tiovouki dnevnik < ▼ Zedinjenfli državah ||| mmm The largest Slovenian Daily !,] in the United States Last slovenskih delavcev v Ameriki. TXLBFON- 4M7 CORTLANDT. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Issued every an-guma. Vojaško bi*oz moči in pMiti^no razbita je Rusija blizu ekonomičnemu polomu. V zadnjih dveh tednih se j*1 v vojaškem oziru v Rusiji zelo malo izvršilo. Toda v politi«"nem in ekonomičnem oziru je vedno slabše. Med i era ko je Kerenski uspešno zadušil Komilov njjor. zdaj vse kaže, da je zdaj izgubil svojo moč in je moral dovoliti, da so prišli na ]x>vršje maksimalisti. Iz svojih informacijskih virov razvidim. da v Rusiji ni prave vlade, kajti provizorična vlada obstoji samo še }Ht imenu. Pred tremi tedni je izgledalo, kakor da bo mogoče vstrojiti narodno vlado s Savikovim kot predsednikom. Toda od tedaj so bol jševiki potegnili za seboj vso moe. Demokratični kongres, ki je v resnici sov jet v novi obliki. ima še sestaviti novo vlado, kar pa je Kerenski uspešno prekrižal. Različne stranke so si prizadevale, da se sklene kompromis, toda privatna poročila dajejo malo apanja, da bi se to doseglo. Restiiea pa je, da je Rusija vsled nasprotujočih si po-litičnih strank razbita in samo čudež jih more združiti v skupni fmlitiki. — Edino, kar je jasno v Rusiji, je to, da je bilo )NH>blaščenih pet članov izvrsevalnega *>dbora demokratičnega kongresa, da izdelajo načrt za 4'močno revo-lu<*jonurao oblast ki bi morala slediti programu moskvi-ške konferen«*e v avgustu, da formulira politiko za "splošni mir". Pogosto zagotovilo, da Rusija ne bo sklenila separatnega miru, še vedno obstaja, toda se vedno je velika nemirnost, da bo padla v — popolni kaos. Kinetske tolpe so že več krajev opleuile iskaje živež in druge stvari, ki bi imele kako vrednost. Svoboda j«' samo obleka s katero pokrivajo vse različne kriminalne čine. Ako ne bi bile razmere tako resne, bi bili nazori ruskih kmetov o njihovih pravieah pod republikansko vlado smešui. Negcutu vozniku je za v kazal stražnik, da mora \<»ziti na drugi strani; voznik pa se je zadri: 44Kaj nam pomaga svoboda, ako pa ne smemo delati, kar se nam poljubi?" Železničarji stavkajo samo zaradi tega, da demon -siri rajo. ker priznavajo, da je imel Kerenski prav, ko je I »oživljal železničarje, da naj ne napravlajo položaja še . žavnejšega s tem, da zahtevajo jjovišanje plač, kar se »nore doseči mirnim potom, ne da bi bilo treba pustiti delo. — Toda. doker se ne |x>sreči kaki vladi, da bi imela zaupanje in podporo vseh strank, imajo prijatelji Rusije malo upanja, da bi se izboljšal ekonomični jioložaj. ki bo najžalostnejši tudi pod najboljšmi političnimi razmerami. Rusija je na tem stališču k«»t angleški tank, ki se je fkogreznil v blato. Mašinerija je tukaj, toda težko je. da : i se mogel izvleči iz blata. Da se pa zmešnjava še pove-• m prihajajo iz Rusije )>oročila, da se v deželi splošno domneva da se Rusjia žrtvnje za zapad. zaveznike. Mora pa reči, da ni najmanjše opravičbe za domnevanje. Toda tako misli večina ruskega naroda. K temu ninemi j:4 Nemčija mnogo pripomogla. Nekateri ruski listi so pisali, da se je več angleških motornih avtomobilov pridružilo Kornilovu, da sta angleški in francoski poslanik odobravala njegovo postopanje in da Angleži in Francozi poskušajo dogovoriti se 7 Nemčijo zaradi Belgije ter Alzacije in Ijotaringije v ^';odo Rusije. Mirovanje nemških čet na ruskem bojišču si Rusi ie razlagajo na ta način, da nemška vojna moe slabi, temveč da Nemci žele, da bi kmalu prišlo do sporazum- ijenja. Mir je edino, kar navdaja ruski narod; hipnotični vplivi delujejo neprestano. Ruska armada, kakor ve vsakdo, je razbita; toda nekateri njeni prijatelji še vedno upajo, da bo pod vodstvom Kerenskija, ali pa kakega drugega državnika za-dobila svojo prejšnjo moč in bo dobro služila zavezni kom. Je sieer še vedno nekaj upanja, toda to upanje z sakim dnem pojemlje. Ruski stroj se ho mogoče izvlekel iz blata, t<*da globoko je še pogreznjen ^_ >11 VAIODA1 Lakota v Avstriji. PROSIJO, DA BI POŠILJALI UJETNIKOM HRA NE. — VISOKE CENE ŽIVIL. — TURKI STRELJA JO ŽENE, KI SE UPRO PO MESTIH. — MLADI MO ŽJE VSI PRI VOJAKIH. — O UPORIH SE MALO KEDAJ SLIŠI. — TOLAŽIJO JIH Z REVOLUCIJO V ITALUI IN FRANCIJI. — NE VRJAMEJO V AMERIŠKO VOJSKO. -000- central NCWS PHOTO *«v,ci-snrT5rr KANADCI NA FRONTI. Podmorske baze« Vsled angleškega uspeha v f lan-triji so bnze ncmikih podraor-;kih čolnov v Belgiji v nevarnosti bili niti v-nega topa. nudtem ko so' -uini vplenili poljskii» in le/, kiii lopuv hi vjfli 51.-KJ5 m«>ž. V, zaunjih tlvi-h dm>h V)<-!i so 444t> . »nož, moti t«'..ii JIčastnikov. ' ' Scvi.jtaik s«' zavetla nevarnost __I ki .ms preti, i'rit-akovati smeeiuo. Washington, D. < .. .s oktrbra !n *r svojem tedenskem preklela o' »Upad. .Morebiti l>«, v-ei.» zarasti«.' rojiti pravi v«, ju i tajnik V.aker, aekaj usjk-Iov. toda aii- la so v*)ed augleskih uspehov ua ,K,ini naprej in :rvarvih bojiščih v Klaaidriji nem- ako bo dovoljevalo vreme, se b< -ške baze podmorskih Čolnov v uspehi zadnjih dveh todnov Zeebrnjige in «Kt-nde v v, liki ne- ponovili in povečali, varnosti. j V",,L' ,MkmS1 llaker ne pravi, da je angleška imaga nad Nem vi »Klloe-iliia, pa«'-pa je mnenja, da je angleško o-J ožje pokazalo lutdiMoč nad nem-' »a bojišča Sj Znamenita iznajdba. Washington, I). r„ s. oktobra. . 'tJarabed. stroj brez ognja, je do-Ux'-.-ii. da ho (preobrnil svt-t. Ako predsednik Wilson odobri sklep gresa, bo iznaj^liteli, Arme nee, Garabed T. K. Giragitssian pokazitl svojega ' * proizva jatelja ]>r«ste - nergije" zboru poznanih znanstvenikov. 1/niajditelj je bil danes zelo ve . -i- i • '<0 Je izvedel, da je kongres Vi'Iik nemški pritisk pn \ er- , ... , * dimu je uil odstranjen A sled ofei.- dtt..sl"e zive ^ Flandriji. jV.?dI>? katere bo , ''11« vlada. O vuzne-isiii operaeijah z ruske- x. . .. i Nekeonu easciukarskeumi poročene p^'Oea. , . , . 1 , v -i i •• - vak-ii je podal (jriragrt&stafi slo«le-škim. Ako bo vr^iie ugodno, se1 N<-nwk<. napredovanje na seve- .(> j - vo; do zniage ponovile in povedale.. i «>vzliodu je ope.-alo iffl Rusi s,. . , , ' [ . Dobesedno nadaljuj, iaker v imt* priložnost da so ./.pet za-1 ( ^ J" ^™ ™™ Posvojeni tviročilu • | v/eli nekaj izgubljenih postojank datl: ^^ Oarabed i J ^ - , • Li^i; r;-.- Ne niti stroj ne bo dokončal Pozornost sveta je -brniena lu^___vsega. To jo nebčnpljiv vir narav- na Utanskem bojo v Handrui- ne energije. Energija je vse in liitka. ki je sedaj v teku, una raz J Eubomlinov v jedi. ' J sežnost, Kot še tukdnr poprej. - , « i _ _ nahaja s>t povsod v naravi. Garu- PetrogT^id, 8. oktobra. — »Vo- lwl , . „ ' „ , .. . , , ... • i j l,e<1 ,M» »amo preobrnil energiji.. \ eacetko ttslna so Nenuu vsled vizorn na vlada je sklenila, da do- j.j |M( i1;iriH|na slabega vremena bili v s'anu vpri- voli generalu šuhonilinovu. prej- zarjati- protinapade na izgubljen« šnjonm v.jjnetiiu iiiinismi m Mm*r<\\\. da ^ bo ,ll0-jah strupene plme,- t< k.x' ogenj oiriji. Generalova zena je prosil i ^^ siorit' In nt4izmerilo arlil-rijo. je bil > /a to z^iradi tega. k,r s, je > S!a, si ,n0rJlTU0 stroi. da bi bil general umorjen akc lu , ■ .. . , Katerega gonilna sila ni ogory. iiemve*; u-kaj drugega, ki se lah- njih prizadevanje zastonj. Pri tem pa je značilno, da so'ga peljali v Sibirijo. kar hoče storiti Zaradi tega pravim, da bo na- Angleži. medtem ko so vzdržali nemške navale, mogli poslati v boj dovolj svežih čet in pričeti rovo ofenzivo v š^ večjem obsegu kot kdaj poprej. Zavtssni^ko prodiranje v osrčj«-nemških vi-st -ieer 'jn^asl, tot v>ak pamt stroj s svojimi rrznimi pomožnimi d< H. Moremo ga prenesti in ga mo-kamorkoK hoče-iu*>. i>o.siecUio ho parili stroj po- ge- pogrebnika, 442 E. 9th Rt. na po-1 ; . . i rt««o postaviti. ti se je pokazala pri angleških u- kopalisee sv. Trojne v Brookiynu. ^ i>,Ksi,.dno bo ]»an.i stroj aprilih zaduj>(.|)llost v muzejih vojskujoča stranka ne more skli- ka). ■ , j Oarabed liinia kotla, * ne oečL eev,ti na odločilne uspehe | ^ g^j^ po^e zajet. Zaradi tega je eksplozija popol- Nemei so zbral, na tem deluj Melbo Avstralija. 8. okt. "uma izključena. Ne bo več ae- fro:me svoje najve„e u, najbolje ; ^^ je ^ lndja pr. j^.. varn^ti. ne dima. Na I>ro„.oru V ... . otokih 7fliel a ČaIii s nnsadkn ro- akl'OV >a]>a«i i sovražnika na najmočnejšem kraju je prava strategija. Veinlar pa 'iienuški porazi zad-njega te i i - i j soodmorskega '4Reeadlerašli v eksperimente na stroju deset n^ko premoe Po dosedanjih do- nanTeaom da love ladjo na konjskih sil. Stroj je bil v tiru godkih se lahko sklepa, da so An-j . J gleži izsilili odločitev, toda pote- morju_ diti se mora, da še v nobenem spo WS V ^^ fV A padu se ni do sedaj še pokazala j li III I I Za tolika sila. Popolni uspeh teh operacij po j meni toliko, kot da Nemci jie bodo več mogli držati svojih boa za podmorske čolne ob belgijski o-balil V nevarnosti so Zeebrugge, Ostende ;n kanali, ki izhajajo iz Brugge. za leto 1918. brez prestanka deset ur; pri temni rabil nobenega kuriva, ne kake dr».ige energije. 