Nedelja 24. tanuarja
1937
Eraest Thompson Seton:
Lisica iz SpringSIelda
Prah in voda zabrišejo duh!
Nikoli ne lovi miši v gozdu, ako so v njem zajci, in zajcev ne lovi v kur-niku!
Ne teci po travi!«
Nekoliko so mlade glavice že slutile pomen takih pravil, kakor na pr. »Ne zasleduj nikdar kako stvar, ako je ne obvošeš!« To jim je bilo povsem razumljivo, kajti če oni stvari niso zavohali, je pihal veter tako, da je ona stvar njih zavohala.
Eno za drugim so se naučili spoznati ptiče in razne živali domačega loga; ko so pa bili sposobno iti s starši na daljše izlete, so spoznavali še druge živali. Pričeli so si domišljati, da poznajo duh vsega, kar leze ali gre. Toda neke noči jih je peljala mati ven na polje, kjer so našli neko čudno ploščato reč, ki je ležala na zemlji Privedla jih je tja, da bi si jo temeljito ovohali, in ko so prvič poduhali neznano reč, so se jim postavile dlake pokorncsu, tresli so se, ne da bi vedeli zaikaj — in tisto neznano jim je dražilo kri in polnilo jih je z mržinjo in strahom Ko je štora videla učinek tega, jim je dejala:
»To diši po človeku.«
III.
Med tem so naše kure aginjale dalje, ena za drugo. Gnezda z mladiči še nisem izdal Kajti, resnično, mene so zanimali mnogo bolj tisti mali lopovi, kakor pa naše putike. Zato pa je bil moj stric sdilno razkačen in je delal najbolj ponižujoče opazke glede mojih lovskih zmožnosti. Da bi ga zadovoljil, sem se odpravil nekega dne s psom v gozd, kjer Bem sedel na neki štor na neporastli strani griča, dočim sem psu ukazal iskati Niso minile tri minute, komi je s posebnim, vsem lovcem nnamira laježam
naznanil, da je izsledil lisico in udri j« naravnost navzdol v dolino.
Cez čas sem jih slišal, da sta se vračala; spredaj sem videl lisjaka — Brazgotine a —. Lahkih nog jo je ubiral če« obrežno pobočje proti reki. Skočil je ▼ plitko vodo, jo bredel kakih dvesto metrov vzdolž brega in potem prišel spet na soiho, ravno meni nasproti. Dasirav-no bi me bil lahko videl, me ni opasal, temveč je bežal po griču navzgor, oziraje se za psom. Kake tri metre pred menoj se je obrnil in sedel s hrbtom napram meni ter zelo pozorno zavijal vrait, da je mogel opazovati početje psa. Raaiger je lajajoč dirjal za sledjo, dokler ni dospel do tekoče vode, kjer je sled nehala, kar ga je seveda zbegalo. Tu je bilo samo eno mogoče, in sicer preteči oba brega gor in dol ter najti mesto kjer je lisjak zopet stopil na suho.
Lisjak pred menoj je malo spremenil svoj položaj, da bi imel boljši pregled, in rekel bi — z največjim človeškim zanimanjem je opazoval psa, kar ko je dirjal in iskal okrog. Bdi je tako blizu mene, da sem videl, kako 3e mu ja dlaka nekoliko naježila, ko se je pes jel bližati. Na njegovih rebrih sem opazil, kako krepko mu je utripalo srce, in videl sem, kako so se nrni zasvetile rumene oča. Da, celo smešno je bilo gledati lisjaka, ko je naenkrat pes ob vodi zgubil sled. Takrat ni več mogel mirno sedeti, temveč se je od veselja po-zibaval gor in dol in se postavljal na zadnje krake, da je lažje videl počasi napredujočega psa. Z gobcem, zevajo-čim skoro do uhljev, je nekaj časa glasno sopel, ali se še bolj veselo zasmejal, kot se smejejo psi.
Stari Brazgotinec je kar poskakoval, ko je opazil, kako je bil pes zbegan ob vodi, in potem, dokler je zapet nadel
sled, ki se je med tem že tako razdiša-la, da ji je pes z mujo sledmi, s tako mju-jo, da se mu niti ni več zdelo vredno lajati nad sledjo.
