MariitorsM Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 209 Maribor, petek 14. septembra 1928 JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. rev. v Ljubljeni št 11.409 Velja meeešno. prejeman v upravi ati po pošti 16 Din, šoetevljm ne dem pa 16 Dht Telefon; (Jredn. 440 Uprava 455 Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglar! po tarifu Ogla »a aprejeme tudi egiraa! oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernom ullal p. 4 Pred sklicanjem narodne skupščine POSVETOVANJA V MINISTRSKEM PREDSEDNIŠTVU O RAZČIŠČE-NJU ODNOSA JEV MED STRANKAMI VLADNE KOALICIJE. — VUKI-ČEVIČ BI RAD ONEMOGOČIL SEJO ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE. BEOGRAD, 14- septembra. V političnih krogih zelo živahno komentirajo sinočnjo konferenco šefov vladnih strank pri ministrskem predsedniku dr. Korošcu. Ker so vsi udeleženci zelo rezervirani in nočejo dati o poteku in namenu te konference nobenih pojasnil, so razširjene po mestu najrazličnejše verzije. Splošno prevladuje prepričanje, da je bila konferenca predvsem posvečena razmeram v vladni koaliciji, kjer je zavladalo v zadnjem času veliko medsebojno nezaupanje. Na drugi strani pa se tudi zatrjuje, da je Vukičevič na tej konferenci zahteval, naj se skliče seja narodne skupščine za 24. t. m., da bi se na ta način preprečila seja širšega glavnega odbora radikalne stranke, ki je sklicana za isti dan in na kateri Vukičevič nima večine. Sicer pa so v vseh političnih krogih mnenja, da je Zaitiiiiiek Jesenske porote Včeraj smo seznanili naše čitatelje z vsebino obtožnice proti četvorici sleparjev, ki imajo na vesti dolgo vrsto prevar s srečkami. Pri razpravi, ki se je pričela včeraj zjutraj, so bili navzočni obtoženci Anton Vedlin, Karl Vedlin in Valentin Bezjak. Franc Vedlin ni mogel priti, ker je še pri vojakih. Predsedoval je senatu vdss g. Stergar, votanta sta bila dss g. Zemljič in dss g. dr. Tombak; zapisnikar g. Trampuž. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik g. dr. Jančič; zagovarjali so Antona Vedlina odvetnik g. dr. Stor, Karla ^Vedlina g. dr. Kieser in Bezjaka g. dr. Žnuderl. Radi neverjetno številnih slučajev izvršenih prevar se je zavlekla obravnava še na danes. Samo zasliševanje prvega obtoženca Antona Vedlina je trajalo včeraj od 9. zjutraj vse do opoldne. Popoldansko nadaljevanje razprave je bilo prekinjeno ob 19., ko je bilo zaključeuo dokazovanje. Davi ob 8. pa je porotni senat predložil celo šumo vprašanj. Prvotno je bilo pripravljenih rekordno število vprašanj: 104! Radi odsotnosti Franca Vedlina jih je sicer lepo število odpadlo, vendar so se imeli še pečati porotniki glede krivde Antona Vedlina s 44 vprašanji, Karla Vedlina s 30 vprašanji in Valentina Bezjaka s 30 vprašanji o krivdi ali nekrivdi glede sleparij, naštetih v obtožnici. Plaidoyeri obtožitelja in zagovornikov so trajali danes do pol 11. Nekaj pred 11. so odšli porotniki na posvetovanje in se vrnili šele ob 13.! Potrdili so glede Antona Vedlina soglasno 43 vprašanj, eno pa so zanikali; glede Karla Vedlina in Valentina Bezjaka so soglasno potrdili 29 vprašanj, zanikali pa 7 vprašanj. Na podlagi tega krivdoreka ljudskih sodnikov je porotni senat obsodil Antona Vedlina na tri leta težke ječe, Karla Vedlina na 14 mesecev ječe in Valentina Bizjaka na 3 mesecev strogega zapora. S tem je jesensko porotno zasedanje . zaključeno. Razpravljalo se ie o šestih pričakovati v bližnjih dneh v Beogradu zelo važnih dogodkov. BEOGRAD, 14. septembra. Vodja zemljoradnikov, Joca Jovanovič, je novinarjem izjavil, da nikakor ne more verjeti vestem