1/najditelj bo s posredovanjero tajnika notranjih zaderv Lane-ja pokazVi svojo iznajdbo petini čla nom odbora vešč a kov. Rojakom naznanjamo, da bo \ najkrajšem času izšel naš Slo vensko-Amerika nski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega Zdaj se preskuša največja boj-j in zanimivega čtiva in krasnih na moč. "\Tse kaže, da l>o zavezni 'slik bo letošnja izdaja presegal* ška sila odločilna. vse dosedanje. Dva velika faktorja hodeta od-| Cena je samo 35 eentov. ločila vse. kontrola zraka in za-, Da ga boste pravočasno dobili loga rnunicije. j ca naročite že sedaj. Najboljši do V zraku se more dognati so- kaz, kako veliko je povprašanjc vražnikova koncentracija, ž mu-j PO našem Koeldarju, je to. da smo nieijo pa se more preprečiti vsaka sovražnikova ofenziva. Pri tem »>a morejo sauni koneentrirrAi moštvo in artilerijo z vso natančni sovražnik teea ne more nostjo ovirati. l , fc morali že dve leti izdati po dve iz da jI Ker bomo letos izdali le o mejeno število Koledarja, se ns poznejše naroebe ne bomo mod veliko oziratL ca pri: , • Povodenj na Kitajskem. .. Washington. D. C., 8. oktobra. Se nikdar v zgodovini Kitajske ni povodenj tako opustošila dežele in zahtevala toliko človeških žrtev, kakor sedanja. Nesreča je tako velika, da je vlada prosila vse državne uradni ke, da naj darujejo 10 odstotkov svoje plače za nesrečne žrtve. Novo posojilo Angleški, Washington. D. C. 8. oktobra. Washingtonska vlada la Angleški 15 Rim, Italija. S. oktobra. — Poročnik Alberto Yirjri-]\ ki jo v šol iz avstriskoga ujetništva v Haismaehor-ju ja Oirrskoin pravi. di kot v Avstriji. "Alotltc-m ko si* Iiiinljaiii ravno pogovarjajo o krušnih nakaznicah", jo pripovedoval nekemu časnikarskemu poročevalcu, "imajo v Avstriji nakaznice za vsako j stvar, celo za vžigalico. Videl som Srl>o ni Ruse. ki so bl iskali ]m> kupili raznih kuhinjskih odpadkov in so jedli, j kar so druin zavrgli. To so zdi siner novrjetno, toda lahko na to priseženi. Srbi in Rasi v jetniSkih taborih lakote umirajo". Kakor pravi Virgili. revno prebivalstvo ravno na tem. Pint olja stane $8; sirovega masla in mila sploh ni dobiti. Avstrijske oblasti poskušajo na vse načine, da bi dobili hrano porom laških ujetnikov, ki so preživljajo izključno s tem kar jim pošljejo domači po pošti. Nek kavalerij.ski Častnik ki je bil pred kratkim i/.n <• njan.za onega Avstrijca. i»otem ko jo bi poldrugo loto v jetniškem taboru v Mauthauenu, }>ravi, da so mu njegovi domači navadno posijali vsak teden steklenico olja/ katero je delil s svojimi ujetimi tovariši. Nekega jutra pripelje nek avstrijski častnik iz Lenza in vpraša za gro ta P., ki je bil laški častnik, ki jo prejemal olje. Ko p-,)rišol grof prod avstrijskega častnika, so je prič-« naslednji pogovor: •'Ali dobivate olje od doma T* ga vpraša Avstrija . 4*Da". odgovori Italjan. •Potom pišite svoji družini, da mi naj poš!.; > j , oo-šti kolikor more olja; plačal vam bom $10 za v«;.-!K ;»n,t." Italjan pa jo od\rnil: •'Stotnik, nisem trgovec. teinv< č laški času, !. i.i ima to nesrečo da je zaprt v Mautluiisonu." Avstriski častnik je postal vsle.l toga odgovora got«iii in je zavkazal za laškega Častnika še strožjo rod be. Civilno prebivalstvo v Avstriji riobiva na t.»d. h i,o < n funt kruha. Krompir jo 50e funt: funt fižola stane $1; kilogram i žene moke. ki je pa zelo redka, stane Miljonarji in invalidi na Dunaju jia še vedno dobiva ;,o kruh iz belo mol:* katero so dobili peki z k.-. Dva futa tega kruha stane pa Funt bele moke velja fV Kava jo redka kot dra^i kamea Kdo» i < tako mv-čoi\ da jo ima, jo lahko proešti in drugih mestih, kjer je mnogo bogatašev, bi se moglo prodati meso. l-a-a, nmst, bela moka itd zelo drago, t.jdn teh stvari ni nikjer dobiti. Slaba obleka velja sto do 150 dolarjev. Par ee ijev *tano $30 do $50. Toda niso z usnja. Par volnenih vo"ra_ vie velja $1. Navzlic takim razmeram ni govora o kaki revohiei-ji kajti vsi možje so pod orožjem. Doma so same venske. Res je, da so ženske na Dunaju. Gradcu in v Pragi vpri-zorile nemire, toda proti njim so bili poslani turški vojaki, ki so jih izstrelili več sto. Od tedaj se ni ver toeseeov poročalo o nikakili izgredih. Vojsko primeroma dobro hranijo, ljudstvo p:, m'a-/ijo z obljubami, da bo v Italiji in Franciii nartala revolucija. Na ameriško vojaško pomoč ne dajo mnogo Kd«>r o tem kaj premišlja, misli, da bo vojna prej končana, prodno bo Amerika pripravljena na boj. to Ofj- Pošiljateljem denarja. 1 i Kakor ie znano, ne sprejemamo Ve£ denarja za Sli v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa redno ie ispoalnjemo izplačUa Tojniin ujet ilkom In drugim ▼ Bnaiji, ItaUji In Franciji, kakor tudi »nim ljudem na Primorskem, kateri bivalo ▼ krajik. ki m oaedeni po laiki armadi. Kadar pošljete denar, prilošite tudi dopisnice aH pk ^ojrojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestavil "OLAS NARODA" ^ y KOorcnkn Ifc&rJ IL07IK1C J^BLTSHTBTG COMPAIY (a evporstlM.) ilANX BAEBBB, Pll^ftwt 3 I £ LOnS BENBDIK. Flsoc of BimInem at «2 CortimmU »tras the corporation and addresses of above officers] t, Bonaik oC Manhattan, New York City, N. X. Rt črto loto vetja nm m i in CaauU--------- 3s cak> lato as moato New York 9&0Q Za pol leta xa mesto New York.. 8.00 Za Četrt leta aa mesto New Yorlt 150 Za lmiwiatTfi as celo leto...... LOO C« pot U*a............2.00 Rt 6rtrt leta ................ LN "GLAA NAHODA" lakaja vsk d as IxTzemU nedelj la praznikov. "GLAS NARODA" <~v«ico of t be People"* > CmsM mrr day except Snnday« and BolAdays. Sabaerlptton yearly $3.60. DoiM tore* podpisa In aaetaoatl m ne prloiWHileJo. Dcstr naj ae blagor oil rofflljatt po — Moaey Order, kraja oaroCnlkor prosimo, da se nam tudi preJSnJa da kltrtje najdemo nasloralka. ta poMlJatra« naredita ta naslov; -O L A 8 NARODA' «1 Oortlaadt Rt, City. 2079 OortUnOt Zgodovinska prava narodov. IV nio N liki I i« V poteku sedanje svetovne vojne so večkrat spraviti dali 1 akozvana zgodovinska prava posameznih na-u, ali eel« majhnih narodnostnih skupin kot so nailer Alzaeani. Švicarji in drugi. V teh slučajih so vedno povdarjali zgodovinska pra-er se sklicevali na prejšnjo zgodovino dotične dežele irehivalstva. Za vzgled navajamo le Italijo, ki je šla v svojih aspi-juh nazaj do rimskih cesarjev in do dobe navdlado-ja hcueške in ženevske republike. zgodovinskem pravu si lasti Italija pravico do ozemlja, ki leži ob Sredozemskem morju ter celo do Male Azije in obvladovanja celega okrožja •inskega morja. podlagi istega zgodovinskega prava v oblaženi ši lasti tudi Srbija pravico do Bosne n Hereego-do onega dela Avstro-Ogrske. kjer prebivajo Sr-/iku, krvi in veri. ko malovredna vpoštevanju so ta zgodovinska jc razvidno iz sedanjega poteka vojne, i dsednik Wilson je izjavil v svoji znameniti voj-rokiamaciji, da se ho odločilo o hodoči usodi sveta na ajLii demokracije in prostosti vseh in tudi najmanj -larodov; da ne bodo \*]>oštevali nikakih zgodovinskih ic, nikakih reklamacij in sklicevanj na nekdanjo st. \ narod zase bo imel pravico, da se sam zase od-pod katero vlado hoče živeti in kakšna bo oblika ;ove vlade. I fucvno je pri tem, da ni in si i 1 pmlsednik Wilson s vojinii besedami avtokratskih vladnih oblik, temveč, i,i jr govoiil o preositovanju sveta na podlagi deniokra-\ jenih prineipijev. V sedanji veliki svetovni borbi so ponictli s številni-ii»i predsodki in mislimi ki so prevladovale do predkrat-iveea časa. Na koreniti način pa so pometli tudi idejo zgo-d< vii kili pravic, ki so služile različnim avtokratičnim državam le kot izgovor, da si zasužnijo in podrede druge narode. Narode kot obstajajo danes, v vsem njih obsegu, ter kulturnem razvoju, je treba smatrati kot take. Ne sme •m- sklicevati na to. kaj j«- bil narod pred tisoč leti ill ne sme se naštevati bitk. v katerih je zmagal, temveč le vprašati kakšno količino na svetovni tehtnici predstavlja danes. V-nk narod zase ima izrazito jezikovno mejo. Vsak narod za se ima svojo takozvano kulturno sfero, do ka-Jere sega njegov moralni in intelektuelni upliv. <»lasom proklamaeijc predsednika Wilsona in soglasno z določenimi izjavami vseh zavezniških držav se b-»do pri končni ureditvi stvari v Evropi ozirali na dejan-: ko stanje različnih narodov. Tako bodo naprimer dobili Poljaki ozemlje, ki je njih jast. ne le |>o zgodovinskem temveč tudi po dejanskem današnjem pravu. To ozemlje obsega današnjo poljsko \/hodno 1 »rušijo. Rusko-Poljsko ter avstrijske province. kjer živi jmljski narod kot konij^aktna masa. Italjaui bodo dobili ono ozemlje, kjer stanujejo Ita-Ijani |m> izvoru in krvi. to je Južno Tirolsko ter del Goriške, kjer prebivajo Fnrlani. Prepričani snu>, da bodo zmagali zavezniki in da bo s to zmago zaveznikov padla avtokracija. Padec avtokracije pomoli obenem oproščenje vseh narodov, ki so stokali dozdaj |*>d jarmom tujega zatiralca. S padcem avtokraeije bodo postali predvsem prosti v Avstriji, <*Vhi, Slovaki. Slovenci in Hrvati. omerabiicjših. Besede predsednika Wilsona, da je treba demokra-t iz t rat i svet iti oprostiti vse narode tuje nadvlade, ne morejo ostati brez sadu ter bodo tvorile največjo utež na tchtniei bodočega skepanja miru. V tem oziru lahko i>opoinoma mirno zremo v bodoč- ■ lOSt sedanje _0&AJ3 KARODA. 