Ko je pes pričel zopet lesti po griču naivkreber, je lisjak mirno od/kuril v gozd. Sedel sem le tri metre za njim, toda kar je pihal veter proti mani in se ves čas nisem premaknil, ni vedel, da je bilo njegovo življenje celih dvajset minut v rokah tistega njegovega sovražnika, katerega se je najbolj bal. Tudi Ranger bi bil šel tdik mimo mene za sledjo, da ga nisem poklical. Z nekolik-šno vznemirjenostjo je opustil zasledovanje, me nekako začudeno pogledal ter zasopihan legel k mojim nogam.
Taika-le šala se je z malimi spremembami ponavljala skozi več dni. Mojega strica je komično radi dnevne izgube kur minila potrpežljivost Podal se je sam na grič in tam sedel. Ko je potem stari Brazgotinec prikoračil k svojemu opa-zova lišau, da bi zopet opazoval nerodnega psa ob reki, ga je moj stric brez usmiljenja ustrelil v hrbet, v istem trenutku, ko se je veselil svoje zadnje zvijače.
IV.
Naše kokoši pa so še vedno zginjale kakor preje. Moj stric je kar besnel. Odločil se je sedaj voditi osebno boj proti lisicam. Zato je skoroda posjal gozdove z zastrupljenimi vabami, zanašajoč se pri tem na srečo, da jih naši psi ne bodo použili. Kadar me je videl, si je privoščil kako krepko zaničljivo opazko čez mojo minulo lovsko slavo, in večer za večerom se je podal s puško in dvema psoma v gozd, v nadi, da uniči kako žrtev.
Lisica je prav dobro vedela, kaj so zastrupljene vabe. Za to je šla vselej mimo njih in jim pokazala mržnjo in prezir. Samo eno je nekoč vzela in jo vrgla v votlino njenega starega sovražnika, nekega smirdljivca, katerega od tedaj ni bilo nikjer več videti.
Preje je bil stari lisjak vedno pripravljen na pse, dia jih je zadrževal izven nevarnosti za svojo dtružino. Toda sedaj je ležalo vse breme vzgoje in vzreje mladičev edimole na njenih ramah. Sedaj ni utegnila zabrisati vsako sled, ki je vodila do njenega brloga, in tudi ni bila zmeraj pri roki, da bi speljala so-amfeift ki M aa gcevsč gcibiUiiJi.
Konec vsega tega ai težko uganiti. Ramgar je nekoč izsledil še svežo S-ed k brlogu in Pik, neki dirugi lovski pes iz pasme fakstenrijerjev, je kmaliu nato naznanil, da je družinica doma, in potem si je prizadeval priti v brlog.
Uganka je torej bila rešena in družina je bila obsojena. Najeti težak je pričel s krampom in lopato razkopavati, dočim sano mi in psi med tem čakali zraven. Tedaj se pokaže v bližini ob robu gozda lisica, ki spelje pse nizdoJ proti reki. Tam se je z navadno zvijačo znebila svojih zasledovalcev tako, da je skočila na hrbet neke ovoe. Prestrašena žival je zdrvela par sto metrov dalje, ko skoči lisica z nje, vedoč, da je nastala v sledi prekinitev, in se povrne k brlogu. Psi so bili zmedeni, ko jim je sled zmanjkala, ali so kmalu storili isto in se povrnili k brlogu, kjer so našli lisico, ki si je vsa obupana zaman prizadevala, da bi nas zvabila stran od njenih maiib zakladov.
Med tem časom je moj stričko z vso silo uporabljal kramp in lopato. Rumeni, debeli pesek se je kopičil na obeh straneh, in ramena krepkega kopača so se skrila pod zemeljsko ravnino. Po enournem kopanju, katerega je vzpodbujalo besno drvenje psov za staro lisico, ki se je vrtela okrog po gozdu, je vzkliknil stričko:	.
»Tule so ti roparji!«	^
Pokazal se je brlog ob koncu rova, in kolikor mogoče zadaj so čepeli kušfcra-vi mladiči.
Še predno sem mogel posredovati, je smrtni udarec padel na nje, in divji te-rijar se je naglo vrgel nad nje, in življenje treh mladičev je ponehalo, četrtega in najmanjšega smo komaj rešili, da smo ga za rep dvignili tako visoko, da ga razgreti psi niso mogli napasti.
Mali je pri tem kratko zacvilil in čim je to slišala njegova utboga mati, se je približala in krožila tako blizu okoli oas, da bi bila lahko ustreljena, ako je ne bi slučajno ščitili pred strelom psi sami, s tem, da so se vedno pojavili med nami in njo. Ona jih je potem seveda zopet zvodila na brezuspešen lov.
