse nekdanje železniške čuvajnice, tako tudi čuvajnico št. 615. Ker pa se na razpisno licitacijo 10. julija 1968 ni priglasil nihče, je zadeva mirovala vse do začetka tega leta. Dežmanova je bila o licitaciji obveščena, toda ker ni imela denarja, se za nakup ni zanimala. Tudi cena milijon in šestinosemdeset tisoč se ji je za stavbo, ki je potrebna temeljitega popravila, zdela prevelika. Po nekaterih neuradnih izjavah je nekdanja čuvajnica vredna samo toliko, kolikor je vredno lokacijsko dovoljenje, ki pač zaradi objekta že obstaja. Na temeljito popravilo aH celo na gradnjo na temeljih nekdanje čuvajnice Je verjetno računal tudi novi lastnik Višak Josip iz Radovljice, ko je od Združenega železniškega podjetja za dva stara mi Našli so utopljenko V nedeljo, 2. novembra, so iz Save pri Otočah potegnili truplo neznane utopljenke. Stara je blizu 50 let in močne postave, pri sebi pa ni Imela nobenih dokumentov. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo. lijona odkupil nekdajno čuvajnico. V kupoprodajni pogodbi, ki je bila sklenjena 20. februarja 1969, pa je izrecno navedeno, da je objekt zaseden ter da železnica ne prevzame nobene obveznosti glede izpraznitve objekta. Podjetje, v katerem je Dežmanova zaposlena že 22 let, je na ta način pokazalo, da ga ne zanima, kje in kako bo j odslej stanovala njegova dol- | goletna uslužbenka, ki so ji j dobesedno prodali streho nad j glavo. Novi lastnik Josip Višak j pa jc takoj začel uveljavljati svojo lastninsko pravico. Po- j nudil je Dežmanovi svoje mansardno stanovanje, ki pa ga je morala Dežmanova kot ' neprimerno odkloniti. Junija lanskega leta je Dežmanova prejela sodnijsko odpoved utemeljeno s tem. da ni tri I mesece plačala najemnine novemu lastniku. Vendar pa jc sodnijska odpoved izgubila veljavo, ko se je ugotovilo, da Dežmanova — kot že sedemnajst let — še vediio plačuje najemnino železnici, to je. da ji znesek vedno od-računavajo od njenega mesečnega dohodka. Dežmanova se je pripravljena takoj izseliti iz sedanjega stanovanja, vendar ne pod milo nebo. Bivanje v nekdanji čuvajnici je postalo zanjo in za sina nevzdržno, ker novi lastnik ni izbiral in ne izbira sredstev, kako bi nosilko stanovanjske pravice spravil iz svojega stanovanja. O tem priča že cela vrsta pravd pred občinskim sodiščem, pred katerim so bile ali še tečejo pravde zaradi nasilnega znašanja novega lastnika nad najemničinim vrtom, drvarnico in tako dalje. Novi lastnik je tudi dobil gradbeno dovoljenje in sezidal je prizidek, čeprav ni za to dobil najemničinega privoljenja. Lastnik namerava po vsej verjetnosti povsem adaptirati nekdanjo čuvajnico v primerno stanovanje za svojo družino, ne glede na to, da Dežmanova tu stanuje. ViŠak Josip je pravzaprav g silo dosegel, kar Je hotel. Dežmanova v prostorih brez oken, s podrto steno v sobi ne more stanovati. Lastnik pa pri tem vsaj za sedaj ni izpolnil dolžnosti, ki mu jo zakon nalaga, da namreč najemniku preskrbi primerno stanovanje, šele nato se lastnik lahko vseli oziroma lahko uveljavlja svojo lastninsko pravico. Stanovanja sedaj Dežmanova nima. Iskala je pomoč na občini, vendar ji tam stanovanja ne morejo dati, ker ga nimajo. Prošnje za stanovanje pri Zvezi borcev ni vložila, saj ni vedela, da ji bo novi lastnik že v pol leta dobesedno podrl stanovanje. Vendar pa bi njena prošnja v množici prosilcev, vsaj