9. OET. 1917. Dopisi -000- Farrcll, Pa. Že so se začeli oglašati v listu '"'Glas Naroda** naii fantje, ki s*; odšli k Stric Samo v i arunadL Amerike, da se pazite vsake«« došleca, da še vas ne preslepijo ki o kradejo. Vrhn tega sd pa zapomnite osebo, katero zdaj qpisem. jj Vsak se polivali, da je dobro tam Možak je srednje postave, precej in vsak prosi za, kakšen časopis.jšiiok, nekoliko jrrbast, obraza Priloženo pošljem $2 za list. da ga M»olj okroglega, na desni strani li-pošljete mojima prijateljema t že-jva ima znamenje erno piko, kalim, da bi vsak, kdor ima kakšne kor ajda veliko, pa vedno bolj v ea prijatelja, naročil zanj list, tlu gleda. kakor pravi tat. Torej, ker to je vse, kar jim moremo po- pozor, rojaki in rojakinje? masrati. Torej, braije in sestre.' John Trlep. darujte par centov za časopise va-. Aim bratom. Ainenkanski ljudje Wankegan, 111. bodo /brali en milion dolarjev za J «r . . . , e . T.- - * listih. se citaio dopisi iz slo- knjige svojim fantom. Kai pa, ko ... J. , v , - " ,. . , , V , venskih naselbin sirom Združenih bi tudi an Slovenci kai zbrali v , . , T , 1-1 _ -ji: držav. da je morala ta ali ona na- ta namv«, da !>i skupno naročil' lV . . ' ^ . _ slovenske dnevnike? Ali bi mL ki a:,tl V, ^^ Jir na. je 100,000, ne nmgh nabrati !uad°.SVOje nUadenk'^ rudl ta/ za knjige in časnike? Poskusimo: ^ z lePim stevl" Štirinajstletna Leclere gospici Clement. Jonaseier. s tCMn jisn bomo olajšali uče-aje. lom odzvalo zvezni vladi, med Ce bodo fantje bolj čitali, k^je'^otheanimi je pa ta* lepo ste-se oodo učili. Po mojem mnenju vilo ^loveneev Njih ^vojei in pn-bt bilo najboljše, ako bi vsak. ^teM[ J1^ težko pogrešajo; m ka kr3ja isto pošiljalo skupno na uredni-' Slovencu zima se bUža m kaj ti štva listov, za katere zmeske bi "»pravi bolj -udoben večer, nego vsaka družba pošiljala naše lL?te. da vzameš knjigo v roke bi jo či-Jaz mislim, da bi s tem najlažje *** Pri ^orki Zatorej ne po- dali v tesni zvezi z našimi fanti ima ^ovoai. Nar. Cital- in veni, da bi oni -bUi nam hva- Ilk'a katere vam bedo go- ležni za vse, kar bi jim storili. Saj tovo v zabavo m kratek čas. U-pravi Sv. Pismo: "Kar storite ko- lITe so nedeljo od 9. mu dobrega izmed mojih nualih. ul"e zjutraj do 12. opolcine. to storite meni." Torej, kar bo- Naznanjamo, samo za" Torej, fantje, možje in žene. vsi služek Je bolJ ^edtnji. nadelo! Vstanite. največji do-' V "Glasu Naroda" sem -bral sodki so pred nami, na delo, ura ^opis iz Subleta, Wyo„ podpisan bije pol dvanajst» Kazalec se po- Siibletski brivec I. P. Omenjeni mice na vrh, na delo v teni vaz- dopisnik piše, da je bil dopis pi- nem trenutku! : san pred letom dni zaradi sublet- "liog mu daj veeni pokoj!" skega bossa Petra. On piše, da je sem rekel, ko sem bral. da je naj- R1^ boss za tiste večja avstrijska cunja crknila v "drinke" Imaš prav! Tudi jaz New Yorku. Meni je žal, ker se rečem, da je laž. Omenjeni dopis- bo morda kak turški patriot še ™k lanskega leta se je zmotil. On šel jokat od strahu, ko so tako nai bi pisal, da le delavci trpim sramotno prepadli. Pa saj imate gleedajo, da bi ne bil boss iejen. še ' Slogo" v Clevelandu; ona je sera na svoje oči videl, ko so sestra -'Slovenskega Naroda'". vlekii ^^ " gostilno, kakor lm- Bog mu odpusti! Good bye. Zctti* dodeleta na vislice, da bi jim le ne Pozdrav vsem Slovencem, zla- odnesel pete. Omenjeni dopisnik sti slovenskim vojakom. Frank Kramar. Newark, Ohio. Dne 29. septembra t. 1. je prišel nek srbski rojak, Id jc prosil za prenočišče. Izjavil je, da je prišel iz Peniisvlvanijc, da je na železniški postaji nekoliko zaspal tudi piše, da priden delavec zasluži precej čez 100 dolarjev. Jaz «em pa mnenja, da pri rovu št. 5 jih je malo, dosti pa tudi takih, ki se komaj pošteno preživijo. Zatorej, rojaki, bodite previdni pred takimi dopisi, da se ne bodete lcesalL K sklepu mojega dopisa pa poteg- da so mu ukradli ročni kov-'zdrav^am Tse Subletčane, poseb-čeg in denar. To je tako miio pri no I* brivra- ' povedoval, da se uann je d.o srca Shebovgančan. smilil. Pa to ni res. Najbrže se je - pritepel v Newark in je prišel z namenom, da nas okrade. Ln ta| možakar ni videti sumljiv, zato srno mu dali jesti m prenočišče. J I lil je pri na" dva dni. pa se je precej dobro obnašal, tako da ni-J smo imeli nič sumničenja. Dne 1.' oktobra zjutraj, ko smo mi odšli Jia delo, je on izjavil gospodinji,' da gre obiskat svoje rojake Srbe iu da .bi rad stanovanje dobil, da bi začel delati. Gospodinja ga ni imela nič na suma in možakar je odšel ter odnesel meni uro za $29, en prstan za $8, eno srajco, dru-gim pa p odvratno zaponko, gospodarju en suknjže in še> več dru-stvari. Jaz sem imel še dve ruge ure na mki, ki so pa sla- ejše in jih ni hotel vzeti; poslu- Kje je JOSIP FABJANČI-Č? Za žil se je boljših, zatorej ga ime- njegov naslov želi izvedeti nje-iHijem umetnega zlatarja. Ker se gw& žena. Kdor ga prvi nazna-pa tudi denarja možakar ne og9>- ni, dobi $5.00 nagrade._Mrs. Svadba na poljani. Na poljani se v nedeljo svadba, pir piruje — žaru i, rdeči mak se ženi, s purpalo svatu je. Oj, to rajsko je veselje, sva-tovsčina živa — slak na suhem ovsu jezdi, s kelihom napiva. Sinja rž se ziblje, klanja, čmrlj je bas privlekel, in »krjanček t— svat zavriskal, v zrak se opotekel. lje, je mojo Faibjančič, 510 Verona Street, Ne smeš biti huda moja mala draga Clements, da ti nisem še nič pisala, odkar so se delile na koai-servatoriju odlike, pri katerih na-ju je. jury tako razdražila. Ti kanarčki pač ne morejo imeti njč srca, da so mogli spraviti v jok oči, kakoršne so najine! lipam, da si se zdaj že potolažila: jaz sem se. Eno odlikovanje več ali manj, kaj je na tem? In to zlasti, ker mislim, da najina boloč-nost. tvoja kakor moja, ni klavir. Kje sem že bila? Ah, da, rekla sem ti, da ti prej nikakor nisem mogla pisati. Temu je kriva Maha rova turneja, ki se je pričela s počitnicami vred in katere se je vdeležila velika pevka Fausta Le-elere, moja sestra, ki jo poznaš. Moja mati je Šla sevedu ž njo: pravi, da je to spodobnejše; to je pač odvisno od osebnega nazira-nja; ne res? Pri Fausti ni nikdar nobena bona vzdržala nad štiriindvajset ur; toda mama prenese vse. Mene sta vzeli seboj; mklim, da zato. ker me niso mogli pustiti na cesti: to-nlsek da pri vsaki priliki slišim očitanjem, koliko stroškov povzročam, ne da bi kaj zaslužila: in jaz potujem z mamo v tretjem razredu, d očim se Fausta ziblje v 'sleeping-care*. Doslej imamo za seboj Orleans (nič posebnega. Orleans!). Anprou-leine (prijazno mesece), Bordeaux in Tonlo<*\ Ah, Bordeaux na primer, to je krasno mesto! Lepi gospodje, toalete, skladišča, gledišče, veliko kakor Borza. Vsa dekleta imajo hotel na boulevardu de Cauderan, moja draga! Sploh je to mesto, v katerem bi hotela ostati za vedno Pred vsem je tu polno mladih gospodov. I Varijo, da prodajajo vino: to je močoge; toda prodajati .00 s poštnino vred. Crown Pharmacy 2SX2 EAST 79th ST., E. CLEVELAND, OHIO. **Yi laliko pišete meni z ozirom na katerokoli bolezen in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolnoma tajno". prisotosti še bolj nego dotlej. Jaz , sem vse to mirno trpela in se delala, kakor da sem silno žalostna, žalostna, ker imam v srcu skrito zolečino. Če me je pri mizi pogledal "Mali Bordeaux", je zdaj pa zdaj opazil, da so moje oči vprtc nanj. In vselej sem oči hitro zo-ixtr povesila, kakor da me je zalotil pri prepovedanem oboževanju... To je tega mladega moža začelo zanimati. In k temu je prišla še cela vrsta navadnih malenkost i j, ki mi jih je bilo, kp prebivamo "pod isto streho", jako lahko vporabljati: popravijala sem si nogo v ice, kadar sem vedela, da me "on" opazuje, pokazala mu, seveda kakor da me je presenetil, razplet ene lase (ka. kor veš, so moji lasje jako lepi;. Presneto, to je nanj učinkovalo! Trenotek se je obotavljal; videla sem *ra v zrealu. ne da bi bil on kaj1 i-«ii ;,. .... ♦ *-i l m , . , Kan. m /astor slutil o tem... Toda ne, moja dra- tra. Mislim, da se boji postavnih določb. Odšel je, in veš, kaj je storil? Tekel je k Fausti v njeno sobo.... "Vsi moški niso vredni piškavega oreha!" kakor pravi rn^ma. Toda vkljub temu se je začel vdajati. V moji prisotnosti si ni več upal poljubljati moje sestre; bil je tudi raztresen. Potem se mi je začel približevali med predstavami v loži in za kulisami ko je bila Fansta na Al ru. V takih trenotkiii se mu ni bilo treba bati FaiHte, in nama je, kadar njena hčerka poje, ves čas kakor hipnotizirana; lahko bi ji elo-vek zabadal igle v nogo, a ne čutila bi ničesar... Začel me je prositi, naj mu povem, zakaj sem tako žalostna; pri tem mi je delal tudi poldone. Jaz sem mu odgovarjala samo euozložno in z vzdihi; včasih se^ privabila tudi solzo v oči iu jo hitro o trla. Po nekaterh takin po-me n kili sem mu priznala vzrok svoje "tajne bolesti": in veš, kaj ie storil, moja draga? Pomagal mi je končati moje fraze____Ke- kla sem mu nekako to-le: Da sem pri voji materi in sestri zelo ne-' srečna, ne morebiti, ker me oblačita kakor kako Pepelčico, ker