poštnina plačana v gotovini
Cena Din f*-
Stev. 61
V Ljubljana, petek 14. marca 1941
Leto VI.
Nov papežev korak za mir
Navzlic nepomirljivemu stališču vojskujočih se taborov, naj bi sv. oče pripravljal novo msrovno akci;o s posredovanjem Roosevelta in Italije
Belgrad, 14. marca. m. >Politika* prinaša od svojega dopisnika iz Rima poročilo, v katerem pravi, da sv. oče Pij XII. spet skuša preučiti možnosti, kako bi se obnovil mir.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je sv. oče Pij XII. na lastno pobudo začel po svojih odposlancih poizvedovati, na kakšen odmev bi pri vojskujočih se državah naletel n.je-Sov morebitni poskus za ustavitev sovražnosti.
V	zvezi s tem je v začetku tega meseca sv. oče Poklical na izredni sestanek 14 cerkvenih visokih dostojanstvenikov, da bi slišal njihovo mnenje o načrtu, po katerem naj bi se še enkrat preučile možnosti za novo mirovno pobudo Od 14 dostojanstvenikov jih je devet izrazilo mnenje, da bi takšna akcija doživela neuspeh, ker sta vojskujoča se tabora v takšnem polo-
žaju, da je izključena možnost, da bi kateri koli od njiju sprejel kako mirovno pobudo.
Sv. oče pa vendar ni opustil svojega načrta. Pravijo, da je pred tremi dnevi sprejel apostolskega nuncija na italijanskem dvoru — msgr. Borgonzinija, kateremu je pojasnil svojo zamisel. Sporočil mu je tudi stališče nasprotnih krogov ter mu končno naročil, naj o njegovih zamislih obvesti italijansko vlado, ta pa nemško, da bi se videlo, na kakšen odmev bi naletela namera sv. očeta pri državah osi. Poleg tega je sv. oče poslal brzojavna navodila nunciju v Washingtonu. msgr. Cigoganiju, ki naj v papeževem imenu obvesti Roosevelta o vsem tem, ter ga vpraša, če bi prevzel vlogo posredovalca za mir z Anglijo, če bi bila njegova zamisel dobro sprejeta pri Nemčiji in Italiji.
Prav takšna navodila je dobil tudi apostolski nuncij v Tokiu, msgr. Marella, ki naj
o	tem obvesti japonsko vlado ter potem poroča, na kakšen sprejem bo ta papeževa želja naletela na japonskih odločujočih mestih. Poleg tega je sv. oče po nunciju izrazil zadovoljstvo nad uspehom japonskega posredovanja v sporu med Siamom in Indokino.
Čeprav sv. oče najbrž Se ni mogel dobiti odgovorov od svojih nuncijev, vendar se iz mnogih znamenj da sklepati, da je imelo tistih devet kardinalov, ki so papežu povedali mnenje, da nobena vojskujoča se država v tem trenutku ne bi privolila v mir, najbrž prav. Po drugi strani pa ta zamisel sv. očeta vsekakor ni brez pomena kljub vsemu odločnemu poudarjanju obeh vojskujočih se taborov, da ne privolita na sklenitev miru.
Bolgarska in madžarska sodba:
Po iugoslovansko-nemških posvetih -končna ustalitev razmer na Balkanu
Sofija, 14. marca. ni. Bolgarsko časopisje posveča veliko pozornost položaju na Balkanu ter soglasno izraža upanje, da bo ta del Evrope ostal izven vojne. Sofijski politični krogi so prepričani, da bodo že v prihodnjih dneh rešena tudi ostala vprašanja, ki zanimajo Balkan ter Nemčijo in Italijo. Sodijo tudi, da bo prišlo do sporazuma med Nemčijo in Grčijo ter bi se tako končala vojna med Italijo in Grčijo. Glede Turčije, pravijo, da je predsednik turške republike Ismet Ineni že poslal odgovor nemškemu kanclerju Hitlerju na njegovo spomenico. V bolgarski prestolnici dosti ugibajo o vsebini tega odgovora.
Bolgarsko časopisje istočasno posveča tudi daljše članke in poročila Jugoslaviji in jugoslo-vansko-nemškim^ odnošajem. »Slovo« povdarja, da bo Jugoslavija že prihodnje dni pojasnila svoje odnošaje do Nemčije, ter je »ato treba pričakovati ugodnega razvoja dogodkov za obe državi.
Budimpešta, 14. marca. m. Glede jugovzhodne Evrope v madžarskih političnih krogih pravijo, da po končanih jugoslovansko-nemških razgovorih ne bo nobene ovire več za nadaljnjo okrepitev miru ▼ tem delu Evrope. Po tem političnem in diplomatskem zavarovanju miru bo nadaljne sodelovanje narodov v jugovzhodni Evropi še pomembnejše in plodnejše.
Stotine nemških letal zažigajo in rušijo angleška pristanišča
Berlin, 14. marca. DNB Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Preteklo noč od 11. na 12 marec, je ob mesečini več sto nemških bojnih letal izvedlo napad na pristaniške naprave v Liverpoolu in Birkenheadu. Napad je bil zelo Uspešen. Razrušenih je bilo dosti poslopij v Pristanišču, tovarnam pa je bila povzročena velika škoda. Več ladij, ki so bile v pristanišču, je bilo zažganih. Razen tega napada so nemška letala izvedla močne napade tudi na razne vojaške cilje in industrijske naprave na Škotskem in v Južni Angliji. Več nemških letal je podnevi izvedlo napade na neko^ letališče v Južni Angliji. Porušenih je bilo več hangarjev.
V	bližini angleške jugovzhodne obale je nemški bojni čoln potopil en britanski rušilec.
Preteklo noč so britanska Jetala napadla mesta v severni Nemčiji in nemško prestolnico. Vrženih je bilo mnogo zažigalnih in močno eksplozivnih bomb. Razen stanovanjskih hiš je bilo porušenih več cerkva in bolnišnic. Škoda ^a industrijskih napravah je neznatna. Ubitih je bilo več civilistov, še več pa ranjenih. Uničenih je bilo 13 sovražnih letal. Šest nemških letal je izginilo.