Malega živega lisjačfca so vtaknili ▼ vrečo, kjer je potem mirn-> le?al. Njegove nesrečne bratce so pa vrgli nazaj v njihovo otročjo postelj in jih pokopali s par lopatami prati. ■ "	£DaJje prihodnji^
Sreča v nesreči
Spisal tun Živtrn, dijak v Ljubljani.
Zgodaj zjutraj je Macafura zbudila Janeza, mu dale košček starega smrdljivega kruha in rekla: »Od sedaj boš ti moj pastir. Pasel boš mojo čredo ovac in se zvečer ko sonce zapade vrnil domov. Če me ne boš ubogal, pazi se. Ubežati mi pa sploh niti ne poskušaj, ker te prej ali slej čaka zato moja ka-
zen! — Janezu se je zdelo čudno, kje so njegovi bratje, toda upal si ni o tem orhniti, ker ga je ooprnica ošinila s takim pogledom, da se je kair stresel. Moral je ubogati in odgnati čredo na pašo, ki je že zunaj čakala svojega pastirja. Bile so vse same krotke ovčice, med njimi pa so skakali štirje kozlički. Torej odšel je. V grmovju si je urezal leskovko, se vsedel na kamen in premišljeval o svoji žalostni usodi in usodi bratov. Pred njegovimi nogami je ležala krotke
ovce Belka, ki je sočustvovala z njim. Od vseh ovc se mu je ona najbolj priljubila. Naenkrat zasliši blizu sebe droben glasek: »V pomoč, v pomoč!« — Janez pohiti hitro proti mestu odkoder je slešal ta glas in opazi malega palčeka, ki se ga je ovila velika kača. Z leskovko ubije kačo in tako osvobodi palčeka. Palček pa mu iz za-hvalnosti obljubi izpolniti vsako njegovo željo. Janez mu pove svojo žalostno povest. Palček ga potolaži, mu reče
| naj malo počaka, ter izgine v grmovju Kmalu se vrne z dolgim zarjavelim mečem. Da mu meč rekoč: »Z tem mečem odsekaj glaivo coprtnilci in boš svoboden. Odsekaj nato še glavo štirim kozličkom in najkrotkejši ovci...« in spet izgine.
Janez odide domov in naredi, kar mu je palček svetoval. Najde priliko, ko se je copnica obrnila, ter ji z enim zamahom odseče glavo. Nato odseče še glave trem kozličkom... in glej. Pred njimi so se storiH naenkrat njegovi pogrešani bratje. Kakšno veselo presenečenje za našega Janeza Srčno so se poljubili in objeli Nato zamahne Janez z mečem še petič to pot po Belki Kakor da je iz zemlje skočila stopi pred njega v svilo in srebro oblečena de-
vojka nenavadne lepote in mu reče: »Pozdravljen bodi moj mladi rešitelj! Princeza Zvezdama hči mogočnega kralja te zemlje se ti zahvaljuje in ti iz zahvalnosti hoče postati žena!«
Nato povede Zvezdana Janeza in njegove brate na dvor svojega očeta kralja. Kako sta se razveselila kralj in kraljica ko sta zagledala pred seboj svojo izgubljeno hčerko, ki je bila za njih že davno mrtva. Takoj so priredili slavnostno svatbo. Na njo so poklicali vse dostojanstvenike svojega
kraljestva. Poklicali so tud! mesne in lepo me počastili...
Ko je kralj čutil, da je star in da je za njega kraljevsko žezlo že pretežko, se je odrekel kraljevske časti in želel v miru preživeti svoje stare dni. Ker ni imel nobenega sina, si je postavil za naslednika princa Janeza, njegove brate pa je največje odlimike v državi. Sedaj je poklical kralj Janez na dvor svojega očeta in najmlajšega brata in jih preskrbe! za stare dni.
Kralj Janez in kraljica Zvezdana, ter njegovi bratje še srečno žive, če še niso umrli...
KONEC
Ivan Albreht:
Pismo
Belo pismo Mojca piše, z drobno piše ga roko, v črni grob bi ga poslala mrtvi materi v slovo.
— Mati, moja draga mati, kakšen k nam prišel je čas: za ljubezen in zvestobo pada tujčev bič po nas.
