Pa polti prajsns*: u
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, Četrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V apravalitva* prejanua:
u
celo leto naprej 20 K — b pol leta , 10,-, ietrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za poiiljanje na dom 20 k na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
NaroCnine in inserata sprejema upravništve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urodniitvo je v Seme-qlikih ulicah St 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 167.
V Ljubljani, v sredo 24. julija 1901.
Letnik XXIX.
Po deželnih zborih.
i.
Politika je pri nas v Avstriji vedno na nogah, brez miru okrog divja, v spremstvu vsakojakih bojevnikov. Utaborila se je bila v poslanski zbornici na Dunaju, z nevarnim orožjem obstrukcije rušila zakonite temelje državi ter vzdigovala težke valove razpalje-nib strasti, ki so se razdirajoč in grozeč širili po pokrajinah na vse strani. V zadnjem zasedanju državn. zbora pa se je politika potuhnila, kopje obstrukcije je postavila za vrata v kot in z nedolžno-navihanim obrazom stiskala roke na levo in desno. Imela je preveč opravila z gospodarskimi vprašanji, z milijoni suhega denarja je za trenotje potisnila narodna vprašanja in nasprotja v ozadje.
A politika si ne da miru in pokoja. Preselila se je z vihrajočo zastavo v razne deželne zbore in tukaj nadaljevala staro krtovo delo. Na ozkem bojišču deželnih zborov politična in narodna nasprotja sicer nimajo toliko elementarne sile, da bi zadušila vsako kal boljšega spoznanja ter onemogočila rešitev najnujnejših upravnih in gospodarskih vprašanj.
Posamezni deželni zbori so tudi brez posebnih ovir vršili in dokončali svoje redno delo. Toda v mnogih deželnih zborih so vsplamteli stari narodno-politični prepiri, pojavila so se ostra nasprotja, ki bodo rasla od dne do dne na shodih pred novimi volitvami.
V deželnih zborih so si dali duška mnogi poslanci, ki so v državnem zboru zatajevali svoj srd, da si pred volivci olajšajo vest. Predznamenja novih viharjev smo opazovali na Češkem, Moravskem, Tirolskem, Niže Avstrijskem, v Galiciji in drugod.
Na Češkem radikalizem med Nemci in Čehi zvaja množice v dva velika nasprotna si tabora. Zmernejši poslanci morajo hočeš nočeš večkrat s tokom, ki drvi čez bregove in poljane. Zivlji, ki so z agitacijami prišli na površje, morejo se vzdržati le z novimi
agitacijami. In v tem oziru prekašajo vse-nemški agitatorji vse ostale stranke. Ti so kvas, ki vzhaja v množicah ter ostruplja javno življenje. Wolf, Schönerer, Iro, Schalk in drugi so dnevni junaki, ki zbirajo pod vsenemSko in protestanško zastavo lahkoverne ljudi. Vedno so na nogah, na razpolago imajo razna sredstva in vabila, ki omamljajo množice. Kar pa je skoraj neverjetno, a vendar resnično, je dejstvo, da to »gibanje duhov« mirno in celo velikodušno opazujejo krogi, katerih prva naloga bi bila gojiti in braniti avstrijsko misel. Na severnem Češkem kar mrgoli pruskih pastorjev in v Žatcu je saksonski superintendent na javnem shodu ostro napadal avstrijsko vlado. Ali je potem čudno, da se pred vsenem-škimi krogi klanjajo celo oficielni krogi. No, videli bodemo sadove na jesen v državnem zboru.
Na drugi strani pa Mladočehom čez rame in glave rastejo njihovi politični otroci in učenci. Mej kmečkim prebivalstvom se širi in utrjuje radikalizem, ki utegne mlado-češki stranki odvzeti precej pol. ozemlja. V drž. in češkem dež. zboru je agrarna struja delala mladočeški stranki mnogo ovir, zadreg in preglavic. Ta rastoča najmlajša češka stranka ima mnogo realnega, zdravega v svojem programu, kar prija in ugaja če škemu kmetu. Ako si zjasni svoje težnje in program ter dobi sposobnega in veljavnega voditelja, pomete na deželi z Mladočehi, kakor so ti pred leti s Staročehi. Zato je naravno, da Mladočehi iščejo podpore pri izkušenih staročeških voditeljih, ki imajo še vedno precej veljave in ugleda med narodom češkim. Mi beležimo to dejstvo v dokaz, da vsak slovanski narod v Avstriji potrebuje vseh mož, katerim je v istini na srcu duševni in gmotni blagor ljudstva, a ne samo prazne liberalne fraze, za katere dandanes že žid ne da novca.
V Galiciji so pred zaključkom deželnega zbora rusinski poslanci zapustili dvorano, ker jim gospodujoči Poljaki odrekajo v mnogem oziru opravičene zahteve. To je zopet znamenje, da bodo v septembru vi-
harne volitve in da bodo volitveni boji odmevali zopet v poslanski zbornici.
Na Tirolskem so italijanski poslanci z obstrukoijo preprečili redne razprave v dež. zboru. V Bukovini se radikalni Rumuni vprizarjali burne seje, v niže-avstrijskem deželnem zboru se je nadaljeval stari boj med antisemiti in židovskimi liberalci.
V	korošk em deželnem zboru sta slovenska poslanca le še »glas vpijočega v puščavi«. Nemška oholost presliši vsak vzdih umirajočega slovenskega rodu. Otrpnila je žilavost, omagala ognjevitost posameznih mož, ker mora v boju z brutalnostjo brez vsake moralne podpore omagati tudi Leonidova četa . . .
V	goriškem deželnem zboru, kjer je treba združenih slovenskih močij, je liberalno seme začelo poganjati OBat, ki duši narodove ideale in ovira nesebično požrto-valnost.
V	Istri pa so itak Italijani že neomejeni gospodje, ki uganjajo stare burke in spletke. Večina italijanskih poslancev se je uprla iz same nagajivosti in zapustila dež. zbor. Njih pšenica gre tudi brez dež. zbora v klasje.
Štajerski dež. zbor letos zboruje brez Blovenskih poslancev. Ti so uvideli, da so v Gradcu na tujih tleh, pod tujo streho. Nemška večina ima za slovenske zahteve gluha ušesa, neizprosna srca, prazne roke. V štajerski deželni zbornici imajo prvo besedo možje -ä la Walz in Fürst. Zato so odobravali slovenski volivci sklep svojih poslancev, ki nočejo biti podlaga tujčevi peti. Dolžnost deželne in osrednje vlade pa je, da s svojim vplivom odstrani ovire in vsaj v bodoče omogoči slovenskim poslancem časten vhod v deželnozborsko dvorano. To so i letos zahtevali slovenski poslanci, toda merodajni krogi so le zmigavali z rameni. Ali hoče visoka vlada povsod imeti deželne zbore brez rok in brez nog?
O uravnavi rek in potokov ter zboljšanju naših zemljišč.
(Govoril posl. Po v Se v dež. zboru pri razpravi o deželni kulturi.)
(Konec).
Toda deželni odbor ima tudi še drugo načrte izdelane, tako za uravnavo vipavskih voda; načrt je sedaj pri ministerstvu v reviziji. Državni inženir izdeluje načrt za uravnavo kamniške Bistrice. Od leta do leta narašča nevarnost ob tej vodi ležečim zemljiščem. Struga te vode je z gramozom do vrha napolnjena, tako, da jo Bkoro tako visoka, kakor ondotno polje. Zato je nevarnost toliko večja in ni izključena mogoča huda katastrofa osobito v spodnjem delu te vode, ki že sedaj grozi opuBtošiti ne le polja, ampak tudi vaBi.
Ne manj nevarna je S o r a, ki opustoša lepo rodovitno polje. Vsled rastočega opustošenja že obupava ondotno prebivalstvo, ker ni pomoči od nikjer.