zagrebških listov, da bi zunanji minister dr. Marinkovič delal v Parizu in Ženevi za amputacijo. Po njegovem mnenju bi bila to veleizdaja najgrše vrste, ker bi pomenila izročitev države v roke sovražnikov. V ostalem pa je po Jovanovičevem mnenju kriza sedanjega režima že v polnem teku- Če bo glavni odbor radikalne stranke stopil v odkrito opozicijo. potem je padec sedanje vlade neizbežen. Pa če tudi ostane vlada še nekaj časa na krmilu, bo vse njeno delo iluzorno, kajti narod že instinktivno čuti potrebo preorijentacije, da se kon čno najde izhod iz sedanjega težavnega položaja, od katerega ima država samo škodo. slučajih: 3 uboji, 2 goljufiji in 1 umor. Oproščen je bil en obtoženec v razpravi glede uboja, ostalih 8 obtožencev ie bilo obsojenih: dva radi umora v smrt na vešalih, dva radi uboja na 6 oziroma 3 leta težke ječe in četvorica radi sleparstva na 3 leta, oz. 2 in pol leta težke ječe, oz. 14 mesecev ječe in 3 mesece strogega zapora. Klauniska afera u Zagrebu ZAGREB, 14. septembra. V Zagrebu imajo novo afero, takozvano klav-niško, ki zavzema vedno večje dimenzije in je naperjena proti sedanjemu županu Heinzlu- Klavniški odbor Je namreč na lastno pest oddal stavbna dela za novo klavnico. Proti temu so najprej protestirali nekateri zagrebški gradbeni podjetniki, češ, da je občina pri tem brez potrebe izgubila pol milijona dinarjev. Nato je obč. svetnik dr. Jutriša imenom KDK občinskih svetnikov vložil na župana interpelacijo, v kateri zahteva natančnih pojasnil. Sedaj je protestiralo proti oddaji teh del tudi Udruženje inženjerjev, ki je zelo ostro nastopilo proti županu Heinzlu. Glede na to je sklical župan za jutri konferenco načelnikov vseh klubov, da pojasni zadevo. Če pa bi na tej konferenci ne prišlo do razči-ščenja, bo sklical župan za pondeljek še izredno sejo občinskega sveta. V političnih krogih celo ne izključujejo možnosti, da pride do demisije sedanjega zagrebškega župana, ako se stvar temeljito ne pojasni in razčisti. Bolgarsko sobranje SOFIJA, 14. septembra. Včeraj popoldne se je nova vlada predstavila sobranju. Pri tej priliki je imel ministrski predsednik Ljapčev govor, v katerem je naglašal, da ostane politika vlade neizpremenjena. Opozicija je zahtevala debato o smernicah vladne notranje in zunanje politike, kar pa je vladna večina odklonila z motivacijo, da so smernice že dovolj znane. Na predlog vlade bo podaljšano zasedanje sobrania do konca tekočega meseca. Težke socijalne krivice POD »REŽIMOM PRAVICE IN REDA«. Ko je začetkom 1. 1927 SLS vstopila v vlado, in zlasti letos, ko je dr. Korošec celo postal najprej notranji minister ih kasneje še ministrski predsednik, ni bilo v »Slovencu« ne konca ne kraja slavospevom, kako bo sedaj nastal red v državni upravi, in že vnaprej je ta list krstil Vukičevič-Koroščev režim za »vlado pravice, reda in poštenja«. Kako je v vseh pogledih velike notranje in zunanje politike ta režim razočaral vsakogar, ki se je zanašal na pravico, red in poštenje, o tem nima smisla navajati podrobnosti. Kako je razočaral tudi v gospodarskem pogledu, vidimo in občutimo dan za dnem na lastni koži vsi. Kako je razočaral v kulturnem pogledu, so nam dokaz neštete redukcije raznih kulturnih ustanov in zavodov, vegetiranje neštetih naših obrtnih in trgovskih šol itd. Toda mi gledamo vse le od zunaj, in četudi nam je že to dovolj, da si ustvarimo sodbo o tem režimu »pravice in reda«, je vendar v našem drobnem svetu še vse polno malih stvari, ki ne pridejo v javnost, ki so z njimi prizadeti nešteti »ponižani in razžaljeni«, ne da bi si vedeli in mogli najti pravico. In vendar baš ti drobni slučaji kažejo vso strašno krutost cinizma, s katerim se današnji režim imenuje »vlada pravice in reda«. Evo samo dva slučaja ki bosta to našo trditev eklatantno dokazala: Vojna vdova. Mož, rezervni častnik, ji je padel že leta 1914 v prvih karpatskih spopadih. Dobivala je zase in dva otroka malenkostno pokojnino. Ko je stopil v veljavo novi invalidski zakon, se je po njegovih določbah tudi ona pravilno prijavila pri sodišču. Od takrat naprej _ koncem 1. 