tako nam je povedal tajnik Anton Dežman, morala počakati najmanj dve leti. Pred časom pa je organizacija Dežmanovi dala priporočilo k njeni prošnji, s katero je prosila železnico za drugo stanovanje. Zdaj je Anica Dežman dobesedno na cesti, ker ji je lastnik razdejal stanovanje. Zakon je seveda na njeni strani. Trenutno pa jc to kaj slaba tolažba. Nesreče zadnjih dni V petek, 31. oktobn:, nekaj pred šesto uro popoldne sta na cesti prvega reda v Gozdu trčila voznik osebnega avtomobila nemške registracije Alojz Sedej z Vrhnike in voznih osebnega avtomobila Rudi Hlebanja iz Gozda. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Hlebanja nameraval zaviti na stransko cesto, medtem ko ga je voznik Sedej prehiteval. V nesreči ni bil ranjen nihče, škode na vozilih pa je za 5000 din. Istega dne se je pripetila ob 7. uri zvečer v križišču ceste Staneta Žagarja in Gregorčičeve ulice v Kranju prometna nesreča. Mopedist Rajmund Peneš iz Kranja je izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Alojz Udovč iz Kranja. V nesreči je bil mopedist huje ranjen, škode na vozilih je za 2000 din. Na cesti tretjega reda v Krizah sta v soboto, 1. novembra, zvečer trčila voznik motornega kolesa Jernej Perko iz Tržiča in mopedist Stanislav Zaplotnik iz Novakov. Nesreča se je pripetila, ko je mopedist pripeljal po levi strani ceste. V nesreči je bil Zaplotnik huje ranjen, Perko pa lažje. Na cesti prvega reda v Podkorenu je v nedeljo, 2. novembra, dopoldne začelo zanašati na poledeneli cesti osebni avto^ mobil, ki ga je vozil grški državljan Stergios Armovtsis. Prl tem je avtomobil trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Karel Pinaza iz Brežic. Sopotnica v Pinazovem avtomobilu jc bila pri tem lažje ranjena, medtem ko je škode na avtomobilih za 50.000 din. Na cesti drugega reda v Preddvoru je v nedeljo popoldne voznik motornega kolesa Milan Poljanšek iz Preddvora zaradi neprimerne hitrosti v ovinku oplazil osebni avtomobil avstrijske registracije, voznik Štefan Mlečnik. Poljanšek je v°*" brez vozniškega izpita. Sopotnica Aleksandra Rozman je bua v nesreči lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 1500 din. V nedeljo nekaj pred 5. uro popoldne se je na cesti tretjega reda med Jesenicami in Cesto na Golico pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Stane Klakočer z Jesenic je vozil po levi strani ceste in pri tem trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, voznik Milan Omahcn iz Kočevja. Klako~er-jevo vozilo je po trčenju zdrsnilo kakih trideset metrov P° strmini in se ustavilo v gozdu. Voznik Klakočer je po nesreči pobegnil. Sopotnika v Omahnovem avtomobilu sta bil lažje ranjena, škode na avtomobilih je za 4000 din. Zaradi velike hitrosti in vožnje po sredini ceste je v Pod-gori v ponedeljek, 3. novembra, voznik osebnega avtomobi Geza Vogrinčič iz Ljubljane trčil v tovorni avtomobil, vozni« Alojz Cadež iz Ledenice. Voznik Vogrinčič in njegov sopotni Andrej Kirin sta bila pri trčenju huje ranjena, škode na vozilih je za 10300 din. a, L. M- Danes (sreda) sc bodo z vzletne steze na brniškem letal***J dvignila pod oblake tri letala. Dve bosta poleteli proti Be gradu, eno pa v Prago. Vsa letala se bodo ta dan tudi vrac ^ Jutri bosta dve jekleni ptici poleteli proti Beogradu m isti dan vrnili. Vzletelo bo tudi tovorno letalo. Poletelo ^ ^ proti Mii nehnu, sc proti večeru vrnilo in nadaljevalo P Beograd. , V petek bosta z brniškega letališča vzleteli dve letah redni progi Ljubljana—Beograd in obratno. J. K. Omet se Je vsul na posteljo, na kateri je spal sin Ane Dežman, potem ko Je lastni k sta nja Višak Josip 29. oktobra zjutraj s krampom podrl steno med prizidkom ln spaim nov* Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Posnemanja vredna akcija Večini športnih klubov vedno manjka denarja in zato se na vse načine trudijo, da bi si ga pridobili. V takem položaju je tudi hokejski klub Jesenice, ki bo letos poskušal osvojiti že 14. zaporedni naslov državnih prvakov. Prav goto ima ta klub simpatizerje po vsej Sloveniji in tudi drugod, ki bi mu po svojih močeh radi moralno in po svojih možnosti tudi materialno pomagali. Prav iz tega vzroka se je lani med delavci tovarne Elan v Begunjah porodila ideja, da ustanove klub prijateljev HK Jesenice. In res so ga ustanovili in na njihovo vabilo so jih tudi obiskali vsi igralci HK Jesenice. Letos spomladi pa je bilo na redni skupščini HK Jesenice sklenjeno, da se iniciativa Begunjcev razširi in zato uvede posebno obliko članstva HK Jesenice, ki se oslanja na prijatelje kluba. Za vse tiste, ki želijo postati člani takih klubov, naj naštejemo pravila, ki naj veljajo za vse klube prijateljev in posamezne prijatelje HK Jesenice. Klubi prijateljev HK Jesenice se lahko organizirajo Po podjetjih, ustanovah, naseljih in organizacijah ter so sestavni organizacijski del HK Jesenice. Vsak klub ima lahko svoja pravila, prijatelji HK Jesenice pa sc lahko včlanijo neposredno v HK Jesenice. Član kluba Prijateljev HK je lahko vsakdo, ki plača letno člana rino. Vsak prijatelj HK prejme člansko izkaznico in značko HK Jesenice. Članarino določa uprava HK Je senice. Klubom prijateljev HK Jesenice lahko ostane določen odstotek od članarine, če tako odloči uprava HK Jesenice. Ta odstotek pa ne more biti večji od 20 odst. letnega prispevka. _ Hokejski klub ima lahko svoje poverjenike, ki nabirajo prijatelje HK direktno brez posredovanja klubov prijateljev. Klubi prijateljev včlanjajo prijatelje posamično, lahko pa plačujejo klubsko članarino kolektivno. Za izdane članske izkaznice in značke se vodi posebna evidenca v klubih prijateljev ali pa pri glavnem poverjeniku v HK Jesenice za prijatelje kluba. Višino članarine določa HK vsako leto posebej. Legitimacija °z. izkaznica prijateljev HK Jesenice je posebna, normalnega formata z rdečim ovitkom v skaj izvedbi z vtisnjenim napisom »PRIJATELJ HK JESENICE.. Poleg rednega članskega prispevka je mogoč tudi Poseben prispevek, katerega poverjenik posebej vpiše v člansko knjižico. Za prispevke večje od 100 din se izdaja posebna jubilejna značka, za prispevke preko 1000 dm pa se izda posebna pozlačena značka H K Jesenice, ki Jc v velikosti jubilejne značke. . Prav bi bilo, da bi te vrstice ne ostale brez odmeva m da bi se čimveč mladih in starejših vključilo v klube Prijateljev IIK Jesenice ali pa direktno v HK Jesenice. vsi, ki se žele včlaniti neposredno v HK Jesenice, naj, sv°je želje sporoče na Hokejski klub Jesenice, Lcdarska 4, Jesenice. Z. Felc Kdo bo letos nafboSj-91 gorenjski šporinik? Prihodnjo soboto bomo objavili prvi glasovalni li s»ck za kbor najboljšega gorenjskega športnika v !e!u J%9. Naše uredništvo bo torej tudi letos