Županstvo v Medvodah je to v ponovljenih vlogah navedlo, in hvaležen sem deželni vladi, da je ugodila prošnjam deželnega odbora in naročila državnemu inže-nerju izdelati načrt za uravnavo S o r e pri Medvodah. Prosim le kot poslanec tega okraja, da cesarska vlada kolikor moč pospeši izdelavo tega načrta, da bo kmalo mogoče pričeti uravnavo Sore in tako za-braniti nadaljno opustošenje ondotnega sveta.
Istotako je deželni odbor dobil zagotovilo, da izvršuje hidrografični urad poizvedbe ob Pivki, katero bodo do prihodnjo spomladi dognane, tako da bo potem mogoče iti na izdelavo načrta za uravnavo Pivke, katero delo bo ubogim kraškim kmetovalcem zagotovilo boljšo dobavo dobrega sena.
Že dolgo let je izdelan glavni načrt za uravnavo K r k e, ki osobito v kostanjeviškem okraju prizadeva toliko škodo ondotnemu polju.
Tako vidimo, da bo deželni odbor mogel cesarski vladi postreči s celo vrsto že napravljenih načrtov za uravnavo vod&, rek
LISTEK.
Obrisi in opisi.
Spisal I. S.
Madona.
V kotu moje sobe visi Njena podoba. Te žive oči, ta jasni obraz, ti črni lasje, mila podoba Deteta — da, večen si Rafael, če se sme pri ljudeh govoriti o večnosti. Zakaj mi ostajajo oči na Tebi nehote, kot obdržane s skrivno silo? . . .
Ah, jaz ae spominjam. Otrok sem bil. Ista podoba je visela na steni lepe, velike sobe med dvema zastrtima oknoma. Bila je središče naše družinske sreče. Pod njo me je postavila moja mati, dobra mamica, vstopila se je predme, sklenila mi roki in me učila moliti. Kolikokrat sem gledal ravno isti obraz dolgo, dolgo, kot da nekaj iščem na njem, kot da bi hotel nekaj izvedeti iz njega, vtapljal sem Be v to podobo s svojo mlado dušo. In pozneje me je pot zanesla izpod mojega domačega krova, šel sem v svet. A vračal sem se vedno domov ves srečen, vesel, domov, domov, k svoji mamici, v domačo hišo. S početka sem prihitel vselej z otročjo veselostjo, a pozneje redkeje in redkeje. Nisem več ljubil doma, ljubil sem svet. V moji duši je nastal pre-
obrat. Niso me več veselile tihe domače sobe, vrtovi, domači gozdi in polja, zaželel sem v svet, zaljubil sem bo v mestni šum. Vabila me je domov mati, vabila Bestrica: »Pridi, pridi, ljubi Ivan !« Ni me bilo. Preziral sem dom, preziral njegovo tiho srečo v krogu ljubečih svojih in ljubil tuje . . . Lesk dvoran, vesela družba, koncerti, bali prepite noči, mestni šum, slava pri prijateljih — to je bilo moje veselje . . .
In danes se mi zdi, da nimam več življenja v sebi. Zdi se mi, da mi kliče neki glas: Živel si . . . In zopet se spominjam. Prihitel sem za en dan zopet domov, za en dan. In takrat sem obstal pred Njo. Sram me je postalo, a bežati nisem mogel. Moja duša je začela spoznavati. Kaj me je prignalo ravno pred to sliko ? Iz moje razdvojene duše se je zopet iztrgala molitev, goreča, tiha, globoka ...
spomnil sem se dnij, ko sem molil pred njo. A vendar ta, preje smehljajoči ljubeznjivi materinski obraz, zdel se mi je zdaj resen, resen . . . Tudi obraz moje matere je bil resen. Ljubila je svojega sina, da, mati, ti si ljubila, on ni ljubil ... Ne ? . . . Ne! On te je ljubil — a padel je, padel . . . Danes pišem z ravnodušjem, vem, kaj so bliža, a kadar se spomnim njene ljubezni, zdi se mi, da zadenem ob
najbolj čutečo Btruno svojega srca . . . Ljubezen, ti veliki pojem ! In jaz sem mislil, da sem ljubil, in iskal sem ljubezni. Zastonj! ... Da mati, tvoj sin te je ljubil . . . Tebe in Nje ni mogel pozabiti v svetu . . . Mnogo so mu pokradli biserov iz srca — dveh ne. Spoznal sem, da ostane v človeku nekaj božjega. Res mi imamo neumrjočo dušo. čudno, kaj me je včasih vabilo v cerkev, zakaj je hrepenela moja duša po nečem, kadar sem jo napojil z vsemi sladkostmi, kar jih prodaja svet. Kaj je bil tisti tihi mrak v cerkvi, ki je tako blagodejno pal na mojo izmučeno dušo'/ Skoraj umevam zdaj, zakaj je zahrepenela moja duša, kadar je tiho, mučno vsplapolala večna luč . . . In jaz sem stal in mislil ... Mi si želimo nekaj božjega in smo ljudje ... In danes? Danes ne morem več.
Bolan sem in dan za dnem čakam, kdaj pride zdravnik s svojim pustim obličjem in sivo brado in s svojim vsakdanjim izrazom. Njegov obraz ne obeta nič dobrega . . Madona! . . . Zunaj sije pomlad. Krasno jutro mi sije v sobo. Slab sem že in jutranji zrak je za moja prsa pretežak. Jutro, jutro . . . Solnce se dviga nad dolenjske griče, mile mojo griče, megle beže v doline, bolj in bolj se odgrinjajo zeleni gozdi, jasno jutro, sinje nebo, mlada priroda ... in jaz vas
ne morem več uživati . . . Škrjanec se dviga nad njivami, ziblje se žito, rosni travniki se lesketajo v rožah in jaz — Bem živel . . . Madona!
Kolikokrat sem vpiral oči v ta le obraz, zdaj proseče, zdaj hvaležno, zdaj otročje udan, vesel, zdaj pobit, otožen, in vselej sem našel, kar sem iskal. In danes . . .
Včasih sem ljubil šum dvoran, hrum množice, glas vabljivo godbe, lepo obraze, klasične stase, grško tipe, imenitne, a tudi prazne pogovore. Danes sem mrtev. Kaj naj iščem še ? Ničesar, prav ničesar . . . Pred mojimi očmi se je pojavila nova podoba . .
V križu — rešenje .... Šumeči valovi se pode okoli debelega kamenitega križa. Valovito je morje, vspenjajo so valovi na skalnati križ, vspenjajo zastonj .... In glej, z zadnjimi močmi objema zapuščena deva kameniti križ. LaBje ji plapolajo v vetrovih, njeno dolgo krilo dosegajo valovi s svojo oslabelo močjo, a ona ima bledi obraz vprt v križ in z rokami se že, navidezno popolnoma omagana, s poslednjimi silami oklepa križa, da je ne odtrgajo razdivjani valovi . . Z njenega obraza se bere le en stavek: O crux, spes unica . . . Da, edina nada in ona ob njem bo rešena — jaz ne. Izpustil Bem
n potokov. Hidrotehnik Podhagsky, ki je izdelal načrt za osuševanje barja, izdelal je tudi načrte za uravnavo potokov Gradašice, G 1 i n S i c e, Šujicein drugih manjših potokov, ki toliko škode provzročujejo polju v polhovgrajski, dobrovski in horjulski okolici.
Za horjulsko planjavo je tudi po tehniku Presselnu izgotovljen načrt, ki sedaj leži v deželnem stavbenem uradu v konečno presojo.
Toda, slavna zbornica, cela vrata je še drugih vodnih zadev, katere so prepotrebne nujne rešitve.
Če človek prehodi razne pokrajine naše dežele in če tudi le raz ceste opazuje obližnja zemljišča, mora priznati, da je glede zboljšanja naših zemljišč še mnogo, mnogo storiti.