moram sama obletati vsa pota ki mi povzroča gospodinjstvo, ker dobim zdaj pa zdaj kak čisto posten sunek v rebra, — aui|>ak zato, ker živim od nen ravnost i svoje sestre in brezvestnoisti svoje matere. — in* to življenje se moji nežni duši gabi. Rekla sem mu, da sem sklenila. zapustiti svojo nevredno mater kar najprej mi bo mogoče in iskati pribežališče v kakem samostanu, kamor me vleče tudi moje srce. "V samostanu!" me je prekinil " In Fausta?" sem vzdihnila. "Fausta? Ta ni vredna, da bi vam od vezala trakove pri čevljih. dete moje----Fausta je za me u- mrla; sieer pa moja ljubezen jo mama pretepla. kak<»r še nikdar. To«la kaj to! Dosegla sem, kar sem hotela. Velika pevka se več ne roga mojim grdo počesanim lasem, mojim majhnim pr>om in rdečim rokam, t e je mama dobro volje, me ]>rime za uho in pravi: "Ta poredniea že dela z moškimi, kar hoče! Kaj ti je v tvoji starosti tega treba ? .'očakaj vsaj toliko, da prekoračiš šestnajsto loto!" Ker ti, o -Tu 1 iona, je Fausti in mami obljubil da bo pameten in priden. Toda kljnb temu se v temnih kotih poljubujeva. In to je čisto prijetno. i Snegf na Francoskem. Pariz, s. oktobra. — Xad vzhod-no Francijo ie prišlo mrzlo vreme. Prvi.j v letošnji sezoni Se je D.»knzal s»ieS na višinah Vopiv-ov. FRANK WAHČIC, SLOVKXS1K! TKU()VKi\ 746 E. 152. St. (zraven hankei. Collirwood-Cleveiand, O. Naznanjam vam. da sem dobil novo veliko izbero ZIMSKIH SF-KKNJ (kotov) za ženske in otroke vsakovrstnih barv po najnižjih ccnali. Žt-nske volnene obleke. Dekliške volnene obleke. Obleke za velike in male fante. Vsakovrstne vobiene jopiče za močke in ženske, kakor tudi za otroke. Vsakovrstne spodnje obleke za moške, ženske m otroke. Velika zaloga lepih odej in kotov. Posebno vas o]»ozstrjam, da ako 'bodete kaj rabili za birmo, pri Mali Bordeaux'.... "Od^či se!"'T^0^* iH^rcbujete. hočete svetu T Ali nikogar ne ljubite!" To tudi O, da", sem odgovorila temu ljubeznivemu tepcu; "nekoga ljubim----Toda ta, ki j?a ljubim, ne misli na me." Govoreča te besede, sem vprla vanj svoj deviški pogled, Razumel je, me objel ter me celo pokril s svojimi poljubi. Rekel je, da so mi moji pomisleki v čast, da me hoče osvoboditi, da me posije v samostan, kjer me dobro odgojc, in da za vse to prosi samo, naj mu osti obranim neko-— kajti an me j Torej obrnite se k domačemu trgovcu, kjer bod«-te vedno dobro postrežem Nič ne precenim in nič ne popuščam, ampak enake cene za vsakega. Za obilni obisk se vam vnaprej zahvaljujem. 11—10* FranV Wah«ž. ZENITNA PONUDBA. Slovence, star :.S0 let. z nad ♦2500 prihrankov, se zeli seznaniti k poštenim dekletom ali vdovo v starosti od 21 do 30 let. Katera ima resno volje, naj piiie in priloži svojo sliko na naslov: Kako so nemški socijalisti izdali soajalizem. Moderni KozakL -000- Dr. Joaip Goričar, bivši avstroogrski konml v Združenih državah. ■ ooo * ZEMSTVA. "Mir" najde svoje izpolnenje v "ZemstvihV, ki obsegajo večja o«emlja s krajevno samovlado. Zemstva se brigajo za širše javne zadeve vaških občin ter za njih moralno in materjalno dobrobit. Zemstva so ulična "Mirom" ter obstajajo iz zbora odposlancev ter stalnega eksekutivnega departinenta. Vsaki "CjCTd" ali okraj in vsaka gubernija ima svoje Zemntvo. Uradnike za te eksekutivne departirente volijo "Miri", lastniki zemljišč ter občinske korporaeije. Zemstva so bistveno parlamentarna naprava. Predla vi ja jo namreč lep vzgled krajevnega parlamenta z eksekutivnim departmentom, katerega bi se lahko primerjalo kabinetu. Bogati in revni stoje vsi na istem stališču v tem krajevnem zastopstvu: grofi, baroni, knezi in princi so enaki mužikom. Mir in Zomstvo sta glavni postojanki slovanske demokracije, nje političnih pravic in prostosti in na tem temelju je treba zgraditi bodočo veličino Rusije. Duma, ki je prišla sedai potom revolucije do polne Moči, bo na slični način kupola, ki bo krila to veliko poslopje ljudske vlade. . Kako irdno jO bili bonski Kozaki že v pričetku 19. stoletja zvezani z rusko državo, nam dokazuje ekspedieija leta 1801. Y februarju je dospelo v ozemlje dottskih Kozakov povelje carja Pavla, naj se skliče celo vojno in vpade v btrzih pohodih v indijo kar naj bi bila osveta na naslov Anglije, ki ni hotela izročiti otoka Mahe. V povelju carja Pavla se glasi me-skim Kozakom. To se je čutilo, ko. se je spravilo z uvedbo splošne vojaške dolžnosti kozaške čete v trajni stik s kavalerijo. Vsem 14. napadcio mene in moje zavezrn- ^ f* n ,, z i! L-^n se je priklonilo en kozaški polk. ke, Švedsko m Dansko, na kop. J f . • n« I Ustanovilo se je tudi posw»io nem in morjuu ,J.«J« ** ** donsko4ozne- ^ IZ ie še ftfai »Mina.kozaške ka- ARTEL. S tem, da bo ostala Rusija zvesta svojim starim organizacijam, bo našla ne le rešitev za nastanjenje in pre hran je vanje svojega neizmernega poljedelskega prebivalstva, temveč bo obenem tudi našla največ obetajočo obli-i ";o kooperacije za svoj vedno naraščajoči razred delavcev tirez zemlje, onih, ki delajo na polju, da se prežive. Rusija ima svoj slavni Artcl, ki zavzema vedno večji obseg. Gibanje raste na ta način, da se danes že gradi domove po načrtu Artela. Artel pomeni — skupino delavcev. Arteli — zadruge delavcev — so korporaeije neod-\ isnih delavcev, ki so organizirani v namenu produkcije, službe ali trgovine. "Artelstvki", kot se imenujejo člani, opravljajo svojo delo potom njih organizacije ter prevzamejo nase ves i-iziko, a se v isti men vdelefcujejo vseh dobičkov. V Artel u so vsi člani en&kL Vsi imajo pravico do glasovanja, do sovdeležbe pri administraciji skupnih zadev ter so upravičeni do vseh časti, katere more podeliti članom organizacija. Kadar se pridruži organizaciji, mora vsak član pri-M'či, da bo delal izključno za Artel. Družbo pa zapusti, kadar postane nezmožen izvrševati svoj delež pri delu. Razd« litev dobičkov se vrši na principu enakega dela in enake plače. Življenski princip Artela je — solidarnost. Ta solidarnost pa daje članom neomejeno zaupanje \ njih !>o«amczne Artele. Arteli odgovorni za vsi* svoje člane. Največje važnosti za bodst vedno naraščajočega industrijalnega prebivalstva Rusije je, da se ohrani Artel ter ga razvije }K>tom vladnih odredb in v smislu kooperacije. To jo, kar vlada dejanski dela. Razen tega pa je za-poslena s tem, da razvije vsie one industrije, ki tvorijo najboj važni del industrijalnega življenja Rusije. . * . To so torej ]x>dpirajoči stebri ruskega soeijalizma, i. i IX m-i vajo na globoko vkomninjeni veri Slovanov v človeško solidarnost, kar pa predstavlja oster kontrast pro-i i zapadiKi-evropski in ameriški civilizaciji in prav gotovo zelo ostro nasprotje proti omenjenim in pedantičnim nemškim napravam. Oe prinaša kapitalistični sistem velikim delavskim i lasam zapadne Evrope«— po besedah nemških socijali-tov samih — vedno rastočo negotovost eksistence, vedno večjo mizerijo, suženjstvo in degradacijo, je upati, da i»o Rusija, če bo vstrajala pri svojem lastnem socijaliz-mu, prihranila svojemu narodu te oblike beraštva in da lx> v stanu premostiti ali zožiti brezdno, ki postaja v drugih deželah vedno širše med kapitalisti in delavci. Kooperativne organizacije za vse delavce in zemlja, rezervirana izključno za obdelovalce polja, naj bi bili vodilni prin« ipiji ruskega narodnega življenja. Ti prineipiji bodo zagotovili bodočnost Rusije. Na ta način bo postala Rusija privlačna sila za zapadne in južne Slovane, s čemur se bo tudi uresničilo sen slavofilov o veliki slovanski federaciji pod rusko hegemonijo. Takrat se bo uresničila doktrina Moskve, da se morajo zlivati vse slovanske reke v veliko slovansko morje. (Konec.) Zdruften« driave največja moč. t razna pristanišča. Za delavstvo S.-Hovna vojna je napravila pniia leU. ^ko si bodo Zidni žene države kot najmogočnejšo državo fia metu Ta država je sedaj kakor veliko sveto mo skladišče m zakladnica. Skoro vea srvvit je odviMon ud bogastva te drŽave. Ona dm v rokah v«i!i-ko zlata, ima neisčrpljive žitne ^loge in rtrasne kovrae so neisčrp-Ijive, kakor t«idi velikost anraade, ki je »user »edaj v razvoju. Združene države bodo |>o vojni pa je treba liajpajsti njih sante tam. kjer je udarec izanje najbolj občutljiv in kjer ga najmanj pričakujejo. Njih posestva v Indiji io prarv posebno pripravna za to. Od Orenburga do tam so trije meseci pohoda, od vas do Oren-mrga en mesec, tor<*j v celem htiri mesece. To ekspedieijo se povelja doii&kim Kozakom. Odpo->ljite fpoizvedovalce, da se infor-jiirajo glede poti. Vaše plačilo so /sa bogastva Indije." Donski Kozaki so vemo sledili povelju carja. V marcu se je dvignilo 20.500 mož in brez dodatka, ednih čet. Pohod se je vršil v ie-lu in snegu, nsuto pa v neskončnem blatu ruske poanladi. Volgo je prekoračilo po ledu ter dospelo do reke Irgis. Tam je doseglo aim ado po-ročilo o nastopu /lade carja Aleksandra I. in ne J a bi se dospelo do Orenburg«, ;e je (pohod predčasno končal. V takratnem času se je »tvorilo slučaju potrebe poike, katere x^aniki. Tvorjenje kozaških ar morebiti lažje priborili svoje pravice, ako bodo raftuli svoj razum in se dobro organizirali ter izobrazili na političnem polju. Lnxbnrg odšel. Buenos Aires, Argentina, 7. okt. Nemški poslanik grof Luxburg je moral dane« odpotovati. Odpeljal se je v Colimia, Uruguay, ter Sel v Montevideo, kjer se je vkrcal «ia neko šp&nakp ladjo. Potuje pod vlade, pod ka- ,e zahtevala vlada, po končani vojni zopet razpusU-o. Trajno v službi pa se je nahajalo le majhno število. V taki ob-iki se se vdcleževa li Kozaki vseh /ojn, tudi sedemletne. Glasom na--edb polkovnika Cičagova so stalili d oils k: Kozaki v oprostilnih ,-ojnah leta 1812 v polje vee kot j0,00C» jezdecev. Pod vodstvori davnega atamana Platova so se ti voza k i prav posebno odlikovali v partizanski vojni, ko so sovražno irmado neprestano vznemirjali /a hrbtom in v "bokih. Hazventega >a so sta\nli Kozaki leta 1812 še 25 nadaljnili (polkov, ki so obsegali 1000 do 1200 jezdecev. Tekom 19. stoletja se je razvila ekonomska in vojaška organizaei ia Krtaakov kot obstaja danes. Pri neprestanih velikih in maj inih vojnah, katere je vodila Ru-iija tekom tega stoletja, so bili iud'i veliki oddelki Kozakov sta i-io rpou orožjem. Vsled teg-a se ni ,reč razpustilo enot, tam ve C- obdržalo mlajša letnike neprestano v jlužbL Po številnih izpremeambah, ki l>a so se izkazale vedno kot nezanesljive, ne je z uvedlo splošno .