1925 — pa do pred mesecem dni je dobivala še vedno nakazano pokojnino z dokladami v sicer borem iznosu krog 1000 Din mesečno, ali dobivala je in tako, četudi skrajno težko, vendarle vzgajala in šolala svoja otroka. Sele pred mesecem dni pa je dobila obvestilo od sodišča, da je prevedena na novi invalidski zakon, po katerem znašajo njeni prejemki zase in za otroka z vsemi dokladami vred mesečnih — beri in reci: — 340 Din. Dne 1. tm. pa je brez vsakega nadaljnega obvestila prejela po nakaznici izplačanih — 150 Din s pristavkom, da' se ji je odtegnilo ostalo za — »preživitek«. To je namreč originalna iznajdba naše državne uprave. Sodišče ji je priznalo upravičenost invalidskih prejemkov po novem invalidskem zakonu za nazaj od 1. apr. 1926. In finančna uprava nima nujnejšega posla, kakor da hitro izračuna, da je na podlagi tega sklepa dobivala uboga reva od 1. aprila 1926 za toliko in toliko mesečno preveč, in da mora sedaj ta »preživitek«, ki bi znesel menda krog 30.000 Din, v mesečnih obrokih nazaj plačati. Kaj se vpraša dr. Koroščeva finančna uprava, kdo je kriv, če je res prejemala preveč? Ali je uboga vojna vdova kriva, da je sodišče njeno prevedbo na novi zakon izvršilo šele po poteku več nego poldrugega leta? In ali je ona kriva, da je od 1. aprila 1926 naprej v dobri veri prejemala revno pokojnino, dokler so ji jo pač nakazovali? Ni nobene zakonite podlage, da se pusti ubogo vojno vdovo z dvema otrokoma s 150 Din mesečnih dohodkov poginiti na cesti, ker je naravno, da s tem dohodkom živeti ne more. In če bi bil režim dr. Korošca res režim pravice, bi se take vnebovpijoče socbalne krivice ne smele goditi. Drugi slučaj: Šef neke železniške Staniče je bil pred leti po prevratu na podlagi takrat obstoječih zakonitih predpisov preveden v III. uradniško kategorijo in je pr?jemal zadevne dohodke. Ims ženo in več otrok. Lani je nakrat neki dobri prijatelj »prislonil« moža, ki politično ni hotel iti z režimovci, nakrat je Glavna kontrola našla, da možu po novem uradniškem zakonu ne gre III. kategorija. Vrgli so ga nazaj v zvaničniško skupino, vsled česar mu je odpadlo na mesec po več sto dinarjev, odtegujejo mu pa isto-tako po par sto Din mesečno na račun famoznega »preživitka«. Kakor da je on kriv, če je minister storil »napako«. Najbolj famozno na stvari je to, da so razni strojevodje in sprevodniki, ki so bili tudi svoječasno prevedeni v III. kategorijo, še danes v tej kategoriji in jih je na stotine po vsej Sloveniji, on — šef stanice — pa je zvaničnik pri najmanj enaki šolski in službeni kvalifikaciji. Pa kaj briga dr. Korošca in njegove režimovce, da se družinskega očeta, ki mu je »režim pravice in reda« naenkrat odvzel mesečnih blizu 1000 Din dohodkov, požene v obup?! Toliko za danes, da se tudi nekoliko za kulisami, iz drobnega življenja vidijo velikanske dobrote, ki jih sipa današnji režim »pravice, reda in poštenja«. Rmerika priznala kralja Rhmeča Zogu WASHINGTON, 14. septembra. Vi; da Zedinjenih držav je oficijelno pri • znala albansko monarhijo in novega kralja Ahmeda Zogu I. Ueii letalski maneuri nad Parizom PARIZ, 