London, 14. marca. o. Snoonji nemški napad je bil zelo hud, zlasti na mesta v Angliji in škotski. Posebno močan napad je bil na neko mesto v Clydeju, najbrže Clydebanku, blizu Glasgowa, kjer so velike ladjedelnice in druge tovarne. Povzročenih je bilo veliko požarov, katere pa so gasilci do jutranjih ur popolnoma obvladali. Tudi smrtnih žrtev je bilo precej. Druge skupine nemških letal so bombardirale neko mesto v severovzhodni Angliji, kjer je bilo povzročeno več požarov in porušenih več hiš. Smrtnih žrtev ni mnogo. Ob Merseyu — najbrž v Liverpoolu so sovražna letala zmetala precej bomb, povzročila majhno škodo in zanetila več požarov. Glavna škoda je na zasebnih hišah, smrtnih žrtev ni bilo mnogo. Povsod drugod pa so sovražna letala povzročila manjšo škodo.
Abesinski podkralj, vojvoda Aostski, je v zadnjih dneh obiskal severno in vzhodno bojišče, se seznanil z vojalšikim in političnim položajem ter dail potrebna navodila vsem oblastem, poroča Stefani.
139. dan vojne med lialijo in Grčijo:
Grki odbijajo hude dnevne in nočne napade na osrednjem bojišču
• Neki° I-,ItaAiii^4- marca‘ Stefani. Italijansko vojno poročilo št. 279. pravi:
Grško bojišče: Sovražnik je ponovil napade v dolini Vojuše, toda bil je odbit in je imel hude izgube. Naše letalstvo je bombardiralo eno izmed pomembnih sovražnikovih pomorskih oporišč.
Atene, 14. marca. o. Atenska agencija: Z bojišča poročajo o močnih italijanskih napadih z novimi četami, katerim pomaga letalstvo. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo dve italijanski letali. Italijanske čete so začele zdaj z nočnimi napadi. Pet divizij je skušalo predsnočnjim po-
tisniti grške čete iz na novo zasedenih postojank na osrednjem bojišču. Na levem krilu bojišča je bil hud boj v višini 1600 metrov. Italijanske čete so bile prisiljene na umik. V isti noči so skušali Italijani prodreti na severu z novim napadom, ki se je začel po polnoči, in omajati nove grške postojanke, pa so bili tudi pri tem napadu odbiti. Tudi dalje na severu je nov val napada bil ustavljen. Grki so zajeli 540 italijanskih vojakov, med njimi 12 višjih častnikov.
Grški rušilec v Egejskem morju je potopil italijansko podmornico, ki. je napadla konvoj, namenjen za Grčijo.
Hitlerjev govor ob triletn'ci avstrijske priključitve
Linz, 14. marca. DNB. Hitler je govoril v Lm-z'i na slavnostnem zboru za tretjo obletnico priključitve Vzhodne krajine (Avstrije) Nemčiji. Med drugim je rekel, da se je z ustanovitvijo velike Nemčije končno razbila versajska mirovna pogodba in versajski red. Danes stojimo pred končanim delom. Kakor je prvo zedinjenje nemškega naroda leta 1870-71 doživelo nezadovoljstvo na ostalem svetu, tako se je tudi to drugo veliko zedinjenje moralo izvesti proti sovraštvu in zavisti, proti ljubosumnosti in pohlepnosti in obenem tudi proti Počasnosti in lenosti drugih narodov in drugih držav. Boj, ki je bil takrat začet, se je končal 8 sunin) zgodovinskim uspehom. Boj, ki ga danes bije Nemčija, se bo tudi končal z enakim uspehom.
Nemški narod je poln nepremagljive volje in neomajne odločnosti, da bo šel tako do zmagovitega konca. Za Hitlerjem stoji kakor en sam mož narodnosocialistična stranka, nosilka zmagoslavne politične volje nemškega naroda. Vštric 8 teni gibanjem gre močna oborožena sila nove Nemčije, jo navdaja prav taka nejzproena volja kakor stranko. Svet se bo še prepričal o tem, kaj vse na
svetu je moči streti prej kakor oboroženo silo Nemčije. Za narodnosocialistično stranko in za vojsko se je pa strnil ves nemški narod.
Pred dobrini letom dni Churchill menda še ni bil na čistem glede trdnosti in zanesljivosti Nemcev v Avstriji. Anglija je v tem pogledu doživela prepričevalen nauk na Norveškem in v Franciji.
Hitler je govoril o boju nemškega naroda proti staremu svetu zlata in velekapitala, o razvoju Nemčije v socialno državo ter poveličeval velikansko delo nemškega naroda danes na vseh področjih. Podčrtaval je polet nemškega gospodarskega življenja in čedalje večji napredek nemške industrije ter stalno povečavanje nemške izdelave. Tudi Avstrija je po svojih močeh sodelovala in prispevala k splošnemu nemškemu poletu. Prišel bo čas končne zmage. Takrat bo Nemčija uresničila vse načrte do konca in še temeljiteje ko doslej, da bo velika Nemčija dobila vse bolj značaj resnične državne delovne enote, značaj države, ki v vsem predstavlja socialno ljudsko enoto. Vsem Nemcem je pred očmi zmerom samo eno: Velika Nemčija.
Preiskava o atentatu v Carigradu
London, 14. marca. o. Reuter: Bivši angleški poslanik v Sofiji je poslal uradno poročilo o carigrajskem atentatu. Pravi, da sta bila med ročno prtljago poslaniškega osebja pomešana pred odhodom iz Sofije dva ročna kovčega, ki so ju najbrž prinesli v poslaništvo.
Iz turškega uradnega poročila o preiskavi je razvidno, da so bile v kovčegih bombe, položene v prtljago na postaji v Sofiji. V vlaku so uslužbenci tuja kovčega odprli, pa niso našli nič sumljivega. Ko je v hotelu prišlo do eksplozije v prvem kov-čegu, je neki uradnik drugi kovček nesel hitro iz poslopja ter ga vrgel v vodnjak in s tem preprečil še hujšo nesrečo. Preiskava je ugotovila, da 60 v kovčegih bile na videz nedolžne električne baterije, ki so v resnici bile bombe, napolnjene s trinitrotoluenom.
Dogodki na afriških bojiščih
Nekje v Italiji, 14. marca. o. Stefani. 279. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Severna Afrika: Naša letala so bombardirala pomorska in letalska oporišča v Cirenaiki. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali in s strojnicami streljali na britanska taborišča in na motorizirana sredstva.