-ojaske dolžnosti v Rusiji 1. 1374 iredilo nidi vojaško obveznost Kozakov, ki je bila že oil nekdaj •plošna. Medtem pa se je koza-stvo že diivno izpreinenilo v svojem bistvu. Vedno večje oddelke Kozakov se je klicalo v aktovno >luž^x». V krimski vojni je stalo veasih 80.000 donskili kozakov \ ikti\-ni službi, kar je tvorilo 31 jd^t. tedanjega moškega prebivalstva. l»oji v Kavkazu do lSbO .n številne azijske e.k^pedicrije so rajKio držale pod orožjem veliko te vilo Kozakov. Ča se izračuna \-se to skupaj, se vidi, kako močno so bili Kozaki prizadeti vsled ■neprestanih vojn. V vojaškem smislu so se sicer izurili, a posledica tega je morala biti narodnogospodarsko na!'-adovauje. Ker pa je prebivalstvo stailno naraščalo, se je manjšala tudi zemlja posameznega Kozaka. Kozaštvo temelji na posesti. Le oni, ki ima posest, more priti v službo na dobrem konju in v dobri opravi. Le poseMtnik pa ima tudi čas, da izuri svoje sinove v jahanju ki drugih vojnih umet^^-stih. V prejšnjih stoletjih je mogel Kozak združevati ohranjenje posesti ter trajno vojno stanje. Vojna ni bila skoro nie drugega, kot roparski pohod, ki je prinesel obilo plena. Brez vsakega pretiravanja se lahko reče, da je ved-na vojna zsiposlenoet v prvih •dveh tretrnah 19. stoletja zelo neugodno vplivala ha -gospodarski položaj evropskih Kozakov, do-Hm je nato sledeča mirnega dofca &manja»la vojaške sposobnosti Kozakov. Že v kavkaških pohodih so se valerijske di\i2ije. Sluil>eni in iz-venslnžibeni jezik razlikuje pa še danes ostro rusko kavalerijo od Kozakov. Še danes se razlikuje celo vrsto novih kozaških fermaeij, kojih moč je različna. Tiko so stavili donski Kozaki ie v imrnem času 116 stotnij, dočim so stavili Usuri Kozaki le eno stotnijo. V Evropi se razlikuje naslednje Kozake: donske, nadalje kav-kaške in tereške, astrahanske, uralske in orenburške. Azijatski Kozaki so nastali šele v časa, ko jo bila ruska država Že tako okrepljena, da je bila vsaka samostojnosti v njenih mejah nemogoča. Ti Kozaki so pre ostanki že stalno naseljenih evropskih Kozakov, ali potomei izseljenih evropskih Kozakov. Sprva so i u teli veliko sitnosti zaradi sprejema slabih elementov v svoje vrste ter so bili od trenutka naprej, ko so postali faktor, ruski T>odaniki. Tvorjenje kozaških arte«- se jih je ^^ lla kitajski meji se je vršilo do današnjega dne in dohod novih elementov iz evropske Rusije traja še danes naprej. Od teh kozaških čet je le sibirska v notra-aiosti dežele. Vse ostale, transbaj kalska, amurska. usurska in se-mirječensl:a pa tvorijo mejna o-zemlja proti Kitajski. Ozemlje vsake kozaške čete tvori -ali celoto, kot na primer pri donskih Kozakih, aii pa je pretrgano od pokrajin, ki ne spadajo v ozemlje dotične kozaške čete. Kozak mora služili 12 let in ta doba je razdeljena v tri pozive po štiri leta. Prvi paaiv* služi aktivno v posebnih kozaških polkih, stot-nijah, baterijah na konju ali pa v skupaii armadi lih kavalerij-skih di\izij. Di-u-gi ji tretji (poziv pa sta na 'dopustu. Skozi devet let mora imeti pripravljenega konja, opremo in obleko. V tretjem •pozivu mu je treba imeti le opre ino in obleko. Po preteku dvanajstih let spa da Kozak naidaljnih pet let v n&-domestilno kategorijo in nato v deželno hrambo do konca svojega življenja. Za nadaljna izdajanja pridejo v pošte v le večje evropsko-koza-ške armade. Merocfcajne za vse Kozake v glavnih točkah so določbe za donske Kozake, ki tvorijo skozo vse četrte polke evropskih kavalerijskih divizij Prvotno je bila ecla zemlja last armade. V danskem ozemlju se je izročilo nekako tri petine eele •zemlje Kozakom v obdelovanje. Ostala zemlja je povečini last ar made ali pa dana v najem. Le malo zemlje je tekom časa prešlo \ privatno posest in ti posestniki obstajajo iz kozaškega plemstva aH pa iz prejšnjih kmetov-tlaoa-nov. V ozemlju vsake posamezne armade pa stanujejo tudi osebe, ki ne pripadajo kozaškemu stanu V donskem ozemlju znaša število teh tujcev 56 odstotkov celotnega prebivalstva. Ti ljudje, koujorej-ei. trgovci in poljedelci, so glede vojne službe na boljšem stališču kot Kozaki, kajti služiti morajo v armadi soglasno s splošnimi določbami obrambne državne postave. Oproščenje od davkov, katerega so deležni Kozaki, še izdale-ka ne krije stroškov, ki nastanejo iz toga, da mora priti vsak, Kozak v službo na lastnem konju ter v lastni opremi in obleki. Kajz-ventega pa so Kozaki deležir le v zelo majhni meri oprostitve od vojaške službe, kot jo dcloea o-brambna postava za ostalo prebivalstvo. Delež zemlje vsakega Kozaka znaša 40 do 70 oralov. Kozak pa mora v polni meri izrabiti -to zemljo, če hoče zadostiti denarnim zahtevami, katere stawi nanj vojna sin i aha. Poleg potrebnega po- >N 1 ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravja. *Ta knjižica pove enostavnim besedama o našem znanstvenom zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni; nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in teluupadanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeui in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondieija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškooe. Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor nerodnosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-nailnhft in slične teškoee. ALI TRPITE izmed aledecih simptomov: bolečine v križu. boleJfin« v zgibih, gla-■- apetita, kisloba v želodcu, puvračanie hrane, bljuvanje, žol-lno . jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabo s^nje, slabost in ca^la nervoznost in razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna I —ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre-sdr»vni5kih nasvetov in pomoči. bresplačna knjižic* vam pove dejstva glede teh simptomov in te3[koč; , tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in I& so zopet moije. Zaloga znanosti je in vsebujo nasvete in podatke, moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameniti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite Pošipte ta kupon še danes. ftUSIKLL PUCE CO. S 1OS0 Madison ft Clinton Sts.. Chicago, Rt. doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma poštnine prosto. in ulica ali Box No. Država šeena upravam stanie, ki dobh-a-j jo po t rob ne žrebee od annadne upravne. Držanje jahalnega konja za izkljaieno vojaško službo se občuti danes kot veliko breme. V številnih slučajih si mora Kozak nabaviti primemiega konja sele v času. ko ^topi v aktivno vojaško sIužIk). Vslecl tega se Kozak v načinu svojega zivljecva ne razlikuje dosti od pravega ruskega mu-žika (kmeta). Prva pošta v Wisconsin!!. ' kraja, kjer je sedaj mesto Milwaukee, kjer so st- -naha jali prvi lovci. OkI Milwaukee je šla pot do . . Skunk Grove in od tam do Groose Približno pred sto leti, ko so ju- _ . A ™ . T> , r . .. , . . ' . Pomt m Chicago. Razen lovske veli v sedanji državi Wisconsin . samo Indijanci in loM, ki so tr- naselbine v Mdwaukee je bilo eda-žili z vzhodnimi mesti s kožaho-'no bivališče belih mož do Chiea-vino, je obstajala v teh krajih še ^e ttakozvana QuilmeCte Cabin v j a ko slaba poštna zveza. Le malo Gmose Point. pisem je bilo pisan šli ali spreje-j tih. Vlada je imela v teh časih \ : bili! oi-l Ako Wisconsin Histoiical Society. Če se covott-i danes o bojevitem ! teJ državi dve trdnjavi, ki ata, i razpoloženju Koeakov, velja to le zasedeni z vojaki, m sicer : 1-še za sibirske Kozake, orenbur-|Howard in Fort Crawford. ške in astrahanske. dočim ni pri so hoteli voJaki odposlali .svoja drugih kozaških četah opaziti ni- P»ma , ki je bila kake-na bojevitega razpoloženja. !za 4>rvo imenovano trdnjavo \ ameriško vlado. Prijeli so t»a U-r Najbolj dolgo"se ie ohranilo to Chicagu in za drugo v Galeni. so 1)0Si;tii v trdnjavo Sheridan, 111., Nemca so internirali. Louis Esc h v Milwaukee, Wis., prav si vražno čez zabavljal bojevito razpoloženje pri kavka-ških Kozakih, ki so se nahajali najdalje v boju s sovražnimi te>r roparskimi sosedi. V splošnem se pa lahko re^-e. da se je mirno živ-ljenjo pri Kozakih pričeio že v drugi poiovifi preteklegfa sto- morali vojaki sami dobiti in j>la- kjer ho klteriliraT1 C.asa vojne, čati moža, da je nesel pošto; ta je moral poi/aiati težavno pot iu biti pri volji, da se je podal v m varnost. l^ozdieje, ko je bila vstanovlje-J na prva poštna postaja v Green bo iker je sovražni tujec. Nova velika tovarna. Il&rvester Co. je oddala pogod-stavbinskim mojjstroni. da letja. liavu, so morali najeti stalnega /grade novo tovarno na 17. Ave. Vsled priseljevanja ruskih ter moža, ki je bil za tu sposoben, "C*1<> v najkrajšem nile vse lastnosti, katere so imeli žavna. Pravih cest ni bilo; bile so.'