14. septembra. Letalskih manevrov, ki so se pričeli sinoči v okolici Pariza, se udeležuje 350 vojaških letal, nad 2000 mož letalske eska-drile in mnogo topništva. Manevri bodo trajali 3 dni in jim prisostvuje tudi angleški letalski minister. Pariški so-cijalistični poslanec Luxet je pismeno protestiral pri vojnem ministru, da se vrše manevri nad Parizom, češ da to vznemirja prebivalstvo. Petletnica diktature na Španskem MADRID, 14. septembra. Včeraj se je vršila svečana proslava obletnice režima diktatorja Primo de Rivere. Pri tej priliki se je zbralo v Madridu nad 200.000 diktatorjevih pristašev, ki so v veliki povorki defilirall pred diktatorjem. General Primo de Rivera je naglašal v svojem govoru, da je njegov režim trden in da je ves španski narod, izvzemši nekaj nezadovoljnežev, na njegovi strani. Nakupovanje šolskih knjig za vse šole in vseh šolskih potrebščin je v vsakem oziru priporočljivo v knjigami Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti Št. 13. — Spominjajte te CMD Strm 2. /V.aribortjki V E C c R N i K tutra V M a r i b o r u, dne 14. IX. itf28. sBsncsaBani Kam plovemo? SKRB ZA ŠOLSKE KNJIGE PRI NAS IN DRUGOD. - SVETOVNA RAZSTAVA V LEIPZIGU. — NAŠ FIJASKO. — KLERIKALNA NAKANA Z »NOVIM« ABECEDNKOM. - SANKCIJA MINISTRSTVA PROSVETE. Vsi kulturni narodi, ki so se po vojni prebudili iz pedagoške zaspanosti, so postavili vzgojo mladine na prvo mesto državnih interesov. Doumeli so zahteve nove dobe, postavili so tej dobi primerna vzgojna načela in stopili na plan s Širokopoteznimi reformami vseh šolskih kategorij. Pedagoški kongresi, tečaji in razstave so na dnevnem redu. Letošnja mednarodna razstava šolskih knjig v Leipzigu je dokazala, da te države smatrajo šolsko knjigo za najvažnejšo knjigo. Francija, Anglija, Amerika, Rusija in nordijske države, posebno pa še Nemčija in Avstrija so pokazale krasne knjige, ki popolnoma prelomijo s preteklostjo primitivnih abecednikov, čitank, vadnic in računic. Novi abecedniki in računice so sestavljene na podlagi pedagoških in psiholoških zakonov otroškega razvoja in odgovarjajo vsem novodobnim zahtevam glede vsebine in opreme, ki je naravnost luksurijozna. Stare pisalno-bral-ne metode so že davno skrahirale in se bo marsikdo čudil, da pričenjajo prvošolčki z veliko tiskano abecedo. Znanstveno je namreč dognano, da šestletnik še ne razpolaga s pisalnim nagonom, pač pa ima risalne zmožnosti. Zato se pričenja s čitanjem velikih črk in s tem v zvezi z risanjem, polaganjem in modeliranjem velikih tiskanih črk. Pisanje si pa po polletnih grafičnih predvajah vsak otrok samostojno pridobi iz tiskalnic in si tako ustvari individualno pisavo. V tem so si edini vsi nemški, avstrijski in tudi že češki metodiki. Tudi pri nas se je pričela orati ledina v tej smeri in je pred kratkim učitelj Bregant iz Posavja izdal tozadevno knjigo, ki je prva te vrste v Jugoslaviji. Gotovo bo dala ponudo vsem onim učiteljem, ki hočejo z duhom časa in se ne ustrašijo vseh križev in težav, ki se pri nas danes še stavljajo borcem za »novo šolo«. Da smo pri nas popolnoma v starih izvoženih tirih, je pokazala razstava v Leipzigu, kjer je bila naša država škan- dalozno zastopana: 3 knjige v skrajno slabi opremi, broširane in nekolorirane so nas postavile v zelo slabo luč, saj smo pa tudi bili med balkanskimi državami na najslabšem mestu. Bolgari, Grki in celo Turki s« se potrudili pokazati najboljše in najnovejše, kar premorejo. Pri nas za take zadeve »nema vremena*... Ob priliki letošnje državne skupščine učiteljstva v Mariboru je »Pedagoška centrala za mariborsko oblast« s