Vzhodna Afrika: Sovražnik je izvedel letalske napade na več krajev v Eritreji, vendar pa škode ni bilo.
London, 14. marca. o. Iz Khartuma poroča angleško vrhovno poveljstvo, da bo angleške čete zavzele Azovo, zelo važno točko, od koder je omogočeno nadaljne prodiranje s prostovoljnimi Abe-sinci proti Addis Abebi. Angleške čete so zavzele tudi Dagaghbur in so sedaj le 250 km od Hararja. Včeraj je padla tudi Javella, važno križišče ob cesti, ki drži v Addis Abebo od juga. Angleško letalstvo je bilo zelo delavno pri Kerenu, kjer so obdelavali italijanske garnizije s strojnicami. Bombardirana je bila tudi železniška proga, ki veže Asmaro in Keren ter je bil zadet transportni vlak. Tudi letališče v Asmari je bilo močno bombardirano.
Britanska letala so preteklo noč srdito bombardirala sovražnikova letališča na Rodosu.
Od začetka sedanje vojne je bilo potopljenih za več kakor 9,2 milijona ton trgovskega brodovja, pri čemer imajo glavni delež nemške podmornice. Povečanja teh izgub ne bodo preprečile nobene angleške in ameriške vojne ladje, naj se imenujejo tako ali tako, piše »Berliner Borsen Zeitung«.
Pošiljatev novih angleških čet na Bližnji Vzhod smatrajo v londonskih krogih z a ukrep, ki
fa je zahteval general Wavell. Te čete naj i zamenjaile sedanjo vojsko, kateri je potreben daljši oddih, ker jo je italijanski odpor izločil iz boja, pišejo stockholmski listi, kakor poroča Stefani.
Časi so se spremenili, ni se pa spremenilo nekaj: dostojanstvo, velikodušnost in dobrotljivost Amerikancev. Amerika je razumela, kaj Francija potrebuje, je govoril marseil-leski prefekt včeraj, ko je prišla iz Združenih držav pTva ladja z živežem in zdravili za francoske otroke.
Vesti 14. marca
Ko bo prišel čas, bo angleško letalstvo na bližnjem vzhodu udarjalo, kakor je udarjalo v Afriki, je izjavil atenskemu tisku angleški letalski poveljnik maršal Longmore, ko je razpravljal o vodstvu, organizaciji in sposobnosti letalcev, ki v sedanji vojni sodelujejo.
Letalo, polno bomb, je bilo zadeto nekje pri predsnočnjih napadih na zahodu. Ko je padlo na tla, so vse bombe — več ton — eksplodirale ter raztrgale na drobne kosce letalo in posadko.
Kdor misli, da bi Jugoslavija samo za trenutek mogla privoliti v kake zahteve, ki niso v skladu z njeno častjo in njenim pojmovanjem neodvisnosti, ta ne pozna ne jugoslovanskega ljudstva in ne jugoslovanskih vojaških poveljnikov, ki so povečini že v svetovni vojni dokazali, kako pojmujejo vojaško in narodno čast države, sodi francoski dnevnik »Pariš Soir«.
V Alzaciji je^ bila uvedena nemška marka kot
edino plačilno sredstvo, poroča DNB.
Egipt je prostovoljno stopil ob stran Angležev. Mi popolnoma zaupamo, da bodo Angleži prišli iz te vojne kot zmagovalci. Egipt je izpolnil vse obveznosti iz pogodbe z Anglijo, kateri bo Egipt pomagal s pridelki, Anglija pa mu bo pošiljala pomorska prevozna sredstva, je izjavil predsednik vlade Sidi paša Reuterjevemu dopisniku o razgovorih, ki jih je imel z zunanjim ministrom Edenom.
V Libiji in Afriki niso zmagali angleški generali
in angleški vojaki, temveč težki 50 do 70 tonski tanki, piše >Popolo d* Italia«. Vojaška sposobnost italijanskega poveljstva je znala angleške čezmerne sile potegniti v nevarno past, sodi »Giornale d’ Italia.«
Zakon, ki določa odstopitev lastnih vojnih potrebščin tuji državi, ni nevtralen, temveč izrazito napadalen. Roosevelt in njegova vlada zahtevata zase pravico, da odločata povsod na zemlji. Narodi pa, ki nočejo priti v odvisnost od nikogar, so se združili v trojno zvezo ter preračunali vse možnosti in nevarnosti, ki bi se rodile iz ameriške pomoči za Anglijo, piše gla-6lo nemškega zunanjega ministrstva »Diplo-matisch-Politische Korrespondenz.«
Ob drugi obletnici slovaške republike je bila včeraj v Belgradu slovesna služba božja, katere 6e je med drugimi udeležil tudi slovaški poslanik Cieker z osebjem in številnimi zastopniki Slovakov.
>Zmaga je naša, ker se Nemčija bori za pravico, ker je nemški narod najmočnejši in najhrab-rejši, najbolj pripravljen in ker ima najboljše vodstvo. Nemška vojska je pripravljena za odločilni boj z zadnjim sovražuikom, z Anglijo. Vsemu svetu jo že jasno, kako so bo ta boj končal, to se pravi, da se mora nedvomno končati samo z nemško zmago«, je govoril pri včerajšnjih slovesnostih na Dunaju nemški propagandni minister dr, Gobbels.
Zdi se, da so možnosti za ustavitev grškega brezupnega boja z Italijo in Nemčijo. Ni izključeno, da bi se v grški Traciji sestavila nova vlada pod vodstvom tamošnjega guvernerja Koziasa. Ta vlada naj bi ugodila italijanskim in nemškim zahtevam, piše vodilni madžarski dnevnik »Pester Lloyd«.
Razdejanja, ki so jih zadnje dni povzročila nemška letala po angleških mestih, so hujša od razdejanja v Coventryju. Bombardiranje ladjedelnic v Liverpoolu pa je strašen nemški odgovor na angleške načrte za ojačenje pomorskega brodovja, piše »Popolo di Roma«.
Obe vojskujoči se stranki želita dobiti irsko ozemlje, da bi si izboljšali vojaški položaj. Zalo nevarnost za Irsko vedno bolj narašča. Irska je v vedno večji vojni nevarnosti, je govoril včeraj predsednik vlade de Valera.
Italija in Nemčija sta navzlic sprejetju ameriškega zakona prepričani o svoji končni zmagi, ker vesta, da je ameriška pomoč samo utvara, sodi agencija Stefani.