Po Ziljanskem, po Rožanskem, kjer je živa naša kri, je preklet, kdor še po vaše, ljuba mati, govori
Več ko zjutraj rose v polju je med nami tu gorja. Oj, povejte, moja mati, če vsaj smrt pravico dat? —
Drobno pismo Mojca piše, piše z živo ga krvjo, a za to slovensko pismo gluha svet sta in nebo.
Tone Trdan:
Grofa so zvabili v past
(Z okolice Vrhnike) Pred mnogimi leti — niti najstarejši očanci se tega ne spominjajo bo že okoli petsto let — je gospodoval po okolici horjulski in vrzdenški mogočen grof. Vzrastel je v junaškega moža ogromne postave in silne telesne mo-
| či. Bojeval se je z uspehom proti sa-i memiu cesarju- Nad podložnimi kmeti je vladal neusmiljeno. On sam in njegovi hlapci so brezobzirno stiskali ubogega kmeta, ki si v svoji veliki revščini in zapuščemosti ni mogel prav nič pomagati. Imel je mnogo posestev, gradov in bogastva po tedanji slovenski deželi. Veselja, zabav, razuzdanosti in mnogo drugih razkošnih uric si je privoščil v obilni meri- Naš oratar je preživljal težke dneve. Obupno stanje ja pesnik takole popisal:
»Svatuje dan za dnevom grad, po njem veselje vriska, ko siromaka mraz in glad pod milim nebom stiska.. •«
Zaman so bile kmetove prošnje, zaman njegove solze. Ko so podložniki videli, da zlepa ničesar ne opravijo, so šli k cesarju, da jih varuje pred trdim, neizprosnim in brezvestnim grofom-Cesar je bil blag mož, zelo naklonjen revežem in trpinom. Dal jim je pravico, da smejo grofa umoriti, če ga kdaj po Avemariji zasačijo izven njegovega gradu.
Toda položaj kmetov se je s tem še poslabšal. Cez dan je graščak veselja-čil in užival nad tem, da je gledal, kako so njegovi valpti v največji vročini z biči priganjali kmete k delu, večere pa je preživel s svojimi prijatelji pri polnih vrčih vina in za bogato obloženo mizo v svojem trdnem gradu.
Kako je bil grof osovražen povsod, se vidi tudi iz tega, da se je proti nje-
mu zaroti! tudi njegov sosed, ugleden in mogočen grof. Ta se je nekega dne pogovoril s kmeti, kako bi krutega, odurnega mogočnika spravili s poti. Končno sklenejo, da ob določenem dnevu, ko se bo. grof vračal z lova, ga naj tale njegov sosed na poti zadrži. Vrzdenškemu cerkovniku pa so naročili, naj le pred mrakom zvoni Avema-rijo.
Z bogatim plenom obloženi so se tistega dne grof in njegovi hlapci vračali z lova. Tu jim kakor po naključju pride nasproti oni njegov sosed in jih s prijaznimi besedami nekaj časa zadržuje. Naenkrat se oglasi večerni zvom s stolpa vradenške cerkve. Grof izpod-bode konja, da bi v naglem diiru prišel v svoj grad, preden bi odizvonilo- Tedaj ga pa zajame velika množica razjarjenih kmetov. Grofa potegnejo s konja
in ga ubijejo, njegovo spremstvo pa razkrope. Potem vdero v njegov grad, ga aplenijo in končno zažgo.
Ta tiran je bil, kot pravi pripovedka — grof Andrej Baumkircher, ki je imel svoja posestva in podi ozn ike ob zapad-nem robu ljubljanskega močvirja, okoli Vrhnike in Horjula- Njegov sosed pa je bil polhograjski grof. Ljudstvo je Baumkircheria ohranilo dolgo vrsto let V spominu, ker je bil poleg svoje krutosti znan tudi po svojem silnem junaštvu. Prav radi tega junaštva se je nekaterim zelo priljubil.
Pa še mnogo pripovedk in pravljic je zvezano z njegovo osebo- Pravijo, da je bil izvrsten junaški bojevnik. »Izgubil je glavo. S tem je pokazal, da ni imel dosti razuma v njej. Imel je pač levje, ne pa — lisičjih možganov •..«
Deruda:
Sirotek
Lačen, raztrgan, se priplazil je ▼
mesto,
radi uradnih oči, zapustil je cesto, nobeden ne ve, ali prodaja, al' prosi, marsiktero resnično, a tudi laž ti natrosi.