*as neko*"* Kozaki. le ozke steze, ki -so se \-iIe po goz- dovih. ki so brli polni Indijanca.* in tudi belopoltnežev, katerih se tudi aii moglo prištevati vedno vseh k najpoštenejšim. To so bili povečini lovci, ki so tržili s kožu- hmino. Potovanje v Chieago in Glej, meni je dragega cesar vzel aj jc traj.do eR 1iuse,% ali ^ v j celo več, ako je bilo «lal>o vreme, ga s sabljo opasal, o. to mi je zal: Poštni ipreniašalee je imel s seboj Ves zlat je in rdeč je, in zvezde na ^ stražo ve- Iadijaneev, kateri so bili zanesljivi ter so poznali Detelja, moje veselje. vratu. a metni, a meni le zvest je ostal. steze, ki so se križale po gostem gozdovju. Zraven pošte so morali nositi s seboj tudi živež in ijuiogo odt»j, Kot detelja rdeča njegova je četa. in mlad je kot polje moj fant, moj junak - posebno v zimskem easu. ker niso oj, detelja, 1. januarja lf02 f driavi Petimjlt—Ja. GLAVNI URADNIKI: PndMdnlk: F. S. TATJCHAR, 674 Ahsay Ave; Bock Spring* Wf. Podpredsednik; JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton, Ft. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box 47 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOSTIŠ A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP UAB1NČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. l*om«£ni blagajnik in auuimik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: ' Predsednik nads. odbora: JOSIP PETERNEL, box 00, WOiock, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Bnrdine, Pa. X nadaoraik: IVAN GROŠELJ, 883 E. 137th S L, Cleveland, POROTNI ODBOR: Predaednlk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Brnita, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, Hi. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York, JI. T. Ganjena druStva, oziroma njih uradniki so naproSenl pošiljati vse do-plae direktno na glavnega tajnika in nikogar dragega. Denar naj se pa potil Ja edino potom poStnlh, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovčiC, Farmers A Mlnera National Bank. Forest City, Pa. V aln&fo, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da napako popraviti FINANČNO POROČILO ZA SEPTEMBER 1917. Štev. I)oho«lki: Izdatki :.Štev. Dohodki: f Izdatki: 1. 251.87 64.00 51. 15.33 2. 23.99 26.00 52. 4.28 :?. 215.17 37.00 53. 15707 596.00 4. 58.53 10.00 54. 47.41 5. 20.85 16.00 55. 123.15 39.00 6. 127.71 64.00 56. _ 35.68 7. 102.81 4300 57. 37.73 31.00 8. 137.08 116.00 58. 94.30 44.00 9. 50.93 54.00 59." 32.58 117.00 10. 63.35 66.00 60. 42.27 28.00 11. 76.02 2700 64. 46.52 13. 91.92 42.00 65. 120.97 146.00 14. 31.33 28.00 66 28.91 22.00 15. 3631 67. 61.28 16. 132.96 215.27 68. 145.05 18.00 17 318.60 155.00 69. 68.15 46.00 18. 43.97 31.00 70. 54.14 28.00 19. 129.10 68.97 71. 89.71 51.00 20. 81.71 72.00 72. 42.19 31.00 21. 106.35 27.00 73. 12.26 22- 44.37 74. 18.30 20.00 23. 83.42 75. 10.30 24. 34.51 39.50 76. 58-18 25. 47.48 6.00 77. 46.60 Ju. 257.71 398.00 78. 35.49 27. 83-58 101.00 79. 52.39 2^. 52.39 81. 51.69 42.00 29. 131.43 212.50 82. 4767 30. 154.90 C7.00 83. 26.95 31. 124.14 96.00 84. . 44.93 28.00 32 98.51 46.00 85. 23.57 33. 110.35 68.00 86. 77.81 99.00 34* 56.55 87- 41.09 81.39 57.43 88. 23.27 21.13 18.17 89. 26.91 37. 8052 48.00 90. 36.20 39. 64 80 91. - 38.86 41. 13091 70.00 92. 67.30 6100 42. 54 94 85.00 93. 40.27 32.00 43. 80.71 3100 94. 32.46 22.00 44. 200.00 257.70 95. 36.53 50.00 46. 46 15 33.00 96 32.08 47. 68 96 97. 18.19 48v 3432 8.00 98. 16.53 4f». 48.46 50. 67.75 210 6519.53 4360.60 -OOO IZ OLAVITEGA URADA S. P. DE. SV BARBARE. Pri postaji stv. 28: Tegelj Frane 7144. Pr ipostaji stv. 31: Kavnik Prane 72&5. Pri postaji stv. 3:» Všeničnik Katarina 1197; Ušeni&nik Matevž 9013. Pri postaji Stv. 37: Grjfberjr Terezija 1134; Kraser Joseph 9626. Pri postaji Stv. 41: Kos Leopold 3530; Kovačič Ivan 3055. Pri postaji Stv. 43: Barba Frane 9045. Pri postaji stv. 44: Cerin Jurij, 1535; Smuk Ivan 2077; Starman Lovrenc 3781; Oblak Ivan 6011: Jere Ivan 6949; Satovšek Frank 4119; Žigel Ivan 517. Pri postaji stv. 52: Hribar Gregor 4052. Pri postaji Stv. 53: Gorjnb Peter 6814; Trebeč Peter 9734; Za-virsek Franc 5176; Zviršek Ana 1206. Pri postaji stv. 54: Mnlej Alojzija 3869; Jaka Franc 6414; Po-Jjaus Franc 8945. Pri postaji Stv. 55: Šinkovec Matija 9154. Pri postaji Stv. 59: Strah Ivan 9224; Pikelj VLneene 7189. " Pri postaji Štv. 64: Žalie Simon 9262; Crkvenac Štefan 9445. Pri postaji Stv. 65: Bhith . M. 9602; Konestebo Joseph 8882; Terlrp Fran 9061; Svedič Boža 8148; Gregorač Nikolaj 5780; Jakob Pn^ek C28S: PapeS Mihael 9895; Leskovec Ivan 9823; Anee? Martin 9601. Pri postaji Stv. 68: Kanajzlaa- Alojzij 9382; Zakrajšek Jernej 7140; Zakrašek Amalija 767. Pri postaji Stv. 7G: Kristan Frane 7986; abrovSek Frane 11513; Janežu' Anton 7843; Kršmane Joseph 6302. Pri post ji Stv. 77: Mcvlja Anton 9611. Pri postaji Stv. 79: Plute Marko 6559. Pri postaji Stv. 87: Gosa Valentin 8819. }*ri postaji Stv. 93: Perpar Franc 7993. Pri pos-taji Stv. 94: Grašnar Valentin 7133. Pri postaji Stv. 91: Štrajhar Franc 7233; Hodek Joseph 6258. Pasivni člani: Pri postaji Stv. 17: Peternel Valentin 5419. Pasivni člani prisiljenim potom šli v armado^ O J postaje štv. 1: Koree Ludovik 8777. Od postaje Stv. 2: Lanrieh Joseph 6324. Od potftaje Stv. 3: S krmar Mihael 857; Ambrožič Frank 8428; Bartolič Karol 6738. Od postaje Stv 16: Pavlin Joseph 5695; Jane Ivan 4674- Ertže iCdvard 5217. Od postaje Stv. 17; Pavlovee Frank 2852; Angelo Karol 6206; LekSe Alojzij 7019. Od postaje Stv. 20- Recher Wiliam 6272. Od postaje Stv. 29: Miklavčič Tomaž 8717; Potočnik Franc 7111. — (XI postaje štv. 31: Agnieh Joseph 5044; Šuštair&č Anton 8983 Od postaje Stv. 39: Stehar Pavel 9710. Od postaje Stv. 57: PiSler Matevž 7225. Od postaje Stv. 93: Podgoršek Ivan 7579; Perpar Franc 7993: Odstopli člani in Članice: Od postaje Stv. 21: Logar Tomaž 1893. Črtani člani in članice: Pri postaji štv Pri postaji štv Pri postaji Stv vanc Franc 8380. Pri postaji štv, Joseph 6902. Pri postaji štv. pančie Anton 6606 Pri postaji štv Pri postaji štv Marija 889. Pri postaji Stv Pri postaji Stv Pri postaji 69: Pri post j i štv. Pri postaji štv 1: Tomažin van 2541. 6: Šegelj Anton 9148; Stopar Jakob 8853. . 7: Dolinšek Joseph 3754; Sink Nick. 6607; Ud- 14- Fritz Marija 949; Smole Martin 8780; Fritz 17: Liptak Štefan 7909; Liptak Marija 978; Žu-; Župančič Franc 2826; Kazek Joseph 6396. " " ' t " 23: Smole Anton 8981. . 26: Mah AntrSi 4218; Kral Neža 286; Breza r 35: brani Martin 2665. 65: Sajn Ivan 9771. Niklovic Mihael 1472. 70: Rezar Ivan 5497. 85: Zore Mihael 7645. Zašel v napačno hišo. j V hiSo Viktorja Carr v Sen Franciscu. Cal., je prišel ponoči nek tujec ter pričel »streljati na rse strani. Carr je «koC'il iz postelje ter pričel vpiti na pomoč, nakar je tujec prenehal streljati, pogledal izačudeno gospodarja hiše, nato se obrnil ter odšel ravnodušnimi besedami: "Oprostite, gospod, zašel sem v napačno hišo. ---, POZOR, ROJAKI! Torn potom naznanjam vsem1 Slovencem Sirom. Amerike, da je tu naslikan Pri postaji Stv. 90: Merjasec 8404; Srdbrnjak Frane 8403. Pri postaji Stv. 91: Lavrieh Franc 9347; Novak Mih. 8919; Novak Fran 8501; Krainc Peter 9600. Pri postaji Stv. 95: Ilich Nick 967S. Zopet sprejeti člani in članice: K (postaji štv. 3": Arh Joseph 52L88; Era! Frane 951 S. K posta i j Stv. O: Pikel Fred 3783. K postaji Stv. S< Juvančič Joseph 9826; Korenčič Andrej 6192; Obreza Jakob 6654. K postaji štv. 7: Satovšek 9012. K postaji Stv. 8: likar Frančiška 840; Ravnikar Alojzij 9573; Ivan Bombač 1353; Pragovič Nick 8273; Noyosel Joseph 9697; Likar Joseph 5560. K postaji štv. 11: Talarovski Peter 4746. K postaji Stv. 13: Albeguči Angelo 5415. K postaji štv. 14: Jakše Ivan 7908; Anbel Joseph 5661. K postaji 3tv. 15: Fritzel Joseph 629. K postaji štv. 16: Bejasni Lovrenc 6778. K postaji štv. 17: Subie Anton 2726; Kershman Edvard 4679; Arh Ivan 6222. K postaji štv. 19: Omerzn Anton 8861. K postaji Stv. 20: Dermota Ana 183; Dermota Frane 1140 Pit-, eler Pavel 1166. j K postaji štv. 24: Cuder Rihard 8127. K postaji šiv. 26: M edved Josefa 983; Volf Justina 826; Kra-par Jakob 5139; Medved Ignac 4903; Potočnik Ivan 9397. K postaji Stv. 29: Mehle Martin 8873. K postaji štv. 30: Malevich Ivan 6410. Ko postaji štv. 33: Abram Joseph 7748. K postaji Stv. 37: Disnikar August 8704. K postaji štv. 44: Span Karol 8749; BSažič Rudolf 2712 K postaji štv. 53: Sluga Peter 6246. 