predsednikom agilnim pedagoškim borcem prof. dr. Zgečem razstavila značilno reformistično literaturo in zbirko inozemskih šolskih knjig v krasnih opremah. S tem je »Pedagoška centrala« hotela dvig niti zanimanje za dobre šolske knjige in tudi učiteljstvo je na letošnji celjski skup ščini sklenilo, da morajo vse nove šolske knjige priti posebnemu odseku UJU v pregled, sicer se ne bodo upoštevale.. Kljub temu je pred tedni »Slovenec« bombastično napovedal novo »Prvo čitanko«, ki jo je spisal G. Majcen, upokojeni profesor, založila jo je pa v 10.000 izvodih Cirilova tiskarna v Mariboru. Knjiga niti najmanj ne odgovarja novo-dobnjm zahtevam in bi na svetovni razstavi našo blamažo še izdatno povečala. Saj niti slike, niso kolorirane, kar je zraven popolnoma zastarele metode neod,-pustljiva napaka! In tako knjigo je odobrilo ministrstvo prosvete, kar pa itak ni nič čudnega, saj le g. profesor, ki je zvest pristaš SLS, že več tet čakal, ke-daj se bo nudila ugodna prilika, da skupno s Cirilovo tiskarno (generalni štab SLS!) doseže s sankcijo ministrstva prosvete dobro »zarado«. To je povsem očividno, ker potrebe za »nov« abecednik ni absolutno nobene, saj za sedaj še dobro služi Wiarova začetnica, čirnprej bo pa treba misliti na res moderno novo knjigo. Slovensko učiteljstvo bo to nakano kvltiralo s tem, da knjigo kratkomalo odklanja, kakor je avtor odkonH vsafc napredek našega slovenskega šolstva! Mariborski in dnevni drobil lavno vprašanje mariborskemu oblastnemu odboru Oblastni odbor mariborske oblasti je za račun takozvane »podporne akcije« za prekmurske občine, ki so bile po toči težko prizadete, dobavil semensko žito in ga poslal tri vagone v Prekmurje. Od teh treh vagonov so Prekmurci v dobri veri, da se jim je dobavilo dobro blago, prevzeli en vagon, ostala dva pa je morala oblast zavrniti in dati na razpolago, ker se je izkazalo, da je blago nesposobno za semensko zrm«, polno ljulike. neočiščeno, dočim se jim je obljubilo dvakrat triirano semenko zrnje. In to blago bi morali Prekmurci plačati kg pšenice po 3.25 Din, rži po 3.10 Din. Ali je gospodom pri oblastnem odboru znano, da se dobi danes v občinah Prekmurja, ki niso bile po toči prizadete, in tudi drugod • neprimerno boljše blago kg po 2.40—2.60 r>;n? Ali je oblastnemu odboru znano, da je znana veletvrdka v Dol. Lendavi oferirala do 50 vagonov pšenice I. vrste po 2.80 Din :za 1 kg in sicer postavljena na katerokoli postajo v Sloveniji? In to naj bo podporna, akcija! O stvari še bomo govorili! / Uelifc tabor KDK u Žalcu Izvrševalni odbor Kmetsko-demokrat-SKe koalicije je na svoji seji v Zagrebu sklenil, da se bo vrši! v NEDELJO 14. OKTOBRA POPOLDNE VELIK TABOR KDI< V ŽALCU, In sicer za vso Savinjsko in Šaleško dolino, okraje Celje Vransko - Gornjigrad - Šoštanj - Slovenj gradeč - Konjice- Laško - Šmarje. Opozarjamo na to že danes vse organizacije In zaupnike obeh koaliranih strank v navedenih okrajih! Nove obrtne pravice v fDariboru Meseca avgutsa so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Bauman Ferdo, urar, Popovičeva ul. I; Weiss Josip, brivec, Frankopa-nova ul. 55; Plečko Ivan, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova ul. 1; Neuman Rihard, fotograf, Jezdarska ul. 8; Mrakič Adolf, brivec, Cankarjeva ul. 1; 2urga Pavla, prodaja sadja, zelenjave itd., Glavni trg, stojnica; Karničnik Ivan, trgovina s perilom in modnim blagom, Glavni trg 11; Debelak Veronika, sejmarstvo s sladkorčki, Kolodvorska ul. 3; Baftiovič Vesel, izdelovanje sladoleda in turškega medu, Vojašniška ul. 18; Videmšek Josip, trgovska agentura in