Kako nujno potrebno je, da se zemljišča ob Temenici obvarujejo škod po vodi. Velikansko škodo trpe tamošnji lastniki travnikov.
Kako močvirni so daljo travniki od Černuč proti Trzinu, kako slabi oni v K r a š e n j s k i dolini Koliko večjo vrednost bi imeli lahko travniki ob Rači pri Dobu, Krtini, v moravški dolini ob Drtijšici!
Toda ne preostaja mi časa, da bi danes o vseh zadevah govoril, jasno pa mora že iz teh podatkov biti, da bo deželni odbor mogel podati ministerstvu obširen izkaz o silno važnih ter nujnih potrebah v naši deželi.
V kolikor se tiče mene, ki imam sedaj še v dež. odboru poročilo o deželno - kulturnih zadevah, bodem skrbel, da se v do-tični spomenici navedejo vse naše potrebe. Dal Bog, da bi osrednja ces. vlada upoštevala res veliko potrebo naše dežele v oziru zboljšanja naših zemljišč, katera po vodah toliko trpijo.
Kakor pa nam vode delajo mnogo škode, tako zopet nekateri okraji trpe vsled pomanjkanja zdrave pitne vode. Veliko je storila v temu pogledu država in dežela, toda še je ogromnega dela. Naše revno ljudstvo prosi zdrave vode poleg kruha. Pri nas pač ne velja ista nada, katero je nekdaj francoski kralj svojemu ljudstvu obečal, da hoče skrbeti za to, da bo vsak kmetovalec mogel na vsak praznik in nedeljo dati v lonec kokoš!
Mi prosimo le zdrave vode! Hvaležno se mora priznati, da sta država in dežela požrtvovalno podpirali zopetno obnovitev po trtni uši vničenih vinogradov; napredovali smo v govedoreji, osobito na Gorenjskem, toda še je v tem pogledu mnogo popolniti.
Naj torej državna vlada in deželni zbor tudi v bodoče resno skrbita, da se zbolj-šajo naša zemljišča, da se odstranijo ogromne škode po povodnjih, da se zboljša naše poljedelstvo in živinoreja, da se vse zakono-dajstvo vedno ozira na potrebe kmetijstva, katero naj država ščiti tudi po modrih trgovinskih pogodbah. Potem bo mogel naš oratar vstrajati na rodni zemlji svoji, ka-
te in se spustil v valove. Objemljejo me, požirajo me . . O, crux . . Nazaj, k Tebi . .
Zdravnik mi je rekel, da se ne smem vznemirjati . . . Ne, ne bom so več . .Vem, da bom umrl. Včasih bi bil te beBede zapisal s težko roko, najbrže bi jih niti zapisal ne bil. A danes jih zapišem z nekim mirom: Umrl bom. Čutim, da sem slab, a delam si še nade.
Doživel sem. Vixi . . . Zakaj se te nisem oklenil, mogočni kameniti križ, ko so me vrgli valovi ob tvoje podnožje? Zakaj sem plaval dalje — od tebe proč, kot da čujem glasove vabljivih siren .... Končano . . .
Razburjeni valovi so objeli razbite kose moje strte ladje in Be poigrali ž njimi — a jaz sem jih v obupu lovil in se grabil zanje, kot za svojo edino rešitev. Zastonj! Prepustil Bem jih drugim, pustil vse in objele ste me, gole stene moje sobice; na steni pa si me pozdravila ti neizbrisljiva podoba. In zgrudil sem se pred te. Vrnil sem Be, in zdaj čakam, čakam z nekim čustvom, ki je neizrazljivo. Zahrepenim po življenju, zahre-penim — zastonj . . .
Čujejo se zopet tisti težki, dolgočasni koraki mojega zdravnika . . .
tero zapušča le tedaj, kedar ga skrajna sila in obup ženeta v daljni svet iskat si boljšega zaslužka. Potem pa bodo tudi kmečki gospodarji morali svojim delavcem, poslom in najemnikom dajati boljše plačilo. To je v sedanjih razmorah nemogoče. Zato pa trpi kmetijstvo, ker gospodarji ne morejo intenzivno obdelavati zemlje, katera povrača le tedaj trud, če se dobro obdeluje.
Delajmo torej vsi tako, potem poneha žalostno izseljevanje našega kmečkega ljudstva. (Odobravanje.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. julija.
Štajerski deželni zbor nesklepčen.
V včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora je bila dnevnem redu razprava o načinu pokritja primanjkljaja v deželnem proračunu. Ker znaša primanjkljaj v proračunu 9,220.348 K, je večina uvidela, da z dosedanjimi dokladami ne bo mogla pokriti na-rastlih stroškov, ter je predlagala povišanje deželnih doklad na 45%. Proti temu predlogu nemško-nacijonalne večine so se oglasili konservativni poslanci ter po poslancu Wagnerju predlagali, da ostanejo naklade na zemljiški davek nepremenjene, ker je kmečki stan že itak znatno preobremenjen. Njegova izvajanja sta podpirala posl. grof Lamberg in Ilagenhofer, proti njegovemu predlogu so pa rohneli posl. Derschatta, Rokitansky in Stiirgkh. Pri glasovanju je propadel Wagnerjev predlog, vsled česar so vsi konservativni poslanci osta-v i 1 i zbornico. Pri imenskem glasovanju o Stiirgkhovem predlogu pa se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna, manjkalo je jed-nega poslanca, in deželni glavar je moral zaključiti sejo. Prihodnja seja je sklicana za danes. Jednak prizor se utegne pojaviti tudi pri razpravi o volivni reformi.
Istrski deželni zbor se torej zopet snide prihodnji ponedeljek, dne 29. t. m. in sicer bržkone v Kopru. Italijanska večina se je namreč udala vladi in bo prišla v zbor, akoravno je že opeto-vano sklenila, da ne gre ne v Koper in ne v Poreč, marveč jedino le v Pulj. O raz pravi v tej zadevi poroča laško strankino glasilo mej drugim tole: Italijanska večina jei imela minuli torek v Trstu posveto vanje. Deželni glavar je pojasnil sedanji položaj ter povedal, da je bil namen vlade, naj bi deželni zbor v mesecu juliju začel redno delovati, ter je ista predočila vse moralne in gospodarske škode, ki bi nav-stale za deželo v nasprotnem slučaju. De želni glavar je povdarjal nadalje, da bi bila vlada predložila načrt zakona za preme-ščenje sedeža deželnega zbora in od istega odvisnih uradov, a v slučaju, da bi večina ne omogočila rednega delovanja, bi bila vlada razpustila deželni zbor. Slednjič je omenil deželni glavar, da vladi ninamen, da bi še v Poreč sklicevala deželni zbor. Dolga in težavna je bila razprava o prijavah deželnega glavarja. Uvažuje pa, da je vlada sklicanje deželnega zbora v kraj, kjer ni njega »zakoniti« sedež, opravičevala s tem, da je hotela predložiti gori označeni zakon, o katerem naj bi bili raz pravljali, je slednjič prevladalo mnenje, da se stranka odpove abstinenci iz administrativnih ozirov in zato, i da se izogne posledicam nevarnim za deželo. —V resnici se tu seveda ne gre za interese dežele, marveč le zato, ker bi bila sicer vlada gotovo razpustila deželni zbor in s tem večini odtegnila oporo, ki jo sedaj še drži po konci. Italijani se namreč že sedaj boje prihodnjih volitev, ker vedo, da blovani niso več taki, kakor so bili nekedaj. Poleg tega pa večina tudi ve, da ne bo brez koncesij, in to je glavno Plačevati jih bodo pa morali bržkone isterski Slovani. Tako bodo torej prišli v Koper oni, ki so sklenili nekoč, da nikdar ne pojdejo tje.
| Spravna akcija mej tirolskimi krši socijalci in konservativci.