med brlUCI »zvedlo tradicionalno anketo, na osnovi katere bomo "» dan republike proglasili najboljšega goren.p . > športnika oziroma bomo dobili deseterico najboljim KorcnjsMh šporln'c in športnikov. Uspchcv gorenjskih Športnic in športnikov nalrazllčncjših panog je bilo »etos dovolj tako, da upamo, da bodo imeli bralci n<» voljo dovolj Imen športnic in športnikov, da jih uvrstijo v desetorieo najboljših. Hkrati pa bomo prvič letos organizirali anketo za Izbor najboljše gorenjske ekipe. Tudi v ekipnih (mo-štveiiH, _ UgjaSkih) tekmovanjih so Imeli gorenjski Predstavniki v lciočnjem letu velike uspehe. Izbrali be-«»0 skupaj z varil najboljšo petorico gorenjskih ekip. Zato va-, žc danes vabimo, da sodelujete v naši an-Kc» in nam sproti pošiljate glasovalne listke, U i h po-ni« objavili v petih zaporednih številkah našega glasila. J. Javornik Zaključna dirka kolesarjev Spet sta se izkazala Žagar in Ribnikar Prizadevni kolesarski klub Kranj je v nedeljo organiziral zaključno dirko sezone za mlade kolesarje do 19. leta starosti. Najboljši sloven- i ski mladinci, med katerimi je bilo nekaj državnih repre-zentantov, so se pomerili na 60 km dolgi progi, ki je vodila tekmovalce od Stražišča skozi Školjo Loko, Železnike in nazaj v Stražišče, od koder so se morali še povzpeti na vrh Šmarje t ne gore. Favorit tekmovanja Kranjčan Ribnikar je bil vseskozi med vodilnimi in je tudi prvi prevozil v leteči cilj pred vzponom na šmarjetno goro. Težkega napora pri vzponu pa ni vzdržal in so ga prehiteli kar trije tekmovalci. Izmed kranjskih kolesarjev se je najbolje uvrstil Žagar, ki je zasedel 3. mesto, Ribnikarju pa je pripadlo 4. mesto. Pohvaliti pa velja tudi mlade kolesarje z Bleda, ki so imeli v svojih vrstah tudi najmlajšega udeleženca, komaj štirinajstletnega tekmovalca. J. Javornik Prvi poraz kranjskih šahistov V četrtem kolu slovenske šahovske lige so Kranjčani doživeli prvi poraz. Premagala jih je ekipa iz Kočevja s 5,5:2,5. Posamezni rezultati pa so bili naslednji: Zbil : Osterman 0:1, Bukovac : Cimer 0:1, Mali : Mestek 1:0, Murovec : Gornik 0:1. Matja-šič : Praznik 0:1, Krek : Ivič remi, Naglic : Rakovič 1:0, Pire : Praznik 0:1. Občinsko v Na letošnjem občinskem prvenstvu Radovljice v krosu je nastopilo okoli 60 tekmovalcev in tekmovalk. Pri mladinkah je zmagala Ivica Dobivvcc. Pri članicah je bila najboljša Nikica Tcrzič, Lestvica: 1. Salonit 2. Kočevje 3. Ljubljana 4. Borec 5. N. mesto 6. Koper 7. Domžale 8. Cerknica 3 0 1 2 1 1 2 1 0 2 1 1 1 1 1 1 0 3 0 1 2 0 0 3 F 19,5 19 18 16,5 11,5 11 8,5 8 Štagar prvenstvo znana smučarska tekačica iz Bohinja. V ostalih kategorijah so bili najboljši: mlajši mladinci: Janez Rcberšek, starejši mladinci: Franci Pretnar (oba TVD Radovljica), člani: Pavel Kobilica. A. Smučarji - tekači v nedeljo v Gorjah Prihodnjo nedeljo, 9. novembra, bo v Gorjah tekmovanje smučarjev tekačev na 15 km dolgi progi. Na tem tekmovanju bodo nastopili vsi naši najboljši tekači-reprezen-tantje, ki se letos zelo intenzivno pripravljajo za nastope v mednarodni tekaški areni. Gluhi so tekmovali v kegljanju Na avtomatiziranem d vos jeznem kegljišču v Stražišču so se pred dnevi pomerili v kegljanju predstavniki gluhih Celovca in Kranja. V disciplini 6 x 100 lučajev so bili zmagovalci gostje predvsem zaradi slabega šestega igralca v kranjski ekipi. V borbenih igrah pa so