Japonskega zunanjega ministra Macnoka, ki je kristjan, bo najbrž sprejel tudi sv. oče Pij XII., napoveduje »Japan Times«.
Ameriško vojno ministrstvo uradno sporoča, da bodo te dni odposlali v Anglijo 30 najmodernejših bojnih čolnov, takoimenovanih »komarjev« za boj proti podmornicam.
Kancler Hitler je brzojavno čestital predsedniku Slovaške dr. Tisu ob današnjem narodnem prazniku.
Vojaški poveljnik Carigrada je za dva dni prepovedal izhajanje osmim listom, ki so objavljali vznemirljiva poročila o atentatu na angleškega poslanika Rendola, poroča ana-tolska agencija.
Začetek silovite angleške letalske ofenzive proti Berlinu in nemškim lukam
London, 14. marca. o. Reuter: Angleško letalstvo je začelo v noči od srede na četrtek z letalsko ofenzivo na nemška mesta. Napadlo je Berlin, Hamburg in Bremen. Napad je trajal od mraka do zore. Napad na Berlin je bil do sedaj najhujši, kljub zelo močnemu protiletalskemu ognju. Angleškim letalom se je posrečilo priti skozi ogenj in zmetati bombe na cilje, določene že vnaprej. Napad je trajal več ur in so letalci zmetali bombe na železniške postaje, križišča in tovarne ter povzročili ogromne požare, da je bilo mesto kakor podnevi. Več pilotov pripoveduje, da so bili požari na različnih krajih v Berlinu tako ogromni, da jih je bilo videti 200 km daleč. Neki pilot se je spustil tako nizko, da je letel nad strehami in je s strojnicami obdelaval protiletalsko topništvo.
V	Bremenu so si vzeli Angleži za cilj važne tovarne za vojne potrebščine, več stavb je bilo zadetih, povzročili so ogromne požare in silno razdejanje. Posebno hud je bil napad na industrijski predel, kjer je bilo največ požarov. Protiletalski ogenj v Bremenu pa je bil še mnogo hujši kakor v Berlinu. Več nemških lovcev je skušalo preprečiti napad, pa se jim ni posrečilo.
Tudi Hamburg je imel vso noč napad. Začel se je ob 22, ko so padle prve bombe na ladjedelnice. Požari so bili videti na 100 do 150 km daleč. Istočasno pa so angleška letala, bombardirala Boulogne in letališča v zasedenem ozemlju.
Angleški letalci so včeraj pri Juttlandu spustili zračni torpedo na nemški rušilec ter ga zadeli. Včeraj podnevi so angleška letala močno bombardirala Calais in druga letališča v zase-denejn ozemlju. En angleški lovec se ni vrnil.
Snoči so angleška letala že drugo noč zelo močno j.n uspešno bombardirala nemško pristanišče Hamburg. Podrobnosti o tem napadu do-sedaj še niso znane.
Pri snočnjem nočnem napadu smo sestrelili štiri nemške bombnike, več drugih pa je bilo poškodovanih.
Berlin, 14. marca. DNB. Preteklo noč so angleški bombniki izvedli napade na pokrajine v severni Nemčiji. Med napadi so vrgli veliko število zažigalnih bomb in bomb z močnim eksplozivnim učinkom, ki so padle na nevojaške naprave. Med civilnim prebivalstvom Je bilq več mrtvih in ranjenih. Po do sedaj došlih poročilih so nemška lovska letala za nočne polete in protiletalsko topništvo sestrelila pet angleških letal.
S Iran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 14. marca 1941. v
Štev. 61.
Zborovanje celjskih trgovcev
Prav bi bilo, če bi tudi Slovenija dobila primerno količino sladkorja, ki pride s Slovaškega
Celje, 14. marca.
S noči je bila v Narodnem domu glavna skupščina celjskih trgovcev. Po poročilu predsednika tega združenja g. Stermeckega in tajnika g. Bla-žona je bil sprejet proračun za tekoče leto in nekaj predlogov uprave. Nato je dobil besedo celjski župan dr. Vorsič, ki je v imenu celjske občine pozdravil zbrane zastopnike trgovcev. Za njim je govoril o konjunkturi trgovine, zlasti celjske, svetnik trgovsko-industrijske zbornice gosp. Fazarinc.
V	svojem temeljitem govoru je orisal zgrešeno pot, ki so se je prej oprijeli pri nas, namesto da bi vpeljali uravnano gospodarstvo. Govornik se je potem dotaknil krajevnih razmer in prešel na vprašanje dobave moke in sladkorja. Uvoz moke iz Banata se je ustavil. Če ne bi bili že prej poskrbeli za nekaj moke, ki je zdaj v naših skladiščih,
bi bili sploh brez nje. Tudi sladkorja v zadnjem času primanjkuje. Za celjski okraj z mestom vred je določena količina 70.000 kg, t. j. sedem vagonov sladkorja. To pa je vsekakor premalo. Zato tudi ni nič čudnega, če se v zadnjem času množe pritožbe, da ljudje ne morejo dobiti sladkorja niti toliko, kolikor bi ga nujno potrebovali.
Kakor smo zvedeli, bomo dobili večje količine sladkorja s Slovaške, in sicer 1200 vagonov. Prepričani smo in prav bi tudi bilo, da bi primerna količina tega sladkorja prišla tudi v Slovenijo in tako tudi v Celje.
V	imenu Zveze trgovskih združenj je nato spregovoril g. Pustišek iz Ljubljane. Podal je glavne smernice, v katerih je v pretekli poslovni dobi potekalo delo te zveze. Zveza je bila v preteklem letu še prav posebno delavna.
Ljubljana od včeraj do danes
Zdi se kakor bi se bili tam zgoraj zmenili vremenarji, naj se letošnji marec ravna natančno po navodilu »danes lepo, jutri grdo*, pa spet lepo po vrsti — kajti prav tako se zadnje dni napravlja vreme.
Včeraj je bil dan lep in prijeten, vse ga je bilo veselo. Če bi bil še gorak, bi bilo nebeško fletno. Toda že kmalu popoldne je začel vleči mrzel veter. Pa ne, da bi bil jasno vreme še učvrstil kakor ponavadi napravi — na večer je odnekod privlekel sive oblake, med katerimi se je luna le s težavo prebijala. Davi je bilo jutro spet oblačno, čmerno in celo precej mrzlo. Še teden dni nas loči od prave, tudi v koledarju določene pomladi. Dan je pa zdaj že kar dolg, zvečer se še dolgo vidi in zjutraj se že tudi ni več treba napravljati pri luči.