Srdit boj, ki se je pričel mej imenovanima tirolskima strankama povodom dr-žavnozborskih volitev, je znatno oslabil obe stranki in vsi treinomisleči voditelji so uvideli, da tako ne sme iti dalje in da uteg-
nejo prihodnje deželnozborske volitve po-stati usodne za obe stranki, ako se pravočasno ne doseže kako sporazumljenje mej njima in sklene vsaj kak kompromis. Dogovori v tem smislu se že vrše mej voditelji obeh strank. Pogajanja neki prav dobro napredujejo in bodo kmalu ugodno zaključena. Rešiti je treba le še vprašanje, ali naj se popolno spojita obo stranki, ali pa naj se sklene morda samo kak kompromis. Za poslednji način rešitve se zavzemajo v prvi vrsti krščanski socijalci, ki hočejo vztrajati pri dosedanjem demokraškem programu. Tudi ne morejo krščanski socijalci privoliti v to, da bi se ločili od svojih zvestih somišljenikov v ostalih kronovinah, ki so jim že izkazali marsikatero uslugo. Ob jednem pa Be priznava tudi s krščansko - socijalne strani, da se konservativci vedno bolj približujejo krščansko-socijalnemu programu in je sedaj le malo mož v stranki, ki bi bili protivni uvedbi direktnih volitev. Upanje je torej, da se v kratki dobi poleg kompromisa doseže mej strankama popolna sprava, kar bi bilo tem bolj želeti, ker so liberalci, socijalni demokratje in vsenemci skrajno agilni in utegneti prej ali slej podleči obe stranki, ako se ne zjedinita.
Direktne in tajne volitve v Šleziji.
Šleski deželni zbor je v včerajšnji seji razpravljal o vprašanju glede uvedbe direktnih in tajnih volitev za deželni in glasom državnega zakona tudi za državni zbor. Pri razpravi pa se je pokazalo, da se večina sedaj še ne more sprijazniti s to mislijo. Poročevalec pripravljavnega odseka dr. Koma-rek je jednostavno predlagal, naj se preide preko te točke na dnevni red. Proti temu predlogu so se oglasili poslanci dr. Hruby, dr. Michejda, oba Türka in Gram, a brez vspeha. Konečno je obveljal posredovalni predlog barona Sedlnitzkega, kateremu se je udal tudi poročevalec, glasom katerega naj se predloga glede uvedbe direktnih in tajnih volitev v kmečkih občinah in znižanja censusa vrne deželnemu odboru z naročilom, da prihodnjemu deželnemu zboru predloži nov načrt, v katerem naj se ozira tudi na vprašanje glede uvedbe splošne skupine. — Seveda se bo s tem stvar zopet zavlekla in to ravno želi liberalna večina.
Mažari se ne udajo. Obisk avstrijskega ministerskega predsednika pri ogerskem tovarišu Szellu v Ra-totu ter potovanje obeh kabinetnih načelnikov v Išl daje tudi »N. Pester Journalu« povod, da se peča v jedni zadnjih številk z vprašanjem e carinskem tarifu in avstro-ogerski nagodbi. Imenovani list pripoveduje, da se vname letos resen boj moj zastopstvi obeh državnih polovic za uravnavo carinske zveze, carinskega tarifa ter carinskih pogodb, ker bodo Avstrijci skuSali pri teh točkah dobiti nekakih kompenzacij za nagodbo, potem pa piše: »Ako bi se res hotelo poskušati, pri carinskem tarifu dobiti od nas onih ugodnostij, s katerimi bi potem avstr. vlada odkupila v svojem parlamentu nagodbo, se moramo že sedaj zavarovati kar najodločneje proti vsakemu takemu poskusu. Ce se bo za novo nagodbo zahtevalo od nas zopet le same žrtve (!), se kaj lahko zgodi, da tudi nas mine potrpežljivost in pričnemo stavko v zadevi gospodarske skupnosti. Do-sedaj smo se borili z vsemi silami za dua-lizem, donašali smo žrtve (!) v materijalnem in ustavnem oziru, da se ta ni zrahljal v nobenem pogledu. Toda na to naj v Avstriji nikar preveč ne greše. Pozabiti ne smejo, kako je pri nas v zadnjih letih napredovala ideja samostojnega carinskega ozemlja in da ima ta svoje somišljenike že tudi v taboru liberalne stranke. Bodoča vladna večina je lahko še tako voljna in prijenljiva, toda gotova sme biti, da ne sme Szell dovoliti nikakih novih koncesij. Kajti ne samo sedanja, marveč vsaka vlada bi morala v hipu zginiti pred ogorčenostjo javnega mnenja, ko bi se predrznila predložiti državnemu zboru načrt carinskega tarifa, v katerem bi svetloba in senca ne bili jed-nako porazdeljeni na obe polovici. Carinski tarif ne bme biti odkupnina za nagodbo. Da, ako Avstrijci nočejo ogreniti javnega mnenja, marveč častno in lojalno postopati, morajo dovoliti, da se nagodba prej reši v parlamentu, nego carinski tarif.« — Mažari smejo pač biti prepričani, da avstrijskim po
litikom te grožnje ne bodo imponirale, dokler res ne dokažejo, kakih ugodnostij nudi Avstriji dualizem.
Ogerska vladna stranka in opozicija.
Čim bolj se približuje čas novih držav-nozborskih volitev, tembolj si Szell s svojo stranko utrjuje Btališče. Najmogočneji in najpopularneji nasprotnik vseh vlad, grof Albert Apponyi je postal član vladne stranke in, kakor dokazujejo najnovejša dejstva, najzanesljiveja opora Szellovega regima. Ljudska stranka sicer s to» izgubo ni uničena, vendar pa je izgubila že nekaj mandatov. Najslabeje se bo pa godilo ostalima opozicijonalnima strankama v prihodnjem volivnem boju. Mej obema se je namreč v poslednjem času vnel tako srdit boj, posebno pa mej njunimi voditelji, da bota v odločilnem trenutku izšli iz boja popolnoma uničeni. Vse to je seveda Szellu zelo všeč, ker s tem bo pridobila le njegova vladna stranka. Najnevarneja sovražnika bota postala na ta način le dobro sredstvo Szellu v dosego zaželjenega smotra.
Nadkomisur princ Jurij ostane.
Na zadnjo noto štirih evropskih veleBil je odgovoril princ Jurij te dni, kakor poroča londonski list »Daily Mail«, da je voljan še nadalje sprejeti mesto krečanskega nadkotnisarja, da s tem olajša težavno nalogo nadzorovalnih velesil. Ob jednem je poslal princ velesilam daljšo spomenico, v kateri popisuje položaj na Kreti in predlaga ugodno rešitev več manjših vprašanj. — Bivšemu krečanskemu guvernerju izza turških časov, Juriju Berovicu, je skupščina posredovanjem princa Jurija dovolila pokojnino mesečnih 500 drahem, ker je vžival veliko simpatij pri krščanskem prebivalstvu. Sultanov boj proti krščanstvu. Pred nekaj dnevi so javili razni listi iz Carigrada, da je turški sultan izdal odlok, li prepoveduje Turkom imeti v svojih službah evropske učiteljice, vzgojiteljice in dru> žabnice. V resnici se pa gre v tem slučaju le proti krščanstvu. »Pol. Corr « in vsi ca-rigrajski listi pravijo, da je sultan le prepovedal imeti v službah krščanske učiteljice, vzgojiteljice in dr., ker se to neki ne strinja z določbami mohamedanizma. Kakor pojasnjujejo listi „Ikdam", „Servet" in drugi, kvarijo krščanske učiteljice in vzgojiteljice turške otroke, širijo v haremu »krive nazore" in so sploh »dvomljive" vrednosti. Turške rodbine kajpada vkljub temu ne bodo hotele biti brez evropskih vzgojevalk in se bodo morda sedaj posluževale samo Židinj, katerim menda sultanov odlok ni prišel do živega, bicer mora pa biti mohamedanizem v Carigradu že precej na slabih nogah, ako je v nevarnosti pred krščanskimi uslužbenkami.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. julija.