Kranjčani krepko zmagali s 74 točkami razlike. Povratno srečanje bo 29. novembra v Celovcu. Nova vaterpolska šola Plavalni klub Triglav bo tudi letos organiziral vaterpolsko šolo za pionirje rojene v letih 1954 do 1958. Organizator sprejema prijave v zimskem bazenu do 8. novembra, ko bo začela z delom imenovana šola. P. D. stovenija ^jjj^jjjjj avto POSLOVALNICA KRANJ, CESTA JLA 10 ZA HLADILNIK vašega avta sredstva proti zmrzovanju: Glvsantin (Pazi te, nagradni kuponi!) ROL1N trenutno dovolj na zalogi. ZIMSKI AVTOPLAČČI ludi že v prodaji. TA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22053 — ZAMENJUJEMO AJDO ZA MOKO IN ŽIVINSKA KRMILA Od nedelje do nedelfe NOGOMET — Gorenjski predstavniki so imeli v nedeljo bolj malo uspeha. Vsi trije so osvojili skupaj le dve točki. Rezultat-:: Tolmin : Triglav 2:2 (1:2), LTH : Sava 0:0, Zagorje : Lesce 7:0 (4:0). Pari prihodnjega kola: Triglav sce, Usnjar : LTH. Koper, Tabor : Le- ROKOMET — V nedeljo jc bilo odigrano zadnje kolo v moški in ženski republiški ligi. Obe gorenjski ekipi v moški konkurenci sta končali jesenski del prvenstva zelo klavrno Rokometaši Kranja so zasedli zadnje mesto, Tržič pa je pristal na desetem mestu, torej oba v nevarnih vodah za slovo od republiške lige. V zadnjem kolu sta spet obe ekipi izgubili, Tržič z Medvodami 10:12, Kranj pa jc doživel poraz s Slovenj Gradcem s 17:18. Edina svetla točka gorenjskih predstavnikov v republiških ligah pa je ekipa rokometašic iz Sclc. Ekipa je osvojila odlično tretje mesto, takoj za letošnjim prvakom Branikom. ODBOJKA — V okviru druge zvezne lige so Jeseničani izgubili v Izoli z 2:3. V prihodnjem kolu bodo Jesenice nastopile doma v igri z Branikom. HOKEJ NA LEDU — V tretjem kolu zvezne lige so Jesenice premagale Partizana z 18:4, Kranjska gora pa jc izgubila z Olimpijo z 1:8. J. Javornik GLAS Pomoč Banjaiuki: Nihče noče biti zadnji (Nadalj. s 1. str.) Dom onemoglih, Carinarnica, Vodovod, otroški vrtec Julke Pibernik, ŽIC, Delikatesa, občinska konferenca SZDL, Ljubljana transport, osnovna šola Mojstrana, Bolnica, Zdravstvena šola, Izolirka, osnovna šola Žirovnica, Stanovanjsko podjetje, Komunalni servis, splošno gradbeno podjetje Sava, kovinsko obrtno podjetje Mojstrana in Rožca. Pomoč omenjenih delovnih in družbenih organizacij iz jeseniške občine je denarna in materialna. Njena vrednost znaša 135.000 dinarjev. RADOVLJICA: Razen organizacij, ki smo jih omenili v zadnji številki našega časnika, so za Banjaluko pomoč prispevale še naslednje organizacije: hotel P od vin, Go- renjska kreditna banka Radovljica in hotel Grajski dvor. V ostalih delovnih organizacijah bodo samoupravni organi še ta teden sklepali o višini in obliki pomoči. V četrtek sta iz Radovljice odpeljala v prizadeto Banjaluko dva tovornjaka, nato-vorjena z desetimi tonami pomoči, predvsem jabolki. Da so bili v Banjaiuki te pošiljke zares veseli, pove dejstvo, da so kljub gneči na kraju za oddajo pomoči tovornjaka takoj raztovoriii in izkazovali veliko mero hvaležnosti. Razen ;abolk sta tovornjaka peija'a v Banjaluko tući šotore, odeje, jopice in obutev. KRANJ: Na kranjskem štabu za zaščito pred narav&?