komisija, Koroščeva ul. 36; Fras Rudolf, komisijska trgovina z lekarniškimi potrebščinami, Aleksandrova c. 33; Jutras Josipina, branjarija, Trubarjeva ul. 9; Mastnak Stefan, čevljar, Ob bregu 30; Ljubi Ana, zasebna kuhinja, Pod mostom 11. — Izbrisane pa so bile sledeče obrtne pravice: Mastek Franc, trgovina z manukfakturnim blagom na drobno, Glavni trg 16; Klemen Miroslav, urar, Koroška c. 7; Kauran Konrad, prevažanje tovorov, Kralja Petra trg, Pokojninski zavod. — Čudni ijubavni poskusi V Sudanu v Afriki so se ohranile čudne metode za osvajanje dekliškega srca. Ako dva mladeniča tekmujeta za srce lepotice, se morata podvreči ljubavnemu poskusu, ki je nenavadno krut. Oba se namreč dogovorita, da se bosta s palico ali bičem toliko časa bičala, dokler eden od obeh ne omaga, drugi pa potem odvede dekleta. Policija je seveda prepoveda la te čudne dvoboje, preprečiti pa jih kljub temu ni mogla. Nedavno se je vršil tak dvoboj v bližini Kartuma. Dva mladeniča sta se sprla radi nekega dekleta. Močnejši je pozval svojega nasprotnika na bičanje, v kar je ta privolil. Oba sta se oborožila z biči in pričela obde-lavati drug drugega. Okrog njih se je zbrala velika skupina fantov in deklet, ki so opazovali borbo. Mladenka, radi ka tere se je vodil boj, je hrabrila oba nasprotnika. Boj je trajal nekoliko dalje kakor običajno, ker nikdo ni hotel odnehati. Končno pa je izzivač tako strašno opledel svojega nasprotnika, da se je nezavesten zgrudil na tla in v kratkem času tudi izdihnil. Toda zmagovalec ni dosegel svojega namena, da bi odvedel izvoljenko na svoj dom. Policija ga je namreč takoj aretirala in izročila sodišču, kjer bo obtožen radi umora. O nevarnem kolesarenju na pešpofih smo že ponovno poročali ter navedli par slučajev te brezobzirne razvade. Zlasti v Koroščevi ulici se je ta razvada tako razpasla, da se čujejo ponovne pritožbe. Nedavno je neki kolesar podrl otroka in otroški voziček. Drugi je na cesti v Laj-teršperg prevrgel starejšo žensko ter se tudi sam močno potolkel in zletel čez o-grajo v obcestno lužo... Tudi za železnico od Studenški in Krekovi cesti so kolesarji na pločnikih napravili sebi-in pešpotnikom že dovolj neprijetnih scen, ki se končajo ob preprijaznem robantenju na tleh. Mislimo, da je treba tej raz-,vadi odločno stopiti na pot. Mariborski občinski svet bo imel v četrtek, 20. t. m. svojo redno sejo. Na dnevnem redu je med drugim: Predlog za ustanovitev mestne zastavljalnice, odstop spomenika nadvojvode Ivana avstrijskemu-' društvu, zavarovanje občinskih delavcev,s 'določitev najemnin v mestnih hišah* imenovanje novih uiic, prošnja Aerokjufta.i^a- prispevek 500.000 Din za zgradnjp, aefodroma v Mariboru, elektrifikacija,.koroškega predmestja ter preureditev: IL,^nadstropja Mestne hranilnice za šolske svrhe. — Zdravljenje raka po metodi g.'Alojzija'Poljšaka je zaključeno na ta način, da je oblastni odbor razglasil, da se zdravljenje ustavi, ker so mnenja zdravnikov različna. Te dni zapustijo bolniki paviljon; večina se občuti zdravo in gre domov, nekaj posebno težkih primerov kostne tuberkuloze pride nazaj v bolnico. — Premeščenje železniških uradnikov. Uradnik I. kateg. Boris Karis je premeščen iz delavnice Maribor k strojnemu oddelku direkcije; uradniki II. kateg. so premeščeni: Ivan Korpar iz Maribora k direkciji, Fran Špenko iz Dravograda v Maribor, Alojzij Kokot iz I< »To je tudi moje mnenje,« je dejal Elk. »In veste, stavil bi, da je taka torba na vsaki londonski postaji. To bom od nesel na policijsko ravnateljstvo. Zna biti pride mož po torbo. Zdi se mi pa neverjetno««. F!k e stopi' iz inšpektorjevega urada. Tedaj je prispel eden od severnih ekspresnih vlakov z dveurno zamudo. Elk je' stal ves raztresen ter gledal potnike, ki so se trli ob ograji. Ko je nekaj časa tako stal in gledal, je opazil znan obraz. Ker je bil pa zamišljen, je moža šele spoznal, ko je bil že pri izhodu. Bil je John Bennet. Elk se je počasi obrnil proti uradniku. »Odkod pride ta vlak?