Volitev provincijala. Pri današnjem kapiteljnu frančiškanske provincije sv. Križa v Ljubljani je bil zopet izvoljen prečast. P. Konštantin Luser p r o v i n c i j a -lom, P. HugolinSattner kustosom, definitorji pa: P. P1 a c i d F a -biani, P. Nikolaj Meznerič, P. Angelj Mlejnik, P. A v r e 1 i j K n a -felj.
Odlikovanje: Velečast. gosp. župnik Matija Karba je bil včeraj v zasluženo pohvalo njegovega petindvajsetletnega gorečega delovanja v pastirski službi knezo-škofijskim lavantinskim svetovalcem imenovan. Castitamo! Matija Karba se je rodil v Ljutomeru dne 20. avgusta 1852 in je bil dn<5 23. julija 1876 v mašnika posvečen. Pol leta je služil kot kapelan pri Sv. Janžu na Dr. p., potem pa nad 15 let na Dobrni. Od 17. julija 1892 je župnik v Zrečah, kjer je mnogo storil za lepo opravo župne cerkve in njenih podružnic. On razume vse slovanske jezike in je mnogo storil za naše časopise, dasiravno je slabega zdravja.
Nevarno obolelemu gospodu črnomaljskemu župniku Mih. Klemenčiču se je bolezen jako shujšala in bati se je smrti.
Osebne vesti. Poročil se je v župni cerkvi v Rojani g. Josip Pertot Andrejev iz Barkovelj z gospico Evfemijo Piščančevo iz Rojana. — G. Ivan M o d i c , avskultant
pri dež. sodišču v Ljubljani, je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
Višja trgovska šola v Ljubljani.
V včerajšnji seji trg. in obrt. zbornico se je izrekla zahvala dež. zboru kranjskemu za soglasno dovoljeno podporo ter se je odobrilo dosedanje delovanje odseka, ki bode sedaj pričel izdelovati učni načrt za trgovsko šolo. Značilno je, da je sedaj besedica „slovenska" v naslovu šole v poročilu izostala. Objednem se je pooblastil zbornični zastopnik v industrijskem svetu g- Lenarčič, naj vladi industrijski svet priporoča ustanovitev take šole, ir, da se izposluje od vlade potom industrijskega sveta večja podpora, nego jo pa vlada običajno daje za ustanovitev trg. šol.
Nedeljski počitek v ljubljanskih trgovinah in trgovska zbornica. Kakor smo že včeraj kratko naznanili, bilo je na dnevnem redu včerajšnje seje »Trgovske in obrt. zbornice« poročilo o uvedbi nedeljskega poč i t ka v t rgov s kem o b r t u. Na vlado je o tem prišlo brezimno pismo, ki se pritožuje, da je proti mučenju živine postava, proti mučenju človeka pa no, in. prosi vlado, naj posreduje, da dobe trg. pomočniki svoj nedeljski počitek od 15. junija do 15. septembra. Zbornica je po poročilu tajnika dr. Murnika izjavila, kakor smo včeraj sporočili, da za sedaj še ne more oddati o tem svojega mnenja. Gremij ljubljanskih trgovcev bi moral prej imeti občni zbor in izreči se za nedeljski počitek, potem pa naj bi zadeva še-le prišla na zbornico. Poročevalec priporoča, naj zbornica v tem smislu odgovori vladi, češ, da vlada naj pozove gremij, da stori kak sklep. Zbornični svetnik g. Karol Pollak pravi, da je bil prvi njegov predlog v zbornici ta, naj se v trgovinah praznujejo nedelje, zato je mnenja, naj se zbornica vsaj v načelu izreče za nedeljski počitek in naj zbornica priporoča, da se uvede popolni nedeljski počitek. Na Angleškem shajajo prav dobro z nedeljskim počitkom in prav je, da trgovina posvečuje dan Gospodov, od katerega potrebujo za svoje prospevanje in blagostanje blagoslova. Ta predlog je pobijal zbornični svetnik Luckmann, češ, da se od nedeljskega počitka, kakor ga je naslikal g. K. Pollak, ne pričakuje tolike koristi ; on misli, da bi pomočniki potem lenobo pasli, svetnik g. Žitnik je dejal, naj se nedeljski počitek priporoča. G. Pollak je odločno ugovarjal proti izrazu, da bi trg. pomočniki ob nedeljah lenarili. Trg. pomočniki so tako upre-ženi v delu, da o lenobi ne more biti govora in so trg. pomočniki potrebni počitka. Svetnik gosp. Lenarčič je dejal, da je stvar prehitra in ni treba, da bi na Kranjskem morali biti prvi drugim na vzgled. On meni, da nismo v takih odnošajih za popolni nedeljski počitek, kakor na Angleškem, na katero se je g. Pollak skliceval. G. Lenarčič je bil mnenja, da na Angleškem delajo ljudje hitrejše in vedo, da je čas denar. Priporoča, naj se sprejme predlog tajnika Murnika. Isto priporoča svetnik B a u m g a r t n e r , ki je za to, naj prvi odgovori trgovski gremij, sicer pa je za to, da so v Ljubljani ob nedeljah prodajalnice zaprte, za deželo pa naj bi se napravila izjema. Vladni zastopnik dvorni svetnik pl. Riihling pravi, da vlada ne smatra trg. gre-mija za zadrugo v pomenu zakona in je vprašala trgovsko in obrtno zbornico, ker želi od nje zvedeti, kako načelo zavzema napram nedeljskemu počitku. G. Baumgartner pravi, da je po tej izjavi mogoče, da vlada trg. gremija sploh ne bo vprašala. G. P o 11 a k pa z ozirom na to zopet povdarja, naj se zbornica v principu izreče za nedeljski počitek in sicer za vbo leto, svetnik g. Luckmann pa izjavlja, da bi bila to reakcija (!) in če se bo popolnoma izvršila, potem v nedeljo ne bo dobiti celo svežih — žemelj (!) Svetnik g. G a s s n e r se je izjavljal za nedeljski počitek. Uslužbencem naj se pač da jeden dan počitka, ki potem tudi na delo ostalih dnij ugodno upliva. G. K. Pollak pravi, da se nedeljski počitek ne smo prepustiti samo dobri volji nekaterih trgovcev, ampak naj se z zakonom določi. Gosp. Omersa iz Kranja pravi, da se v tej seji govori v prvi vrsti o nedeljskem počitku v Ljubljani, na deželi se bo popoln nedeljski počitek težko
upeljal, veodar naj se zmanjSa na deželi število poslovnih ur uslužbencem tudi ob delavnikih. G. P a u e r je izjavil, da se gre sedaj samo za nedeljski počitek v Ljubljani ter je priporočal, naj se vsprejme — poročevalcev predlog. Končno se sprejmejo z večino glasov predlogi poročevalca, glasovanje pa o tem, kakšno načelo zavzema zbornica napram nedeljskemu počitku, se ni vršilo, dasi je to opetovano priporočal g. K. Pollak in dasi je tudi vladni zastopnik izjavil, da vlada želi zvedeti, kako načelo zavzema zb o r n i c a g 1 e d e n e d el j s k e g a p o -čitka. Ta seja je bila preznačilna za sedanjo večino trgovske in obrtniške zbornice. Stvar trgovskega društva »Merkur« je sedaj, da z ulogo naprosi zbornico, naj so v načelu izreče za nedeljski počitek posebno po ljubljanskih trgovinah. Radovedni smo, kako stališče bode zavzela zbornica napram taki vlogi. Menda gosp. predsednik take vloge vendar ne bo položil „ad aeta«. Res ne vemo, zakaj bi se zbornica ne izrazila načeloma o nedeljskem počitku, ako to od nje celo vlada želi. Čemu se skrivati za trg. gremij.