-mi nesrečami so nam povedali, d:-, so prizadet-m ob po- ^♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4 IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVSKEGA PODJETJA MURKE IZ LESC. — V ponedeljek popoldne so v prostorih našega uredništva žrebali reševalce nagradne k: i/anke Pri žrebanju so sodelovali reševalci, pred stavniki Murke m predstavniki uredništva Glasa. Prvotno so bile razpisane tri nagrade, vendar se je trg podjetje Murka pozneje odločilo še za tri. Izžrebani reševalci: 1 Marija Friškovec, Kranj, Smledni.Šk.i 60 b — električna grelna bla/ina, 2. Darja Friškovec, Kranj, Smledniška 60 b — električna grelna blazina, 3. Boštjan Trilar, Kranj, školjelo ška 50 — električna grelna blazina, 4. Helena Strnad, Kuni, Ulica 1. avgusta 3 — električni mlinček /a kavo, 5. Marija Kramar, Kranj, Partizanska 3 -- raženj za čevapčiče, 6. Franc šllar. Krani. Gosposvetska 17 — električna mesoreznica. tresu v Banjaiuki pomagala tudi naslednja podjetja: Iskra, Projektivno podjetje, Gorenjska kreditna banka, Gorenjski muzej in skupščina občine (dodatna pomoč v materialu). Skupna vrednost do sedaj zbrane pomoči za Banjaluko in Bosansko Krajino znaša 231.814 dinarjev, cd tega 138.900 v denarju in 92.414 v materialu. Podjetja in ustanove, ki še niso prispevale za prizadete ob potresu, čakajo na sklepe samoupravnih organov. KRANJ, 4. novembra — Včeraj popoldne smo se na občinskih štabih za zaščito pred naravnimi inesrečami ponovno pozanimali, kako poteka na Gorenjskem akcija za pomoč Banjaiuki. Seznamu podjetij, ki so že prispevala za prizadete v Bosanski Krajini, sta se v tržiški občini priključila še podružnica Gorenjske kreditne banke in BPT, na Jesenicah skupščina Ameriški vofaki bodo zapustili Vietnam! V ponedeljek zvečer je ameriški predsednik Nixon na televiziji spregovoril ameriškim državljanom. Govor je posvetil Vietnamu. Povedal je, da se je z voditelji Južnega Vietnama sporazumel o popolnem umiku ameriških vojakov iz Vietnama. Zamenjale naj bi jih čete saigonskega režima. Povedal je tudi, da je izdelal svoj načrt za mir v tem delu sveta in izrazil upanje, da se mu bo posrečil. To pa ne pomeni, je dejal predsednik Nixon, ameriškega neangaži-ranja na bojiščih v jugovzhodni Aziji, ampak bodo imele ZDA še vedno svoj vpliv v tem delu Azije. Ameriški predsednik je v svojem govoru izjavil, da Je osebno pisal pokojnemu se-vernovietnamskemu predsedniku Ho ši Minhu, da resnično želi konec vojne, vendar je hII odgovor voditelja Severnega Vietnama negativen. Dokaz, d.t ZDA resnično želijo končati vojno v Vietnamu, je postopen umik ameriških vojakov ln zmanjšane taktične ln strateške operacije ameriškega letalstva na področju Severnega Vietnama. Nixon je pozval Američane, naj podpro njegov mirovni načrt, v katerem »ZDA ne bodo premagane hi ne ponižane.a —j k občine, v Kranju pa Iskra (nabavni oddelek), Osrednja knjižnica, Lngeneering in E lak tro Kranj. Skupna po- moč v kranjski občini znaša že 268.564 dinarjev, od tega 151,150 v gotovini in 117.414 v: materialu. J. K. I Zlomljena svečka Mrak je legal na zemljo in odel pokopališče v škrlatno barvo. Sence so postajale daljše, medleča svetloba jasnega poznooktobrskega dne se je plazila med nagrobniki in križi ter risala po tleh čudne, hieroglifom podobne silhuete. Ob nekem grobu sta čepeli dve ženski in s smešnimi, nevajenimi gibi pulili plevel. Večji del korenin je ostal v tleh, kajti drobni, negovani prsti jih niso mogli izvleči. Gomila je bila zanemarjena, brez dvoma jo že vsaj leto dni ni nihče počistil. Zato pa sta klečeči in sopeči gospe dajali slutiti, da jima skrb za razkošno zunanjost jemlje obilico časa. Trenutno zamazane roke so se šibile pod težo bogatega nakitja. Njuna obraza, s katerih je mreža gubic vztrajno odganjala videz mladostne svežine, so prekrivale debele plasti kreme in pudra. Razkošni čevlji, obleka in pričeski bi zbudili spoštovanje tudi pri najbolj pre-jinjenem poznavalcu sodobne mode. Skratka, videz obeh je bil v popolnem nasprotju z zaraščenim grobom. »Dobro bo, Marija!