Krščansko žensko društvo je zborovalo
Predsednica Krščanskega ženskega društva ga. Logarjeva je pričela občni zbor te človekoljubne organizacije naših gospa in gospodičen. Pozdravila je društvenega duhovnega svetovalca univ. prof. prelata dr. Lukmana, banovo gospo Natlačenovo, zastopnico Slovenske krščanske ženske zveze go. Peršuhovo, predsednico Društva za varstvo deklet go. Golievo, zastopnico Slomškove družbe go. Hafnerjevo, predsednico Savico gdč. Lavričevo in predsednico Dekliških krožkov gdč. Stefanovo.
Ga. Sadarjeva je podala nato pregled o delovanju društva v preteklem letu. Zdaj je 328 članic. Na materinski dan so bile članice pri skupni sv. maši in sv. obhajilu za umrle članice, zvečer je bila v Operi lepo uspela materinska proslava. Prebitek je bil, kakor vsako leto, uporabljen za obdaritev revnih otrok. Na Miklavžev predvečer je društvo priredilo nastop, na katerem je bilo obdarovanih 140 otrok. Prirejenih je bilo šest prav primernih in perečih predavanj, sedem zanimivih ekskurzij ter dva družabna sestanka. Društvo je sodelovalo pri raznih nabiralnih akcijah, pri zbirki mladinskega odseka Protituberkulozne zveze, pri zbirki Rdečega križa, ob dnevih za slepce, ob nabiralnih dneh za zimsko pomoč ter se udejstvovalo ob vsesvetski akciji za prodajo vencev in sveč v prid pomoči potrebnim ljubljanskim meščanom. Z mesečnim prispevkom podpira več dijakov in družin, mnogokrat pa je nudilo tudi posamično podporo. Ima tudi svojo akcijo ročnega dela za zimsko pomoč. Namesto cvetja na krsto dr. Korošca je zbralo večjo količino bombaža, iz katerega članice pletejo jopice, majce, hlačke, vse za revne otroke. Društvo je dalje tudi uvedlo popoldneve ročnega dela. — Proučevalo je osnutek zakona o zaščiti gospodinjskih poslov, sodelovalo pri raznih sejan, odborih in anketah. Prisrčna stike je imelo z mnogimi človekoljubnimi in patriotskimi društvi, prsrčne stike pa je imelo tudi z akademskim društvom »Savica«.
Blagajniško poročilo je podala izredno agilna in marljiva članica društva ga. Sušnikova.
Po končanih poročilih je spregovoril prelat dr. Lukman, ki je društvu čestital k plodnemu delu ter končal z željo, da bi Bog tudi v bodoče blagoslovil društveno delovanje.
V	odbor so bile nato izvoljene naslednje gospe: Finčeva, Goričanova, Logarjeva, Natlačenova, Odlaskova, Podgornikova, Remčeva, Sadarjeva, Sušnikova in Vencajzova. Zelo agilno pa dela v odboru tudi bivša večletna predsednica gdč. Krekova. V nadzorstvu so: ge. Golieva, Milavčeva, Vrhovčeva, v razsodišču pa: ge. Bartolova, Lebarjeva, Puntarjeva.
Spet več prodajalcev po lokalih
Kakor je postalo malo bolj g9r.ko, so_ v lokale spet v večjem številu navalili razni prodajalci, ki ponujajo svinčnike, razglednice, nože in podobno. Da se pa ta čas obiskovanja še_ bolj pozna, so tudi z dežele prihiteli^ otroci, ki ponujajo prvo spomladansko cvetje. Gostje ponavadi ne kupijo nič, da pa se obiskovalcev
znebe, rad vsak daruje vsaj dinar. Kdo ve, če je ta denar, ki se ga prodajalec lahko precej nabere, če je priden in če obere dosti lokalov, tudi uporabljen v pravi namen in če ga dobi v resnici potrebni?
Nesreča na Tržaški cesti
Ljubljana, 14, marca.
Včeraj opoldne se je vozil mlad trgovski vajenec s kolesom po Tržaški cesti domov proti Viču. Mladostna objestnost in razposajenost sta bili vzrok, da m dosti pazil na cesto pred seboj. Zavozil je s kolesom v žlebičast tir električne cestne železmice in ker je vozil zelo hitro, je tudi hitro padel na desno stran ob rob hodnika. Slučaj je pa hotel, da je ravno tedaj šla neka gospa po hodniku ter vodila za roko 'malo komaj enoletno punčko. Vajenec, kolo, gospa in otrok so se znašli v kupu blata in prahu istočasno. Najhuje je poškodovan vajenec, ki je pri padcu ob rob hodnika dobil precejšnje poškodbe po glavi, rokah in nogah. Močne odrgnine je dobil tudi mali otrok, le gos-pa je ostala skoraj nepoškodovana, zato je pa njena obleka utrpela naravnost grozne poškodbe, tako da so skoraj cunje visele od nje.
KAKO JE BILA TORPEDIRANA JUGOSLOVANSKA LADJA »0RA0«
Split, 14. marca. j. V Split sta prispela včeraj dva člana od posadke jugoslovanske tovorne ladje »Orao«, ki je bila 12. oktobra lani torpedirana na Atlantskem morju na potovanju od Brazilije v Anglijo. Ladja je bila last družbe »Atlantska plovba« na Sušaku.