Izlet. V nedeljo 28. t. m. priredi kamniška podružnica Slov. plan. društva izlet na Menino planino, koder bo sestanek s štajerskimi planinci. Odhod iz Kamnika je v nedeljo zjutraj ob G. uri in sicer do Tuhinja z vozmi oz. kolesi. Kdor se hoče peljati, naj se oglasi v soboto pri društvenem predsedniku gosp. Koširju v Kamniku na Mestnem trgu. Razgled s te planine je diven, pot pa tako zložen, da se izleta udeleži lahko vsaka dama. Pijača s*? dobi v koči, a provijant naj prinese vsak izletnik 8 seboj. Prihod nazaj v Kamnik bo v nedeljo zvečer.
Iz trgovske in obrtne zbornice kranjske. V včerajšnji Beji trg. in obrtne zbornico kranjske se je določilo, da zbornica ne da nobenega prispevka za karavanško in bohinjsko železnico. Svetnik g. Gassner je govoril za zvezo Tržiča z jedno točko drž. železnice ter bode o tem zbornica razpravljala v prihodnji svoji Beji. Umirovljeni zbornični tajnik ces. Bvetnik Murni k je doposlal zbornici dopis, v katerem javlja, da bode dal po akadem. slikarju Jami slikati vse portrete dosedanjih zborničnih predsednikov za prostore trgovske zbornice. Surovinsko društvo čevljarske zadruge je pisalo, da je v gmotni stiski, ter se je z ozirom na korist takega društva podarilo društvu 200 K podpore. Priporoča se upeljavo dveh sejmov v Ilirski Bistrici, v občini Javorje, dveh sejmov za občino Semič, neugodno se pa reši zadeva o novih sejmih v Radečah in deloma v Vinici, svetnik g. Ilren jo predlagal, naj se zbornica zavzame za to, da se zopet upelje mešani vlak med Mariborom in Tr-Btom. Obvelja.
Stoletna aloa — za dobrodelen namen. V grajščinskem parku na Igu raz-cvita se ravnokar stoletna aloa. Iz sredine listnatega šopa ižrastla je nad 5 metrov visoka betva. Vrhu betve je več posameznih odrastkov in na teh še manjši odrastki, iz katerih že cvetje ven sili, ki ga bode v kratkem vse polno. Visokorodni gosp. grot Auersperg je dovolil vsakemu prost vhod v park, da si lahko ogleda to redkost, vendar se nasadi priporočajo varstvu obiskovavcev. Z dovoljenjem gospoda grofa postavil se je pri aloi nabiralnik in se priporoča dobrohotnosti častitih obiskovavcev za prostovoljne darove v korist ubožne šolske mladine.
Razstavil je slikar g. Ivan Grohar v oknu Schvventnerjeve knjigarno portret pokojnega B i t e n c a , ki je svoje imetje volil ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Sliko je naročil krajni šolski svet za šentviško šolo.
Ogenj. Včeraj je v Leskovcu zgorela hiša zidarja Dominika Dečeko.
Stavka na Dolenjskem. Iz Št. Janža se poroča, da je v ondotnem premogokopu nastala stavka. Pričakujemo natančnih poročil !
Iz Krope. »Slov. del. pevsko društvo Slavec" v Ljubljani je poslalo po našem županstvu 433 K 93 h v korist pogorelcem v Kropi. Res visoki znesek! Za prijateljsko zanimanje, trud in delavnost za sotovariše delavce v Kropi bodi tem potom „Slavcu"
izrečena prisrčna zahvala. Bog povrni! Za odbor : Hoenigman, župnik in načelnik.
Nagla smrt. Minulo soboto je 461etni posestnik Jož. Slak iz Vel. Dol, obč. Ste-hanja vas, domov prišedši tako nesrečno padel čez prag, da je na mestu mrtev obležal.
Ljubljanske novice. E 1 e k t r i š k i
klavir, ki igra razne Bkladbe s pritiskom elektrike, se vidi v Hafnerjevi pivovarni na llesljevi cesti. — 30 kil mesa so vzeli mitniški pazniki gospodu Terškanu z Vod-mata. — Hranilno knjižico ukradel je neznan tat mlekarici Jeri Mastenjak iz Peržana pri Št. Vidu. Mastenjak je pustila na svojem vozičku pred Štrukljevo hišo v Kolodvorskih ulicah hranilno knjižico, gla-sečo bo na 40 K na ime Ivana Mastenjak. — Zgubil se je od Florijanskih ulic do Št. Jakobskega trga zlat prstan z violetnim kamnom. — Naadreso mestnega magistrata. Na cesti pred južnim kolodvorom je mnogo senčnatega drevja. Priporočamo mestnemu magistratu, da ondi napravi klopi, da se bode trudno ljudstvo, ki časih po par ur čaka vlakov, imelo kam v hlad vsesti. — S smolo opekel so je pri asfaltovanju Franc Joželovega mostu Ivan Mandič z Gline. Opečen je po životu in po roki. — Poškodba e 1 e k • triške razsvetljave. Na Marijinem trgu je danes voz gospoda Josipa Turka poškodoval žico elektriške razsvetljave.
Štajerski deželni šolski svet proti slovenskim šolam. Krajni šolski svet za celjsko okolico je v soglasju z okoliško občino sklenil postaviti novo šolsko poslopje za šestrazredno deško in šestrazredno dekliško šolo. K temu sklepu ga je sililo število učencev. In kaj je storil deželni šolski svet štajerski v Gradcu ? On ne dovoli Slovencem niti tega, da bi na lastne stroške postavili potrebno šolo. Štajerski dežel. šol. svet je razveljavil vse sklepe občine celjske okolice in krajnega šolskega sveta in je svoj sklep »utemeljeval« s tem, da celjska okolica nima dovolj godnih otrok za šestraz-redni šoli. In vendar bi na en razred prišlo po 74 oziroma 77 otrok. Nemškim trgom pa je štajerski deželni šolski svet dal za 55 otrok dva razreda ter plačuje v takih krajih poprečno za 55 otrok po dva učitelja. To je nemška ravnopravnost!
Zrelostni izpit na mariborski c. kr. višji gimnaziji se je vršil od 18. do 23. t. m. Udeležilo so ga je 41 učencev, 34 Slovencev in 7 Nemcev. Z odliko sta ga dovršila 2 Slovenca: Jehart Anton in Pintar Anton ter 1 Nemec:, Roderik Kaltenbrunner; 9 jih je reprobiranih na 2 meseca in smejo po počitnicah vsak iz enega predmeta izpit ponoviti, 2 sta pa reprobirana na 1 leto. Nadzoroval in predsedoval jo deželni šolski nadzornik Leopold Lampel.
Matura na celjski gimnaziji. Pretekli teden so se končali zrelostni izpiti na celjski gimnaziji, h katerim se je oglasilo izmed 34 učencev 31, in sicer 13 Slovencev in 18 Nemcev. Prestalo je zrelostni izpit 22, med njimi dva z odliko. Slovenski abi-turijentje so: M. Detiček, J. Dolinar, E. Kalan, D. Koderman (z odliko), F. Lajnšic, D. Ma8tnak, J. Ozmec, F. Šotelj in J. Zdolšek. Sedem dijakov ponovi izpit jeseni, dva pa sta padla za eno leto.
Zopet dve nemški zmagi. Pri občinskih volitvah na Pesnici in v Kaniži na Spodnjem Štajerskem so zmagali nemšku-tarji. V zadnji občini je bilo dosedaj poleg nemškutarske večine vsaj nekaj slovenskih odbornikov, sedaj so pa še ti odpadli.