'K postaji Stv. 64: Kumar Joseph 9778;. Dovjan Anton 9620: Smrdel Frane 8526. K postaji Stv. 69: Devič Ivan 9596. K postaji šitv. 75: Podohich Ivan 2411. K postaji štv. 76: Zagorc Martin 9409; Vidmar Anton 6475. K postaji štv. 79: Shwljada Matija 9425; Horvat Anton 7503; Stariha Ivan 9402; Popovieh Marko 6561. I K postaji štv. 81: Luk an Ana 1010; Lukan Franc 2401 • Petelin Roek 9772. | K postaji štv. 82: Karnič Franc 9866. K postaji štv. 84: Žakelj Karol 7778; Jereb Leopold 7211; Zoi ko Ivan 3649; Duflar Anton 9063. K postaji 88: Gasar Boštjan 9555. j K postaji Stv. 90: A greš Anton 8499. K positaji štv. 93: Brnslav Stanislav 5225; Perper Frane 7993. K postaji štv. 94: Šinkovec Alojzij 1453. Prestopli člani in Članice: Od postaje Stv. 6: Jerman Franc 8842 k postaji Stv. 3 Od postaje štv. 7: Komp Pavlina 791; Koinp Anton 7380; Pa pež Ivan 1236 vsi k postaji štv. 98. Od postaje Stv. 17: Šturm Anton 1927 k postaji štv. 16. Od postaje štv. 44: Barbievo Izidor 3332 k postaji Stv. 18. Od postaje šfcv. 64- Žakel Ivan 2071 k postaji štv. 57. Od postaje štv. 67: Resni k Francis 324 k podaji štv. 42. Od postaje štv. 67: Krivec Mihael 2606 k postaji Stv. 24. Od postaje štv. 67: Frank Golob 8709; Robnik Marks 8557; Kumprij Franc 5531 vsi k štv. 60. Od postaje Stv. 70: K<£ Viktor 6210 k postaji štv. 43. Od postaje štv. 75: Cikati a Franc 8163 k posta ji štv. 6."!. Umrli člani in članice: Jesenko Pavel 7128 član postaje štv. 3 umrl dlne 16. avg. 1917. Gabrovšek Ivan 5562, član postaje Stv. 71, umrl dne 2. septem bra 1917. Samsa Jakob 1625, član postaje Stv. 26, umrl dne 26. avg. 1917. atefančič Frančiška 3S8, članica postaje štv. 32, umrla dne 4. septembra 1917. S sobratskim pozdravom Prane Pavlovčič, gl. tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA. Cenjenim sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam naznanjam, da je preminul moj ljubljeni soprog, mairoma oče in svak FRANK RECELJ. V petek 28. septembra je Sel ■ zdrav in vesel na delo v premogo-a-av. Še pred 8. uro zjutraj pa se je utrgala plast in g^ pokopala pod seboj. Zlomilo mu je obe nogi in vrat, da jc brl na mestu mrtev. PokopaJi smo ga 3<). septecnbra •na katoliškem poknpaliS.u v Ca-non&burgu, Pa. Zapušča "mene do smrti potrto soprogo in 6 otrok, od katerih najml.ijši j«1 star 16 mesecev, najstarejši pa 14 let. V stari domovini zapušča brata Mlatijo, v West Allisu. Wis., brata Antona in svakinjo, tukaj pa brata Johna in svakinjo, katerima izTekatn srčno zahvalo za njihovo požrtvovalnost. Ranjki je bil doma iz Otoka pri Dobrovih, fara škcxj;;n na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 4. januarja 1901. l»il ji Magegv in veselega značaja ter dober oče svoji družini. Kako je. bil priljubljen pri vseh narodnosti, priča veličasten sprevod, ki v ie pomikal na njegovi zadnji poti; štiri čru&tva so ga spremljata, v polnem številu članov z vem.i in m-stavami. Tem potoni >e liajpris-rčnejse zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v teh žal-»Mriill dnevih; gospej in gospodu Vrhove se srčno zahvalim za pomoč in krasni venec, tudi Ignacu s'vitku in Andreju BakSe se zahvalim za krasni venec. Siploh vsem sv zahvaljujem, ki so mi pomagali v dejanju in s tolažilnimi besedami. Tebi, ljubljeni Frane, pa hodi lahka ameriška zemlja in liaj ti sveti večna luč. Mili Bog daj, da .se snidemo zopet ned zvepdami. Žalujoči ostali: Marija Recelj, ««p roga. Franc, Ludovik, Ernest, sinovi. Mimi, Angela, Helena, hčerke. Canonsburg. Pa.. Bor 106. Rojake v ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojem bratu LEOPOLD!1 KNAUS, doma iz Hriba pri Loškem Potoku na Kranjskem. Mogoče se nahaja kje v kakem ujetništvu, zato prosim cenjene rojake, da mi kdo }jaj naznani o njem, ea kar mu bom jako hvaležen, ali naj se pa sam oglasi na sledeč: naslov: Max Knaus. Camp 7, Newberry, Mich , l\ S. America (9-11—10) Važno za v ▼ mesecu septembra 1917. Pristopili dani in članice: K pOMUji str. 3: B utija M uri j a 1308. K postaji Stv. 17: Ohere Jakob 9900. K porta ji At v. 64- Ko« Marija 1306. K postaji *fv. Ogrene Ifarija 1307. Ko postaji štv. M- Vidmar Joseph 9899. Suspendirani člani in Slanice; pri partiji iiv. 1: Oroaar Ivan 3183; Gretna n Helena 151; Gr-čtnsn MrtlKn 169; Cerar >an 966.13. Pri portaji v v. 2: Verbič Ana 1033; Niziolek Jurij 8860; Ver b& Peter «0». . _ fe18 ■ yMm IVi postaji itv. 3 C ernigoj Anton 1033; Vehar Ivan 9475. IVi postaji itv. 6- Avsee Frank 29«2; Komatar Ivan 7622; Česen Frank 9343; Stušek Anton 7954; Perko l-Yimk 494; Zorman lv«n IfrlH; l*-*kove* Anton 8574; Kavčič Vineelj 9270; Morel Pa »fl 9H35; Kruj» k Fran«- 73.32; Srjt- AvgvaA 2935; Špilar Jakob Turk Frane 7373: S.mder Joseph 4004; Mastnah Mibael 3860; Krnič Lovrm« , , Vktmar Joseph 9834. Pri postaji atv. 7: PodlinSek Marija 810; PodJinSek Matevž 30:17; Crvtalii J one p h 207. Pri povtaji Stv. 16: Sterbenc Andrej 6067. IVi (KMitaji »tv. 17- Javh Frančiška 119; Klarič Joseph 5765; Javh Gasper 1797. Pri iiostaji tov, 19: Eržen Iran 8802. Pri postaji »v. 24: Zijrlar Frane 9698. Pri postaji «3tv. 26: Fink Ayojzij 9S96; Cek Franc 8808; Boll» 1; Piškur Anton 90§4; Raztresn Jakob 9702; Me*iič Peter Zust Ivan 8022; Resetic Aiojaij 6906; Malečkar Anton 364«; KADAR želite izroditi sa naslov svojih sorodnikov, ttatiar želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali xnancev, stvn itd. KADAB želite prodati posestvo, farso, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe aH svojega prija hižtvo, trgovino itd, tel j a ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena n^nnn^ RABITE VSELEI "GLAS NARODA" "GLAS NARODA19 dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trge in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Ganadi itd. "GLAS NARODA'9 je najpriljnbljenejši in najbolj razširjeni slovenski lint na svetu. "GLAS NARODA'9 je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo » oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Mntno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane............... ............$L00 Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 Enkratno iskanje dela stane ................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, šalostinke ali kaj enakega stane.................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane__________$0 JO TOMAŽ Ž12ROVNIK nas rojake v Hraddcckn prav dobro naamukal. Delal je obleke na številke in ko je imel ves denar skupaj za kakih 30 oblek po $32, jo je neko noč neenano kam od-kuril. Zato naznanjamo rojakom, da ae iaogibljejo, da ne bo «e kje drugje kaj enakega napravil. Kakor smo čuli, se nahaja nekje v Clcvelandu. Ce fa mi sami dobimo v roke, mu bomo ie plaeatt se storjeno dalo. 11*7. fMm Slovenskim trgovcem naredimo poeebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. NASLOVITE NA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpošteTijte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo n dvomljive tn s tem va- lu&šajo, 4* 16 prepričajo če je oglas v našem listu it vwpofaod dorolj. ■ ' ^m **aatv*V*tt-' r r ■ ' ■ " r p - '? UMETNI JAHAČ -c ROMAN Soy. pevsko podporno društvo "Z T OLKVXLAKD (IKVBUSO), OHIO. 43 JOig OUST Wk: ANDBIW HM E 78. ANTO* QOBEKC 773B Owp Am, Emit, (Nadaljevanje;. .darta je prebledeLa in nI vedela, kaj bi borila. Gozdar Bartokl je vstal in jo nljud-no pozdravil: — Dober dan, želim. fo*pa baronica! — Dober dan! — Pri t«*m je neprestano gledala stezi naprej, irer je misJila. da bom opazila Silb«»n»a. Toda o njem ni bilo nobenega sledu. — Kako se kaj imate, propad troedar? — C), hvala prav dobi o. — Li*ieam bil nastaviL — Te živali d* I h jo >xraano škodo — Lisica je na zunanje lepa žival, toda v mvu ima sam- nepoštene namena. — Tudi med ljudmi je veliko lakih. — Ali are že dol«o časa tukaj, gospod pozdart — Ne, gospa, komaj četrt ure. — Ali ste priseli iz vasi? — Ne, pač iz £o*ia. — Zaslišal M-m zvonenje, danes pokopuje-,<> namreč Tobijo, in zato i-em prišel poslušat na klop. Marta ga ni poslušala. Njen pogled .ie neprespano švigal med lrevjem, pa ni mogel opaziti zaželjenega. Nervozno je cepetala L nogo v saneh ter mrmrala sama & seboj — Kaj če *e je prermJil! — Kaj če me je hotel vleči za nos? — Mama — je rekla Jozefina — ali ne (Stojimo malo predolgo* To bi kaj lahko »kodo\alo konju. Stari gozdar, ki je žo dolgo ras gledal malo deklico, se je po leh njenih beseilah nasmehnil. — Mala goe»]»odična je pa re* dobrega srca, ker -tako skrbi ®a i i val. H v H M g|| $ — Vrniva se domov, mama — je prosila mala. — Ne še, ne - j«* odvrnila Marta. — Peljiva se v sosednjo vas. — Tako daleč? — Tako daleč? _ Mara se je globoko zornih)Ha. — Sama ni vedela, na kak način b; se i?ne*>ila nadležnega gozdarja. — Ali ini hočete napraviti malo uslugo, gospod gozdar? — je rekla sl^lnjič. — Prosim, pojdite v grad povedat, da se najbrwe pral nočjo ne bom vrnila. — In če me j;lcdu na te o<"'i sem se pomnil čas, ko sla bija v gradu še oba mlada gospada grofa. — In ravno take oči sta imela k-«t jih ima ta otrok. — Dečka sta se mi bila strašno priljubila in vem, da ju n* bom nikoli pozabil. — Posebno enega .