»Prosim gospod,« to njegove so besede,
»kupite od mene, cvetke rodeče —
blede,
pomagali mi boste, v bedi veliki, nisem kradel — a vseeno moram se
skriti.
Preganja me po svetu nesreča, oče in mati — meni več ne živita, odgajajo — hranijo me drugi ljudje večkrat lačen ko sit, to je moje gorje.
Poglejte ljudje me, usmiljeni dragi,
tako izgledajo otroci, ki ostanejo samL Izročeni so bedi — si drugih dni žele, usmilite se me, če za siroto imate srce.
Ce pridem domov in nič ne prinesem,
gorje mi ubogim, kako bom tepen, zato vas poprosim, kdor ima še srce, darujte kupite — da mi prihranite
gorje.«
Dolenjevaški zmaj
(Pravljica iz Dolenje vasi pri Ribnici)
V časih, ko je po dolenjevaškem polju teklo še več vode, ki je ponikovala v jamo koncem tega polja, je živel v tej jami hudoben in velik zmaj. Vsako jutro so opazovali vaščani njegovo strupeno sapo, ki se je dvigala iz jame. Že sam ta zmajev dih je bil velika škoda, za vse polje in okolico. Kot bi bilo vse požgano, tako so izgledale njive in njih pridelki. Cez dan je ta zmaj počival v svoji jami in se pripravljal na večerni polet Komaj se je storil mrak in je odzvonilo Zdravomarijo, je zakrilil s svojirrli ogromnimi perutnimi se dvignil v zrak, napravil velik veter, ki je dvigal s selboj drevje, listje, prah in seno, ki se je čez dan sušilo po travnikih. Vse se je vrtilo v zraku kakor da bi imelo divji ples. Sredi tega piša pa je letel po zraku, čez polje in vas, zmaj proti jami pod Stenami. Ko je zmaj
priletel do luknje in zlezel vanjo, se Je vse ozračje umirilo, pred jamo pa je ostalo polno sena, slame in drugih reči, ki je v tem divjem vrtincu letelo po zraku za zmajem. Tu je sedaj zmaj čez noč počival in z njim vsa narava. Proti jutru pa se je tiho vrnil nazaj v jamo sredi polja in zjutraj zopet izmučen dihal iz jame svojo belo sapo, ki je bik gosta kot megla
To se je ponavljalo dolgo, dolgo časa. Ljudje so trepetali pred zmajevo krutostjo in škodo, ki jo je napravi j al dan za dnem. Otroci in odrastli so se zapirali v svoje hiše takoj, ko je cerkovnik odzvonil Zdravomarijo. Da bi se rešili zmaja, so sklenili Dolenjeva-ščani, da prosijo Boga pomoči. Šli so iz Ribnice k luknji pod Stene s procesijo. Takrat še ni bilo v Dolenji vasi
fare. Duhovnik je nesel s seboj Najsvetejše, ljudje pa tri hrastove križe, ki so jih zasadili pred jamo. Ti križi so bili maziljeni in s tem je bil vhod v jamo zmaju zaprt. Nad luknjo sredi polja pa so zgradili vaščani cerkvico sv. Marjete in s tem popolnoma ukrotili zmaja.
Cerkvica nad jamo še sedaj stoji sredi dolenjevaškega polja. Tudi križe pred luknjo pod Stenami še lahko opaziš. O zmaju pa ni več duha ne sluha. Polje pa še vedno namaka ob deževju narastla voda, ki včasih le napravi precej škode, če jo ne more vso popiti zmaj, ki spi v globinah zemlje. Zmaja samega pa moraš videti le v kapelici, ki ga ima sv. Marjeta privezanega na verigi.
Vončina Drago.
JUTROVČKI PIŠEJO
Dragi stric Matic! Danes se prvič Oglašam v mladem Juitru. Kmetje morajo težko delati, da iimajo kruh. Poleti delajo od ranega jutra do poznega večera. Pač pa imajo kmetje tudi svoje veselje pozimi, ko imajo koline in polne kleti vinca. Lepo te pozdravlja, Soline Jurij uč. III. ran. D. oddel. narodne šole v Rogatcu.