Kdor zna, pa zna. Ljutomerski občinski svet je sklenil, vpeljati na šulferajnski šoli v Ljutomeru — slovenski učni jezik, ob jednem je pa sklenil, naj so trg izšola iz slovenske Franc Jožcfove šole.
Štajerske novice. — Telefon v Celju. Za upeljavo Bplošnega telefona v Celju se vrše sedaj razprave in pogajanja. — Imenovan jo ravnatelj celjske cinkarne g. Alojzij J a n o u š rudniškim svet, nikom. — U t o n i 1 je pri Zidanem mostu pri kopanju v Savinji Tomaž Vojsk, sprevodnik južne železnice iz Maribora. — Obesil se je v Hrastju pri Za vrču pre-vžitkar Franc Leonhard od sv. Urbana pri Ptuju. — Z žarečimi kleščami je sunil v delavnici južne železnice v Mariboru delavca in godca Grojsnikarja njegov tovariš.
Prepeljali so ga na graško kliniko. — Na mariborski višji realki je bilo v preteklem šolskem letu 205 Nemcev, 7 Lahov in samo 4 Slovenci, slovenski pouk pa je obiskovalo 75 dijakov. — Strela je udarila v podružnico sv. Ožbalta pri Spod. Dravogradu. Razbila je zvonik in orgije ter napravila še mnogo druge škode. — V Dravi utonil je v Ptuju postre-šček Franc Lesnik.
Velikanska vremenska nezgoda v Istri. Iz Marezig v okraju koperskem pišejo »Edinosti«, da je ondi strahovito okle-stila toča. Pridelek na vinu je uničen do malega v vsej občini, vendar je v večem delu občino ostalo vsaj en del drugih pridelkov (krompir, koruza in dr.), a v s e I u L a b o r n i o s t a 1 a n i ti j e d n a bilka cela! Tam je uničeno vse, grozdja ne bo niti zrna, no krompirja, ne koruze, sploh ničesar. Uničena je celo trava. Tam je padala kakor pest debela toča neprenehoma tri četrt ure!! oelo izgleda kakor po zimi. Niti jednega lista, niti jedno cele bilke. Pogled na vas je uprav grozen. Uničeno pa je no samo za letos, marveč ne bo pridelkov za več let; to velja osobito o grozdju in sadju. Škoda, ki jo jeprovzročila toča 40 siromašnim posestnikom, je cenjena preko 100 000 kron. Umejo se, da je ljudstvo obupano. Ljudstvo že zdaj nima, od česar bi živelo, a na zimo nastopi neizogibna lakota ! Neobhodno je potrebna hitra in nujna pomoč. Vsaki tudi najmanjši dar sprejema hvaležno županstvo v Marezigah, okraj koperski. Darovi se bodo objavljali v časopisih.
Razprava proti dr. Tresiču je končana. Z ozirom na tožbo, katero je dvignil proti Tresu-u brat pokojne učiteljice, prof. Srbulj, radi razžaljenja časti svoje Sestre, je dr. Tresič podal izjavo, vsled katere je bila ta točka končana. Potem pa se je pričela proti dr. Tresiču razprava radi zavedenja mladenke. Z »deva se je razpravljala javno. Glavna priča proti Tresiču je bilo pokojnice poslednje pismo, v katerem trdi, da ji je pokojnik obljuboval, da jo vzame za ženo, nekaj prič pa je potrdilo, da jim je Slava Srkulj to pravila. Drž. pravnik je trdil kot dokazano, da je dr. Tresič jemal od pokojnice denar in jo potem zapustil. Dr. Tresič je dejal na to, da iz dekleta ni iz-vabl|al nobenega denarja, da je ravnal ka-valirski, ker je trpel usiljevanje histerične ženske radi tega, da bi si še prej kaj hudega ne naredila. Denar mu jo dekle Bamo UBililo. Zadnje pismo je Slava Srkulj pisala v nenormalnem položaju. Po dr. Tresiču jo govoril zagovornik dr. Petračič, ki |e izjavljal, da v pismih Tresičevih na Srkuljevo ni nič omenjeno, da ji je Tresič obljuboval zakon, o zapeljevanju pa no more biti govora, ker je Skuljeva s Tresičom 8 let občevala. Slučaj je zastarel. Dr. Tresič je prosil, naj se ga ne obsodi in z obsodbo ne uniči. Sodišče je dr. Tresič a obsodilo vdvamesočni strogi zapor in na sodno stroške. Obtoženec je naznanil priziv. Dr. Tresiči je „Narod" proglasil za urednika »klerikalne« „Hrvatske". Kdor je dr. Tres;ča poznal, ta ve, da je bil dr. Tresič daleč oddaljen od na)manjšoga klerika-lizma, in kdor „Hrvatsko" pozna, ta ve, da jo „Hrvatska" samo radi tega v „Narodovih" očeh „klerikalna", ker no napada hrvatskega duhovništva. Mi smo bili jedni prvih, ki smo zadevo nepristransko odkrili in po dovršeni obravnavi odkrito izjavljamo, da najodloč-nejše obsojamo dr. Tresičeve pojmo o »ka valirBtvu«. Ljudje s takimi nazori in življenjem se pač ne morejo boriti za ideale hrv. slovenskega naroda. Dr. Tresič je v politiki mrtev človek, a škoda je le njegovega talenta, katerega je s svojimi dejanji tako lahkomišljeno odtegnil narodu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 24. julija. Železniško mini-sterstvo je izdalo naredbo v svrho do-poludnevnega obiska nedeljske cerkvene službe božje od strani železničarjev.
Celoveo, 24. julija. Namškonaci-jonalno časopisje je pričelo divjo gonjo proti nemškonacijonalnemu deželnemu poslancu Katnpflu, ki je predlagal, naj se v deželni bolnici upeljejo za strežnice usmiljene sestre, ako se hoče v bolnici zopet narediti red.
Gradeo, 24. julija. (0. B.) Deželni zbor je danes ob odsotnosti konservativnih poslancev vsprejel vse predloge odseka glede pokritja v deželnem proračunu. Po izvršenem glasovanju so konservativni poslanci prišli v zbornico.
Lino, 24. julija. Nadvojvoda Fran Ferdinand je poklonil tuk. katol. delav
skemu društvu v priznanje njega pa-triotiškega delovanja znaten dar.
Praga, 24. julija. Odsek, katerega naloga je bila sestaviti statut za „Veliko Prago", je dokončal svoja dela. Nova občina bode razdeljena v 12 mestnih delov.
Öernovioe, 24. julija. (C. B.) Zasedanje dež. zbora se je danes zaključilo.
Reka, 24. julija. Dr. Mayländer je izjavil, da hoče prihodnje leto odstopiti od županstva radi slabega zdravja. Ma-žarski listi poročajo, da bo dr. Mayländer imenovan ministerskim svetnikom v Pesti.
Budimpešta, 24. julija. (C. B.) Sinoči se je utrgal nad mestom oblak. Voda je udrla v mnoga pritlična stanovanja in kleti.
Neapelj, 24. julija. Položaj Cri-spijev je skrajno nevaren. Bolnik ne more ležati v postelji in prečuje noči v naslonjaču. Crispijevi politiški prijatelji so brzojavno pozvani v Neapelj.
Zofija, 24. julija. Pravda proti Sa-rafovu se prične 1. avgusta.
Zo^Ja, 24. julija. (0. B.) Metropolit Klemen je umrl.
Stookholm, 24. julija. Minolo noč se je pojavila eksplozija na ameriškem parniku, obloženem s petrolejem. Del ladije se je razpršil v zrak. Kolikor je dosedaj znano, je ponesrečenih 11 mož, mej njimi carinski uradnik.
Kristijanija, 24. julija. Kralj Oskar se kot gost nemškega cesarja udeleži vojaških vaj pri Dancigu.
Madrid, 24. julija Zasedanje parlamenta je preloženo.