Ladja je naložila v Braziliji tovor žita za Anglijo. Kakšnih 200 kilometrov zahodno od Gibraltarja pa je ladjo ustavila neka neznana podmornica, na kateri so mornarji op ali le številko 10, narodnosti pa niso mogli ugotoviti. Dan poprej je ladjo srečal angleški rušilec in jo nekaj 'I'i vodil proti Gibraltarju. Cim se je podmornica prikazala, je dalo vojaško spremstvo radijski poziv Gibraltarju, da je v bližini tuja podmornica. Bržkone pa je podmornica ujeta ta znak, kajti takoj je odgovorila s topovskimi streli. Na ladjo je bilo izstreljenih okrog 30 strelov, ki so ubili dva člana posadke, ostali mornarji pa so poskakali v morje ali pa v reševalne čolne. Čim je posadka zapustila ladjo, se je podmornica približala in oddala štiri strele v ladjo, v vsako skladišče po enega. Takoj nato se je podmornica oddaljila in izstrelila torpedo, ki je zadel ladjo v strojniški oddelek. Ladja se je potem še štiri ure držala na površju, nato se je šele pogreznila v morje. Ladji >Orao« je poveljeval kapitan Suzani? iz Kostrene, na ladji pa je bilo 32 mornarjev. 16 je bilo Jugoslovanov, ostali pa tujih narodnosti. Od naših mornarjev ni bil nihče ubit. Oba sta bila skočila iz ladje in se nekoliko poškodovala, toda plavala sta dobro uro, M ju je prišel rešit neki angleški rušilec. Na tem rušilcu so ostali vsi brodolomci dva dni, ker je ladja iskala podmornico. /t\ pa je ni našla, je c /oila v Gibraltar in vkrcala naše mornarje na ladjo »Anto Katkovič«, ki se je pripravljala na odhod v domovino. Dva meseca so bili na tej ladji, toda odpluli niso. Zato so spet odšli na kopno in se skozi Portugalsko, Španijo, Francijo in Nemčijo vrnili v domovino.
V vseh ljubljanskih župnijah bo od 15. do 25. marca SV. MISIJON Ljubljančani, udeležujte se teh pobožnosti!
V viharnih časih - novi poklici
Ljubljana, 14. marca.
Ne gol napredek človeštva, tudi viharni in razdrapani časi butajo na površje popolnoma nove poklice in družabne funkcije človekove. Vse kakšni poklici in stanovi so se pojavili že sedaj v zadnjih letih? Važna je n. pr. funkcija »kontrolorja cen«! Mnogo posla imajo organi, ki nadzirajo obrtnike in razne producente! V teh časih so se prav dobro začeli razvijati gotovi trgovski posli, ki so bili poprej v mirnih časih popolnoma zanemarjeni in jih človek niti pogledal ni. Koliko posredovalnih pisarn za nakup in prodajo nepremičnin je bilo, recimo pred desetimi leti? Par rea-litetnih pisarn in Sc te niso imeli kdove mnogo posla? In sedaj? Skoraj v vsaki važnejši in prometnejši ulici naleti človek na pisarno za nepremičnine!
Zbiranje starega ielezja je bilo pred leti posel, ki so ga opravljali najsiromašnejši ljudje in ki so navadno hodili na razna smetišča, kamor so mestni smeatarji vozili smeti. Danes je zbiranje starega železa prav dober posel in trgovci s starim železom tedensko naberejo po več vagonov tega blaga. Že čedni milijoni so izkazani v poslovnem prometu za staro železo. Ker je cena velika, je naravno, da so se tudi tatovi vrgli na ta predmet.
Vreče so postale tudi trgovski predmet. Njih
cena je sedaj običajno nad 30 din. Pravijo sicer zadnje dni, da so cene vrečam za nekaj dinarčkov padle, ker je baje na trgu dovolj tega blaga. Tatovi in razni zmikavti vseh vrst in kategorij so se spravili tudi na vreč in sodna kronika zadnji čas zaznamuje prav mnogo tatvin vreč. Bilo je že tudi več tatov zaradi vreč obsojenih.
Janez Štrukljovec je star tat, prav izurjen v tem poklicu. Star je 34 let. Novembra lani se je spravil na trgovanje z vrečami odnosno na izmikanje vreč in prodajanje. Ker je za vreče v trgovskem svetu veliko povpraševanje, se je organiziral nov poklic, namreč poklic »zbiralcev vreč«. Zbiralec vreč ima svoje malo skladišče in nakupuje povsod pri ljudeh vreče. Dobavlja jih pa potem raznim veletrgovcem-mokarjem in drugim. Janez je izvohal lani novembra nekega trgovca Andreja, ki je imel več vreč v skladišču. Ponoči 3. novembra se je splazil v Andrejevo skladišče in mu odnesel 35 vreč v vrednosti 1050 din, pozneje tudi ponoči 24. januarja letos je zopet odnesel Andreju 42 vreč v vrednosti 1260 din in celo 50 kg koruzne moke v vrednosti 230 din. Vse vreče je prodal Janez nekemu Bločanu, zbiralcu vreč tam v Mostah za 765 din. Zbiralec seveda je napravil tudi prav dober posel, ko jih je naprej prodal.
Pred malim kazenskim senatom je Janez Štrukljovec priznal tatvino in je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
Naša beseda
Smrt nam je ljubša kot suženjstvo !
O, ni vseeno, komu plalaš davek. Kadar ga plačaš domovini, ga plačaš za učitelja in duhovnika, ki te učita, za orožnika, ki te varuje, za puško, ki jo boš vzel v roko, da braniš svojo družino in sebe; kadar ga plačaš tujcu, ga plačaš zato, da te bo laže stiskal, dokler .e ne izrine iz zemlje — no, potem boš pa davka prost. Včasih, ko si slabe volje, sajezilcaš: »Naj pride kar hoče, slabše že ne more bili kakor je!< Zal, da je lahko še mnogo, mnogo slabše, tako slabo, da niti povedati ne boš smel, da je slabo! 0, da, lahko je še mnogo, mnogo slabše!
Gorje mu, kdor danes postane suženj! Starejši ljudje še vedno mislijo na nekdanjo Avstrijo. Kakor nam je tudi bila skrajno krivična in smo v njej kljub žilavemu boju izgubljali meter za metrom svoje zemlje, vendar se je vsaj na zunaj delala za mater vseh svojih narodov. Avstrija ni bita nemška narodna država, marveč skupek mnogih ljudstev, zato so nasilniki, ki so jo vladali, vsaj včasih morali tudi drugim narodom dovoliti kake ugodnosti. Te Avstrije ni več in je nikdar več ne bo. Kdor misli, da bi mu kol Slovencu kje drugje lahko bolje šlo kakor v lastni državi, zasluži, da bi tnu s krampom puščali! Dokler obstoji močna Jugoslavija in imaš njen polni list, da, če bi je ne bilo, bi nas pasli, strigli in klali po mili volji.
Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec tistih junaških prednikov, ki bo pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta kmet, sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, ta da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so že nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žan-darju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? Ve da bi dopustile, da se zopet vrnejo časi, kakor so bili pred dvajsetimi leti, ko so moški umirali za tujca, ki je doma po vaših kočah ropal žilo? Z grozo v očeh ste prosile: Kaj bom pa otrokom dala? Pritepenec pa se je zarežal: Naj pa kamenje žro. Takrat je skipelo v vas, da sle njega s kamenjem pobile. Ti, ki bolj kakor mož čutiš, kako se iz bodočnosti zaupno vale ozirajo svetle očke rodu, ki še rojen ni, ne boš li v nevarnosti stisnila zpb in s krvavečim pa pogumnim srcem rekla možu in sinu: Branita nas! Naša deca ne smejo postati sužnji! In vi slovenski fantje, ki se iz gole prešernosli stepete do krvi, vi da bi nenadoma postali šleve, pustili v nevarnosti svoje matere, sestre in neveste pa klečeplazili pred sovražnikom, češ: vzemi kar hočeš, samo pri miru nas pusti? Saj bi mu prerahljali kosti, ledor bi kaj takega, sumil o vas.
Ne, svoje svobode ne damo nikoli več, pa četudi bi jo morali branili samo z zobmi in nohti-Tisočkrat ljubša smrt kot suženjstvo! Svojo zemljo, ki so nam jo predniki z znojem pognojili, s pobožnimi znamenji in s svojimi grobovi posvetili, to svojo zemljo hočemo braniti do konca. Svobodno naj jo prevzamejo naši otroci, samo v svobodni bodo mirno počivale naše kosti. V borbi za svobo'do ni razlike med pristaši strank, ni delavca in bogatina, ne izobraženca in preprostega človeka, marveč vsi eno. Eno med sabo, eno s predniki, ki so nam nadelali pot in dali zgled, eno s prihajajočim rodom, ki nam nalaga dolžnost, eno z velikimi narodnimi borci, eno s našimi vidci, ki nam z največjim poudarkom govorijo na srce svoje poslednje spoznanje:
Manj strašna nol je v črne zemlje krili,
kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi!
Hrvatje skušajo do skrajnosti izrabiti svoje rudno bogastvo
Zagreb, 14. marca j. Oblasti hrvaške banovine se na vseh področjih trudi,jo, da bi se osvobodile odvisnosti od drugih pokrajin države. Znani so napori, da se osamosvoji pri prehrani In kurivu, tiudi pa se tudi v rudarstvu. Hrvaška banovina nima velikega rudnega bogastva, le nekaj rjavega premoga in boksitna polja. Zato skušajo do skrajnosti izrabiti te naravne zaloge in vsaj glede premoga poskusiti, da bi Hrvatje rabili rajši domači premog, kakor pa uvoženega iz Slovenije ali Bosne. Obenem bi radi dali delo številnim hrvaškim rudarjem, ki so dobili delo v Bosni in Srbiji. Oddelek za rudarstvo pri banski oblasti je naredil načrt za načrtno izgradnjo rudarskega bazena okrog Nove Gradiške. Posebno pozornost bodo posvetili rjavemu premogu. Računajo, da bo razvoj domačega rudarstva dvignil hrvaško gospodarstvo, obenem pa bodo lahko s premogom pokrili vse domače potrebe spričo izkušenj, ki so Jih preteklo zimo imeli. Tedaj je namreč zmanjkovalo premoga. Po drugi strani je treba tudi obvarovati gozdove pred velikim izsekavanjem.
Banska oblast jo ustanovila posebno rudniško ravnateljstvo v Novi Gradiški, ki bo takoj začelo odpirati premogovnike na črti Novska—Nova Gradiška. Tu izkopani rjavi premog bodo porabili tudi pri izvedbi elektrifikacije teh pokrajin. Obenem bodo zgradili dovozne železniške proge od rudnikov do bližnjih postaj na normalnih železniških progah. Cilj teh podjetij bo, da nasitijo z lignitom ves domači trg in tako vnaprej onemogočijo nevšečnosti, ki jih prinaša pomanjkanje dobrega premoga za zimo. Verjetno je, da bodo oblasti pripravile vse javne ustanove do tega, da bodo že sedaj naročile velike količine rjavega premoga za kurjavo, kajti lignit se mora vsaj dva meseca sušiti, da potem gori kakor bukovina. Vsa ta nova podjetja in načrti bodo zahtevali veliko denarja, toda računajo s tem, da bodo hrvaške denarne ustanove podprle prizadevanja za industrializacijo hrvaško banovino tam, kjer so sedaj izgledi za izvedbo načrtov večji in uspeh verjetnejši. V kolikšnem obsegu pa mislijo začeti, se vidi iz napovedi zagrebškega Časopisja, ki pravi, da iščejo
Trbovlje
Zaprta cesta. Avtoprevozniki se opozarjajo, da je do nadaljnjega prepovedana vožnja s tovornimi avtomobili skupne teže na pet ton po banovinski cesti Latkova vas—Marija Reka—Zagorje— Trbovlje—Izlake v odseku od km 22.913 do 'km 26.40(5. Prekrški so kaznivi. Denarne kazni se stekajo v banovinski cestni sklad dravske banovine. Prepoved vožnje bo oblast označila s predpisanimi znaki na obeh krajih odseka omenjene ceste.
V Društvenem domu bo v nedeljo, dne 16. marca ob 9 predavanje o domačem gospodarstvu; predavatelj bo ob tej priliki poročal o banovinskem zasedanju odnosno o proračunu.
nova podjetja za sedaj okrog 150 rudarskih pomožnih kopačev, rudarskih kovačev in podobnih delavcev.
V svojem novem rudarskem bazenu mislijo ustanoviti tudi posebno topilniško industrijo. Menda celo računajo na tovarne za predelovanje boksita v aluminij. Statistika govori, da zavzema rjavi premog med hrvaškim rudnim bogastvom dve tretjini, od ostanka pa odpadejo tri petine na ležišča boksita.