Kaj dela kmet? Kmet začne že v zgodnji pomladi orati, sejati in saditi. Poleti pride na vrsto košnja in žetev. Oboje je potrebno za prehrano njegove družine in domačih živali V jeseni pa spravlja poljske pridelke v kleti in druge shrambe. Zadovoljno se smehlja, ako je bila dobra letina in so tozadevni prostori polni živeža. V vinogradinih krajih je zelo prijetno delo trgatev. Med smehom in petjem, se trga sladko grozdje iz katerega nastane dober vinček. Zmerno zavžit, okrepča od letnega deda utrujeno telo. Ako si je preskrbel zadosti drv, sedi pozimi v izbi pri gorki peči, se pogovarja s člani svoje družine, popravlja poljsko orodje. Včasi tudi kaj čita. Priden kmet posveti celi teden samo delu. Ob nedeljah in praznikih gre v cerkev k sv. maši. Po službi božji krene tudi včasih v gostilno na kozarček vina. S prijatelji in znanci se pogovarja
o vsakdanjih skrbeh. Pogovor se vrti okoli dnevnih novic in drugih važnih svetovnih dogodkov. Skromen v svojih potrebah, natančen v vseh dragih rečeh, živi belokranjski kmet veselo in zadovoljno.
Igor Kostjukovskij, uč. III. a r. os. š.
Črnomelj
Življenje slovenskega kmeta. Lepa je slovenska dežela, ker jo krase lepe vasi — naselja kmetov. Delo kmeta je težko. Ob prvem jutranjem svitu je kmet v hlevu, kmetica v kuhinji. Kmet gara vse leto na poljiu, travniku in gozdu. Kmetica pa, ni samo zakonska žena svojemu možu, temveč tudi sotrud-nica. Kjer je delo moža, je tudi delo žene.
Zavedni slovenski kmet ne proda niti pedi zemlje nikomur. Sveta mu je zemlja, ki so si jo s trudom priborili njegovi predniki. Kmet ne proda zemlje, žal pa, izginjajo lepi kmetsiki običaji.
Grosar Boženka, dij. III. raz. drž. m esc.
šole »Ivana Cahkarja«, Trbovlje D.
Dragi stric Matic! Opisati Ti hočem življenje kmeta. Imel sem priliko opazovati ga pri delu. On vstaja zelo zgodaj zjutraj. Ko se obleče, umije, gre v hlev, kjer napoji in nasiti živino. Ko je
to opravljeno, gre v hišo k zajitrkiu. Ko poje, gre na polje. Tam opravlja razna poljska dela. Komaj poje južino je že zopet na polju. Tam zopet dela do večera. Pozno zvečer gre sipat. Najlepše Te pozdravlja Tvoj vdani Jutrovček Krušnilf Vekoslav, dijak ii. d i. dr. g.
Cterbičeva uL št. 6. Ljubljana.
Dragi stric Matic! Na kratko ti hočem opisati življenje slovenskega kmeta.
Čim nastopijo prvi pomladni dnevi, že se začne težko delo na polju. Kmet se požuri, da čim prej spravi posevke v zemljo, pa tudi na vinograd in travnike ne pozabi. Tedaj se prične težko delo na vseh krajih in koncih posestva. Ves teden od rane ure do pozne noči se muči skozi tja do zime. Le ob nedeljah počiva ter z radostjo ogleduje po polju, kako se mu razvija letina. Najlepši čas za njega je pač jesen, ko mu priroda nagrmadi polne shrambe vsega. Pa tudi tedaj ko pride zima se on bavi z živino in s popravilom orodja. Prisrčno Te pozdravlja
Vezovišek Branko, uč. III. r. os. š.
Senovo pri Rajhenburgu
Življenje slovenskega kmeta. Trda je gruda, ki jo reže lesen plug; še trši je kruh, ki ga drobijo beli zobje. Cilj kmeta, našega slovenskega kmeta je — delo. Neprestano kakor stroj od jutra do večera, od dneva do dneva, delati, samo delati... Tisto bore malo noči, ki še preostane, mine kot bi trenil. Komaj se zaprejo trudne veke, že napoči zora in še pred zoro mora na polje in delati in delati... V nedeljo, ko buče zvonovi, vabijo v svetišče, stopa proti cerkvi. Trudne so njegove oči, opotekajoči koraki, glavo pa pre-šinja tisoč misli: za bodočnost, za življenje, za delo ...