« se je oglasila ena od žensk. »Jutri zjutraj vrtnar pripelje črnico, saj veš. Prekril bo štrelje. Semle postaviva še košaro s cvetjem — skoraj petdeset tisočakov sem plačala zanjo, ampak resnično je čudovita — okrog pa sveče. Boš videla, kakšne oči bosta imeli stara F... in tista koza L.. .« Babnici sla se zadovoljno hihitali. Vstali sta in zmetali plevel čez pokopališki zid, vendar tako, da so posamezni lističi ter drobci zemlje ponesnažili sosednja grobova svojcev gospe F. . . in »tiste koze L . . .«. Medtem je pokrajino zajeta tema. Voščenke po očiščenih grobovih in grobnicah so okolico spremenile v svet iz pravljice. Bil je pač večer pred dnevom mrtvih. Na poti, posuti z drobnim belim peskom, ki vijuga med spomeniki in križi, so zaškripali koraki. Od vrat sem je prihajal možakar bednega videla, pokrit s po-mečkanim klobukom in oblečen v zamaščene hlače in suknjič. Negotov, cepajoč korak in vonj po žganju, ki ga je širil okrog sebe, sta izdajala pijančka. Obstal je pred skromnim, vegastim nagrobnikotn, štrlečim it gomile blizu obeh dam. Dlani sta mu segli v žepe in izvlekli prelomljeno svečko. Ogledoval si jo je, potem pa sc sklonit in jo zarinil v mehko zemljo. Pri tem so mu udje drgetali, da je izgubil ravnotežje in telebnil na gomilo. »Škandal, sramota!« sta zakokodakali ženski, budno opazujoč početje prišleka. Čeprav moški pripombe ni mogel preslišali, jc ostal neprizadet. Dvignil se je s tal, prižgal svečo, še malce počakal, nato pa odšel. »Morali bi ga zapreti,« jc pripomnila ogorčena gospa Marija. »Ali ni to Peter? Groza kakšen prostak je postaji Pravijo, da odkar so mu umrli žena ter hčerki, H 99 popiva. In tako eleganten fc.ut jc bil.« »Menda jutri ja ne bo prišel! Cisto zraven naju bi stoj. StPainol Ljudje, iztegnejo pomisliti, da smo v sorodstvu." sta tuhtali. Toda Petra naslednji dan ni bilo. Edinkrat v celem letu. Obsedel je v gostilni, sam samcat, in praznil kozarčke. Ni hotel moliti someščanov, ki so prišli na pokopališče, prišli edinkrat v celem letu. Premisi j cvat je 6 duši teH ljudi, o tem, kako se merijo s P°8'ea' ocenjujoč pričeske in nove plašče sosed, škilijo " grobove in skušajo ugotoviti ceno rož, nagrobnikov, svečnikov, košaric, kipcev in vaz ter pretehtati gtOl"'u) lastnikovega žepa. Cisto jasno je videl pred 8y°t armado sebičnežev, ki žalno svečanost spreminjalo modno revijo, v demonstracijo osebne moči in Mg»**jj*jj v razkazovanje družbenega vpliva in ki se togo, pogled resnobno priklanjajo, a si hkrati z rcnt.K''J!^j,i točnostjo zapomnijo vse, kar lim pride na oci. i' c je gospo F ... in gospo I.....kako sršita proti svojnn^ načičkanima sosedama in kako jima ti dve vrat ata W» za drago. Pri tetn tO mrtvi postranska zadeva, o kan' — razen redkih izjem — nihče Mg razmišlja. »Krčmar, ie enega!" je ukazal pijani c h. zelec^ zatreti naraščajočo slabost. * Guze