Carigrad, 24. julija. V Vibro odposlani adjutant sultanov Nuribaj je od Arnautov umorjen. Dejanje se smatra za maščevanje nad aretovanjem arna-utskega vodje Handibaja.
Newyork, 24. julija. Ogromni delavski štrajk se je izjalovil. Največji del delavcev je zopet pričel delati.
Atene, 24. julija. Tu se vrše velike priprave za sprejem rumunskih dijakov, s katerimi pride mnogo odličnih politikov, diplomatov in pisateljev. Vseh izletnikov bode 400. Časopisje se o tej priliki spominja sestanka obeh vladarjev v Opatiji in javlja, da bo ta obisk potrdil prijateljsko vez mej obema narodoma.
London, 24. julija. Predlog za dotacijo lordu Robertsu bode skoro prišel pred parlament. Dotacija bo znašala 100.000 funtov.
London, 24. julija. Iz Bruslja se poroča, da je Krüger povodom smrti svoje soproge dobil številne brzojavke. „Morning Post" javlja, da je Krügerja smrt žene tako potrla, da ne more voditi dalje potrebnih poslov in je Wesels zavzel njegovo mesto; drugi listi pa poročajo, da Krügerja smrt žene ne bo odvrnila od sedanje taktike.
London, 24. julija. (C. B.) „Daily News" javljajo, da so se vršila v Londonu pogajanja glede sklepa miru v Južni Afriki.
London, 24. julija. Kitchener brzo-javlja iz Pretorije: Od 15. t. mes. nadalje je bilo v raznih bojih ubitih 43 Burov. 23 ranjenih, 190 ujetih, 126 se jih je udalo. Angleži so ugrabili 3100 patron, 162 vozov in 5600 (!) konj. V
1	Ca« opa-»TU||	Stanj« barometra v ara.	Temperatura P« C*liijo	V«tr«Ti	Nebo	H. P-»
23	9 zveù.	730 4	17 0 1 si. zah. ¡del. oblač.			180
24	7. zjutr. 2. popol.	729 9 729-3	17'5 I si. jzah. I oblačno 26 2 j sr. jzah. | sk. jasno			
kapski koloniji potiska French sovražnika vedno bolj proti severu.
London, 24. julija. Dewet in Stejn sta prekoračila železniško progo pri Heilbornu.
London, 24. julija. (0. B.) Kitchener poroča iz Pretorije: Buri so napadli železniški vlak z vojnimi potrebščinami in ga zažgali. Trije Angleži so ubiti, 18 ranjenih.
IŽitne cene
dn6 23. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K	8 29	do	8 30
„ „ pomlad 1902 ....,-	„	-
Rž za jesen........„	7-16	„	7-16
Koruza za julii-avgust..........5 65	„	5-67
, , september-oktober . . ,	6 80	„	5 81
, maj-junij 1902 . . . ,	544	„	6-46
Oves za jesen.......„	6'68	,	6 69
Na budimpeštanBki borzi:
Pšenica za oktober........8 05	„	806
Rž za oktober.........6 74	„	6-75
Oves za oktober......»	6 36	„	6-36
Koruza za julij.......„	—	»	—
„ avgusta......„	5-38	„	5-39
„ maj 1902 .....„	5*14	„	5-16
(Eflektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7 60	do 8 25
južne žel.........-	„ —
Rž	„ „......,	7-20 ,	7-40
Ječmen „ .......„	—	„	—
K ob Tisi.......„	—	„	—
Koruza ogerska.........5-70	„	5-80
Cinkvant „ .......,,	6-75	„	7-10
Oves srednji..........7-45	,	7-66
Fižol............7'55	„ 10-C0
Meteorologidno porodilo.
TiSina nad morjem 306*2 m, srednji zračni tlak 736'0mm.
Srednja včerajšnja temperatura 18-8 normale: 19 9'
Dr. Julij Scteter
se je vrni! s potovanja.
713 1-1
x trt* xxx XX-X-X
SK3T Sprejmeta se
trgovski pomočnik učenec
v trgovino z železnino in špecerijskim blagom pri
712 3 i Francu Omersa v Kranju.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 678 4-4
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi parameniov.
Izdeluje oele oruate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavlj&le, obhajllne burze,
itole
in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naročila na bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 12—2
Pekarija t«
obstoječa črez 25 let, se odda, radi smrti soproga
takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji. — Več pismeno ali ustmeno pri vdovi in posestnici /Tiari j I pikuš v Kranji št. 124.	706 2

m

Več fesarjev
in drugih mlajših delavcev
sa sprejme za trajno delo v Istri.
Ponudbe sprejema Karol Matejko, tesarski mojster v Poreču. 70» l-l
štajerska	^
»OOAg
¡Styrtowlec
SVETOVNOZNANA
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 35135-15
Izdelovatelj strojev za pranje Kraus & Comp., Dunaj, XVIII., Waliringer Gürtel 53.
Nsjveča in najstarejša tovarna te vrste v Avstriji, prevzame napravo popolnih pralnlo in razpošilja zajamčeno dobre:	673 20—3
Centrifuge,
Pralne stroje na par,
priznanonajboIjSe
vrste, za na roko	delujoče brez ropota,	(za ožemanje perila) v najboljše se-
ali na par, od	za na roko ali na	vseh velikostih, od	stave,po24gl.
28 gl. do2000gld.	par, od 140 gld. više.	14 gld. više.	in više.
Najboljši Valjanje Wring-stroji peril.;
Stroji za likanje perila
od 85 goldinarjev više.
Natančni oenlki ■ podobami vseh strojev za pranje na željo brezplačno ln franko.
F. P. Vidic & C2:
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
zarezne strešne opeke
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo SfekleRO ZareZlIO OpGkO.
Strešna okna iz litega železa.
Peci in štedllna ognjišča
(lastni izdelek).	586 15
Roman-cement in (lovski Portland-cement
pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete.
£ "fc. <5. "fe. "fe. "fe. Najnižje cene. £ "fc. 15. £ 15.
X. iiiiii nirt
g£MB D il i l a j n k a borza.
Dni 24. julija.
Bknpni državni dolg v notab..... 99 05
Skupni državni dolg t srebru......99 —
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118-35
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95 65
Ogerska zlata renta 4%........118 35
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1650 —
Kreditne delnice, 160 gld..............634 —
London Tista ....................239 65
NemSki drž. bankovci sa 100 m. nem.drž.velj 117-42",
20 mark.............23-46
20 frankov (napoleondor).......19 03
Italijanski bankovci..................90 90
C. kr. cekini........................11-30
Dn6 23. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . .	184 —
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170*50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	207-50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po >00 kron . 9510
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143 75
Dunavske vravnavne srečke 6"/„ ....	257-60
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	105-30
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-25
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	425-25
» > južne železnice 3°/0 .	342' 10
> » južne železnice 5°/„ .	122 40
» » dolenjskih železnici0/, .	— • —
Kreditne srečke, 100 gld..............389 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500- -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	47-50
Ogerskega » , » 6 a .	25' —
Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....16'25
Rudolfove srečke, 10 gld.......68—
Sa'move srečke, 40 gld................200 —
St Gen6is srečke, 40 gld................234 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............388 —
Ljubljanske srečke....................60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	270-50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6858.80
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........863 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	91--
SploSna avstrijska ttavbinska družba . . .	144 —
Moutanska družba avstr. plan......421 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	427 —
Papirnih rubljev 100.........263 25
tur Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanloa izvršitev narodll na boril.
utm
99
Menjarnična delniška družba
M E H C U
I., Wollzeili 10 in 13, Dnnaj, I., Strobelgassi 2.
66
■ Pojasulla *£B v vseh gospodarskih in finančnih »tvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulasl|skih vrsdsostalk papirja« in vsstnl ^vitl za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g; I a ▼ n 1 o. XI