Minila je maša, sveto opravilo. Kmet za kmetom stopa k lipi, tisti veliki, kosati lipi, stoječi sredi vasi. Tukaj se pretrese sedanjost, preteklost in prihodnjost. Nato zopet dnevi, ko leze čas po polževo, ko vleče živina plug glasno hropeč, ko drži kmetič v potu svojega obraza premetavajoči se plug. Takšno je življenje našega kmeta, ki ima za svoj cilj — delati, delati, samo delati...
„ Hosner Viktor, III. c razred drž. reaL gimn. y_ Celju
Dragi stric Matici Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Ze par let sem pridna bralka »Mladega Jutra«, zato bi se že večkrat rada udeležila Tvojega natečaja ali vselej sem se zbala Tvojega nenasitnega koša.
Sedaj pa k novemu natečaju. Živim na kmetih, kjer imam priliko spoznavati žalostne razmere našega kmeta. Kako se muči od ranega jutra do poznega večera, da preživi svojo družino. Poleg tega je odvisen od raznih vremenskih nezgod, ki mu v kratkem času uničijo, za kar je žrtvoval toliko časa in truda ter izgubi upanje za boljšo bodočnost. Imela bi Ti za pisati še mnogo in obširneje ali bojim se, da ne bi zavzela preveč prostora. V upanju, da boš moj skromni spis objavil, Te najlepše pozdravlja in Ti želi srečno Novo leto zvesta čitateljica »Mladega Jutra«.
Micika Cvirn, učenka 5. razr. os. šole, Blanca ob Savi
Življenje Slovenskega kmeta. Kmet je navadno bogat. On se trudi za vse nas, ki živimo v mestu. V zgodnji pomladi seje. Ko nastopi poletje, hodi gledat, če je že kaj dozorelo. Največ dela ima v jeseni. Takrat zbirajo jabolka, žanjejo žito in spravljajo poljske pridelke. Le na zimo ima kmet počitek. Tako dela kmet celo leto.
Majda Skuhala, uč. V. razr. Me* ribor — Ruška cesta 15.
Življenje slovenskega kmeta. Kmečko življenje je lepo. Ni sicer lahko, ima mnogo težav in neprilik, ali vendar je marsikateri kmet zadovoljnejši v svojem življenju kakor marsikateri mestni gospod.
Kmet je utrjen in čvrst, vesel je svoje zemlje, ko vidi, da je njegovo delo Bog blagoslovil in tako pozabi na ves trud, ki ga ima med letom s svojo priljubljeno mu zemljo.
Dostikrat obiščejo tudi nesreče našega kmeta, ali on je krepak in mirno preboli vse težavi v nadi, da bo pri* hodnjost brez večjih nesreč.
Nekateri prezirajo kmečki stan, a to je velika nehvaležnost in nepremišljenost! Ali ne živimo ravno od kmeta, hvaležni mu bodimo za njegovo skrb in pridnost, do svoje mu tako priljubljene slovenske zemlje.
Olga Remic, uč. II. razr., ps. So/a v. Bočni.
Kdo Ima bistre oči?
!
Slika 1. vas seznani z gospodom profesorjem Peteršiljčkom, ki je prav tako pozabljiv in nepazljiv kakor vsi pravi profesorji. Kamor gre — povsod kaj pozabi ali pa izgubi.
Kaj je izgubil profesor Peteršiljček
na sliki 2.? In kaj na sliki 3, 4, 5, 6?
Pravilno reši nalogo tisti, kdor si najprej dobro ogleda prvo sliko, potem jo pa pokrije s papirjem in skuša po spominu pogoditi, kaj manjka na naslednjih slikah.
Na umetnišk I razstavi
Rešitev
Slika 1 je prišla iz Francije, si. 1 I Italija, si. 7. iz Španije, si. 8. pa iz Nor-b Nizozemske, sL 3. iz Škotske, si. 4. veške. is Nemčije, si. 5. iz Turčije, si. 6. iz I
Zlog®vnica
Sestavi iz naslednjih 14 zlogov: bin dna—dvard —e—en —i— ka—ling— xu—sla—ši—te—ver—vi 7 besed pomena: 1. drag kamen; 2. številka; 3. evropska valuta; 4. odpadek pri sekanju; 5 jugoslovanski izumitelj; 6. moško fcrsfcno ime; 7 kuna — da bodo ffnj^ gačatns flrfH od igonj O&VBC$Q1
konec uganke, končne črke od zgoraj navzdol pa potem začetek veselja.