-»•m >mel rad. — Kat«T«'g»» pe ? — j«' vprašala Marta. - Mlajš« ^a irn^poda grofu. - Mladega gospoda grofa? — je vprašala Marta začudeno. ■ -'az 11 wm dovsla j vedela, da je imel grof Gulf kakega brata. — Seveda. — Oba sta bila tukaj na počitnicah. — Kako je bilo ime drugemu? — Goorjje — George? — l)a, |ti>\pn, toda ta se ni nikdar več vrnil. — Pravijo, da j«* umrl nekje daleč v tujini. — Oe pa pogledam tnalo gospodično, se moram nehote spomniti xaiajš*if?a grofa. — 3loj Bog, odkje je vendar ta }H>dobao*t ! T««la, j-az ^ovon-jm in govorim, pa še sam ne vem kaj. - Gotovo yh- zadržujem. gt»spa baronica? Po teh bes««dah je *tiucc globoko priklonil in odšel proti svew jemo stanovanju. — Njej*o\ brat! — je šepetala Marta sama seboj. — Njegov Orat' — In jaz. njegova /ena ni^-eni poznala te skrivnosti. — Toda /daj je ie prepo/no, prejw»zno---- Za ovinkom je stal baron Silbern. — Skril se je bil. ker se je bal »taregu gozdarja in ni hotel vzbuditi nobene slutnje. Ponižno jo je pozdravil in se ra«Vl pritoževati nad snegom. — Ko jt je pa opazil v vozu rasen Marte tudi malo Jo«efinor je uuioik-i»il in ni vedel, kaj bi xtori^. Kaj vam je. gospod baron? — je vprašala Marta. — O, nič, ni"* mibr»tiva. — Vaša hčerka? — Vaša gosjXKlk'-na hčerkaf — No, kaj je to? — je vprašala Marta hladno. — To—--o presenrfienje. — Povejte, če naju hočete spremljati? — Gospa, zakaj vendar vprašate, kaj takega? — Seveda. —• Na vsak način — Potemtakem boste morali zadaj Mati. — Dovolite, da m obujem škornje iz kožuhovine. — Moj Bt*g, tak sneg! — Skoraj bi ne mogel naprej. — Vrjamem, da je težko gaziti sneg. — In zašel s*m bil. — K sreči sem našel nekega oglarja, ki mi je pokazal pravo pot. — O, se boste že segreli. — 1'pam. da ae bom. — &e nekaj bi Vas rad vprašal. — Kaj pa je, moj dragi baron ? — Kdo je tkti človek: ki je aefel na klopi? — Zdelo se mi je, kot da bi bil na straži* — To je naš f?ozdar — je odvrnila Marta. Komaj je iz pregovorila te l>esede, se je pojavil na ovinku stari road ar. Delal se je tako kot da bi nekaj iskal, pri tem je pa pazljive -il tuje a, % katerim je bila Marta tako zelo prijazna. Silbern ni je zavihal ovratnik svojega kožuha in gledal v stran. — N«, ali ste pripravljeni? — Seveda. — Torej hitro na sani1 — Dovolite, gospa, tla jaz vzamem vajeti v roko. — Ne, jaz bom sama vozila. — Ah ae bo peljal ta gonpod z nanpf — je vprašala Joseftns MAST OLIHA, M09 E N 81, MARTIN MARTXN&EK. KM E IL St, FRANK VRČEK, MM E. TE BL. Rojakom v Milwaukee. Wis. in v driavi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO FMfffl. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'* in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". JOHN FONDA. FRANCES ZABUKOVBG. LUDVIK GRUDEN. Atcl, Otenlaad, Otoki. ME7&8t. 7R 8t_ Pozno zvečer je prišel v grad Bartold in povedal Adeli. da se je gospa odpeljala ter da se vrne šele pozno zvečer ali pa šele naslednji dan. To poročilo jo je zelo presenetilo. — Zamišljena se je izpreha-j jala nekaj časa po svoji sebi, zatem se jc pa odpravila v Martino stanovanje. Boječe je svetila s svetilko naokrog, dočim je bila v srcu čisto piperieana, da bo našla tukaj pojasnilo cele skrivnosti. Tedaj je pa spodaj pozvonilo. — Bilo je krog osmih zvečer. Adela je preplašena odšla v svojo sobo. — Bila je uverjena, da f-e je vrnila Marta. - Srce ji je močno utripalo, in sama ni vedela, kaj dela. V vesti je zaslišala gia^ stare oskrbnice: Lepo, lepo, gospod baron, da ste se vrnili. — Škoda, c;gcr Bar-skaja Nišern. Novgorodskaja gobcmlja. Petrogradskoj upra-vy, liussia. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve za njt^rov .sedanji naslov, da uu ga Idagovoli naznaniti, ali opozoriti, tla pLše na naslov: Louis in Jernej Gorene. 69 Iron St., Johnstown. Pa., 1". S. America. (5-11—1U) HARMONIKE japcavljaa po to tipaMo In aanealjlvo. ■naaljlvo vaakdo poBK ne* 18 lot tukaj t poprav* MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda NAZNANILO. Slcvensko podporno društvo SV. ANE št. 105 KSKJ v New Yorku priredi svojo V VESELICO -M« v soboto 13. oktobra v .prostorih znanega rojaka VINKO ZFVN1KA. 193 Kniekei boeker Avenue, Brooklyn. N. Y. Tem potoni vabimo vsa sosedn.'i društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da >fic te naše veselice polnoštevil-no vdeleže in avam pripomorejo Na veselo svidenje v soboto l't. oktobra pri rojaku Zevniku! a sama javita na moj riaslov: Anton Oblak. 894 Market St., Waukcgan, 111 (9-11—10) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, naj mi pošljejo naslov mojega brata KARLA BREZOV-SEK. Kdor kaj ve o njem, naj mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležen. Služil je pri 87. ]»eš-polku. Doma je na Spodnjem Štajerskem, glavarstvo ^clje. Aii naj se pa sam javi bratu na naslov: Blaž Brezovšek, lk>x 123. Conemangh, Pa., T*. S. America. (9-H_io> VSAKOYBSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH 9 • m DELO OKUSNO • o • tZVRAUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • * UNUSKO ORGANIZIRANA. • • » POSEBNOST 80: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE« CENIKI L T. D. ▼SA NAROČILA POŠLJITE NA t Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt SL, New Tort, N. T ■v kor tudi xa inoike brk^ tn brado. Od toča mašila zrastejo v 6Uh tednih kraanl ffootl ln dol^i lasje kakor tudi motklm krasni brki in brada in ne bodo odpadali in osiveli. Revmatizem. koatibot ali trganje v rokah, nocal1 in v krita, v oemih ZENITNA PONUDBA. 1 Mladenič v starosii 25 let se li seznanili s Slovenko v starosti; od 17 do 23 let in da je zmožna nekoliko angleščine 'ker mislim r>tvoriti trtgovino v tukajšnjem iiies*u. Katero veseli, naj se W?0mmf' ^ jih stii ih bratov; JANEZA ^ naznanjamo, da jih bo v krat- LUDVIKA, LOJZETA in AN-! kem obwkal ^ Veliki vojni atlas vojskajocih se evropskih držav in pa bo-lonijskih posestev vseb felesil. Obsega 11 raznih zemljevidov CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO OELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET GENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL MAGUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Straet, New York, N. T. BBBWHHIgl8IBBBBi8igiMg|g|giii^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. POUČNI KNJIGE: not»t jameim. Naslov: 'I. G., P,ox 611, Gallnp, N. Mex. (9-10—10) iftČE 8E PARTNER, ki razume na rejo kokoši, gosi in rac. Farma obsega 90 a krov in jo v državi New York. Na farmi jo 400 kokoši in vse farmersko orodje. Kdor ima $1000.00, mn je bodočnost zagotovljena. Naslovite: John Patak, 485 Germania Avenue, Jersey City, N. J- STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Sviti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. IONA BARTOL. Doma so iz! Hriba pri Loškem Potoku, po-i domače IJertkovi. Če kdo izmed i rojakov mi naznani njih naslov. mn bom zelo hvaležen. Oe pa sami eitajo, naj se oglasijo na sledeči naslov: Frank Bar-tol, Camp 7. Newberry, Mich., U. S. America. (9-U_io> Iščem prijatelja JOHNA SKALA Pred enim letom so je nahajal v Clevelan.au, Ohio. č'e kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Math. Ba-juk, 528 Lafayette St., Ottawa. I1L * (1-9—10) Rad 'bi izvedel za svoje pr^jateflje KARLA BELEC, JOHNA PICIILER in JOHNA ČRNKOf doma so od Sv. Urbana pri Ptuju na Štajerskem. Pros en eenj. rojake, če kdo zna kaj, naj mi kije pooblaščen sprejemati naroc-nfoo za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v naznani, če pa sami čitago, naj katerih flo naši rojaki naseljeni in se mi javijo, ker jim imam rie- je povsod dobco posnan. j Upati je, Naslov i lds m jerkrena «odorlaa DomaČi zdravnik v hrvatskem Jeziku Hitri računa r nemSko-anjcL res. Poljedelstvo Popolni naak o Čebelarstvu, reee Sadjereja v pofovoiia SclilmpffoT nemSko-slov. slovar Slov.-angleiki tat ensL-elov, ■lovar Vrtna nI la tstotejs Umna Uvinorvja Umni kletar Usui! kmetovalec Vettkt i-JO ■LTO —.00 —.4(> r-JBQ 9L00 fl-lTS I-.40 —M Trojka —.so Vojna aa Balkana 18 svee. 11.85 Zgodovina c. In k. peApolka It IT £irtjeaje oa avstr. dvoru ali Smrt cesarje viča Hud alta (Tragedije v Mejerllagn) —.TI BAZOUDNICi: SmwjorikB s cvetlicami, rlstlCne, boUCne, novoletne ta velikonočne kwnad pe ducat po i Album mesta New Torka e krasnimi it*«—«, mali eaJO Zakoni in nkasl Vojvodinjo ubatmi m kazni KNJIGE: Bodi svoje sreCs koval m-JBD Doli m otojjsei —JO niiiola tr-JBO Mlklovs Bele t-SO Na krivih potih —JO Fapus ln Ianberpr (—J» Pod Robom SL VeCernice —-*» flloTWMSe sii i ele is poveetf —JO f-JI cUt OpeaSNi: Rvoflkm > pridna mM esksiirt sli naitotk « nomksh P Avstro-ltalljsneke ArHtroogTskl velik resan Celi svet mali Celi svet veliki Bvrope. veeea Vojna etenake mape Vojni atlas Zemljevidi: New Tork. Ootorede. Illinois. Kansas, »fonteim, Ohio, Pennsylvan'a, Minnesota, Wisconsin. Wyomlns In West Virginia In vseh draclh difliv po Združenih držav mall Združenih držav veliki Združenih držav stenski na dragi strani pe eeU svet —.60 — i0 •—.a -ji |8j00 —.10 —.28 53.00 denarno vrednost, bodisi v gotovini.