SELD0H TRAČE t
KORAKI V NOCI
Homan $ tlikam/
Obrnil se Je k cerkovniku in mu rekel: »Prosim va6, pomagajte, da prenesemo truplo v oblačilnico!«
Leta je pogledal doktorja Marabbleja, kj je prikimal in rekel;
»Policija ima pravico delati svoje sklepe! Nič nimam proti temu, da ubogo ženo prenesete v oblačilnico.« Odmaknil se je, da bi napravil prosto pot temu sprevodu, ki mu j« načeloval župnik, mrmrajoč neke nerazločne besede
V	tem trenutku, se je zrušil v najbližnji klopi Darek Ricardo ter ei pokril glavo e rokami. »Moj Bog, »pet je eden!«
Polkovnik Datmar ga je prezirljivo pogledal. Marie je bila V6a prevzeta zaradi tega dogodka. Tudi ostali verniki so se počutili neugodno.
»Zopet živci! Temu je vzrok vzdušje tega pr okle tega mesta. Dovolj je, da nesrečna ženska umrje za kapjo, in mi vsi smo ie prepričani, da je to umor, razen doktorja, ki ima morda edini prav!«
Darek Ricardo j« dvignil glavo. Bil je
bled kot smrt, roke	pa »o	mu	trepetale.
»To je v	resnici	uroor!	To	tii^u sauM
zelo dobro veste.,. in vsak je o tem prepričan .,.«
»Mir!« je zaklical cerkovnik. »Policija je tu!«
Glavni inšpektor Guidlugh se je v resnici približal	z beležko v	roki. Brigadir
ja stal poleg	njega.	Obrnil	se	je najprej
do cerkovnika.
»Recite mi,« ga je vprašal, »ob kolik* uri >t« prišli v cerkev?«
»Pol ure pred službo božjo. To je ob pol enajstih. Takrat še ni bilo nikogar v njej.«
»Hotelj ste reči, da niste videli nikogar,« j« popravil Guidlugh.
»Ne, hotel sem reči, da v resnici ni bilo do tokrat nikogar v cerkvi. Če pa mislite, da ee lahko skrije kdo pod temi klopmi, nimam ničesar proti temu.«
»Mogoče se je skril pod klopjo, da preplaši žensko, za katero ve, da ima bolno srce, ter jo je tako močno prestra-
šil, da je umrla?« je vprašal polkovnik Datmar.
»Nato sploh nisem mislil«, je/ odvrnil Guidlugh. »Smrt mies Bugh je nastopila, ko bi ravno morala izpovedati zelo obremenilne reči za neko osebo. Problem je zame to, kako )e morilec postopal, da je nastopila emrt pod okolnostmi, ki jih je sam predvideval, ter vse premišljeno pripravil. Očividno je bil kraj in čas namenoma izbran, da bi bili vsi prepričani, da je umrla naravne smrti.
Toda sedaj, gospoda, ali mi lahko poveste, kdo je prišel v cerkev prvi po cerkovniku?«
Prodiml Guidlughov pogled je premeril vse navzoče, a zlasti se je ustavil na g. Daxburryju, ki je b»l precej prepad^p,
»Gospod, ste bili to vi?«
»Sem... Mislim, da sem,« je dejal nemirno pogledal cerkovnika, ki je to potrdil.
»Točno je, gospod. Moram reči, da ste zelo točni v opravljanju cerkvenih dolžnosti.«
Guidlugh je napisal ime g. Daxburryja, nato pa še imena ostalih vernikov.
»Ob kateri uri zjutraj odpirate cerkvena vrata?« je vprašal cerkovnika.
»Gospod, ta vrata niso nikdar zaklenjena ,
»To je po tem takem zelo olajšalo pripravljanje zločina!« ie rekel zadirčno de-
tektiv ter šel proti zakristiji.
I	Verniki so se pomalem razhajali, a ' mnogo jih je ostalo še v cerkvi, čeprav 6ta že odšla oba policista. Med zadnjimi ’ so bili g. Daxburry, Darek Ricardo, pol-(kovnik in njegova hčerka.
»Prav za prav ne vem, kaj še tu ča-! kamo,« je rekel Daxburry in pogledal polkovnika. »Ta pTegled trupla bo najbrž še dolgo trajal... Seveda vsi mi bi radi vedeli, če bo doktor Marabble ostal pri prvi ugotovitvi, ali...«
»Vi lahko odidete, g. Daxburry, a jaz bom ostal tu, da zvem rezultat tega pregleda.«
»Prepričan sem, da je to zločin,« je rekel mladi Darek Ricardo. »Nov zločin, saj človek mora priti ob pamet. Zato mislim, da je dobro, če vsi odidemo, vsaj vsi, ki imamo ogroženo življenje, a tudi policija bo lažje opravljala avoj posel, če odidemo!«
»Jaz sem povsem strinjam z vami,« je ognjevito rekel g. Daxburry. »Cim bom od svojih predstojnikov dobil rešeno prošnjo za dopust, bom odšel iz Platha, dokler ne ujamejo Cashdona. Bedak mora biti oni, ki ostane tu pod takimi okolnostmi... Oprostite mi, g. Datmar ...«
Umolknil je, ko je zapazil Bramleya, ki je prišel Iz zakristije.
»Torej, kaj j«?« ga je vprašal polkovnik Datmar,
Brigadir ni odgovoril. Njegovo obnašanje je bilo zelo uradno. Šel je naravnost h klop«, kjer je sedela misa Bugh. Vzel je njeno ročno torbico, rokavice in steklenico z okrepčilno 6oljo. Vse to je vzbudilo pri navzočih še večjo radovednost.
»Torej, kaj je?« je ponovil polkovnik.
Bramley se je vzravnal.
»Ni potrebno, gospoda, da čakale, kajti dali ne bomo nobenih obvestil!«
Vrnil se je v zakristijo, a polkovnik i*1 ostali verniki so ga spremljali s pogledom-
XXIII. POGLAVJE Detektiv ni človek
Odložili 6o eodnijsko razpravo zaradi smrti Amalije Valentino Bugh na nedoločen čas Isto ie bilo sklenjeno v zadevi Henrika Ricarda in Alberta Princea, zadovoljili so se z ugovovitvijo, da so biu umorjeni.	,	.	.
Guidlugh je bil čmeren, ko je odhajal iz sodne dvorane, in šel proti doktorju Ha-donu. Služkinja ga je samo pogledala, ga sprejela ki odpeljala k doktorju, y enute kasneje je sedel v doktorjevem privatnem salonu.	•
Torej, kaj je s preiskavo?« ga je nenavadno utrujenem
kaj
vprašal Hadon glasom.
»Ze vem, g. zločin!«
doktor, da je bil to ree (Dalje sledil-