« »Iz Aberdeena, gospod.« »Zadnja postaja?« je vprašal Elk. »Doncaster,« je odvrnil uradnik. Ko sta še govorila, je Elk začuden opa zil, da se Bennet vrača. Prerival se je skozi gruče potnikov. Očividno je nekaj pozabil. Ko se je Bennet zopet pojavil, je nosil svoj navadni težki rujavi zaboj in Elk' je spoznal filmski aparat, to manijo čudnega moža. »Čuden patron,« je dejal Elk sam pri sebi, poklical voz ter se odpeljal na policijsko ravnateljstvo. Ta je poklical dva svOja najboljša moža. »Po vseh garderobah londonskih kolodvorov naj se išče prtljaga tele vrste,« je dejal ter pokazal na donešeno torbo. »Mogoče bo kaj takega že več tednov shranjeno. Povprašujte, kdo je deponiral ter odprite vsako tako torbo. Če najdete v njej kompletno pripravo za britje, denar in potni list, prinesite vse v Scotland Yord«. Dick je občudoval organizacijo, ko mu je Elk pokazal, kaj je našel. »Poskrbel je, da se lahko ob vsakem času spravi na varno,« je rekel Elk. »Na vsaki postaji ima pripravljen denar, drugo obleko, potni list, barvo za lice in lase, fotografijo si pa prinese seboj.— Tudi Johna Benneta sem srečal«. »Kje? Na kolodvoru?« je vprašal Dick. Elk je prikimal. Od severa je prišel cd ene od petero postaj, Ni me videl, ker nisem ril naprej. — Odgovorite mi, gospod kapetan, — kaj mislite o možu?« Dick ni odgovoril. »Ali je mogoče Vaša žaba?« je vprašal Elk, da bi izzval odgovor. Dick Gordon se je .samo nasmehnil. »Delo si prihranite, če si iz glave izbijete misel, da bi se dalo iz mene kaj izvleči«. »To tako vem,« je godrnjal Elk. »Ta John Bennet mi je uganka, če je res žaba, potem ni mogel biti sinoči v Johnsonovi sobi«. »Če se ni z motorjem peljal v Doncaster, da ima alibi,« je menil Dick z nasmehom ter pristavil: »Radoveden sem, če bo policija v Doncastru klicala r*"še ravnateljstvo, ali pa se bo zanašala sama na sebe«. r »Čemu pa?« je vprašal Elk presenečeno. »Mabberly Hall nad Doncastrom so včeraj izropali vlomilci«, je dejal Dick. »Kaj ne, Elk, to podpira še precej .Vašo teorijo?« Elk ni odgovoril, želel si je pa iz srca, da bi zamogel pod kako pretvezo preiskati John Bennetovo torbo vsaj enkrat. 23. Heron-klub, ki je bil po nalogu policije zaprt, sq je zopet otvoril. Ray je obedoval skoraj vedno v klubu, če ni bil z Lolo, kateri opoldne klub ni bil dovolj sijajen. Ko je prišel, je bilo le nekaj miz zasedenih. Policijska preiskava je bila še predobro v spominu in opreznejši gosti si še niso upali priti. Splošno je bil znano, da ni ravnatelja Hagena nihče več videl od one noči, ko je bila preiskava. Marsikaj se Je govoriio in ugibalo o njegovi aretaciji. Za iolarie! Nahrbtnike, torbice In razne druge potrebiilne na debelo in drobno priporoča D asa ROSINA, Maribor Vetrinjska ulica 26 Zaloga galanterije, drobnarije, parfumerije, pletenin, motvoza, vrvarskih in pletarskih izdelkov i. t. d. Bančna poslovalnica Bezjak, Gosposka ni. 25, iSčc proti proviziji in vrnitvi potnih stroškov. 1739 Šolske knjige ZA VSE SREDNJE, MESCAN-SKE IN OSNOVNE ŠOLE TER SOL. POTREBŠČINE DOBITE V KNJIGARNE TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C, 13 ==r Ray ni bil vajen sprejemati pošto v klub ter je bil zelo začuden, ko mu je natakar izročil dvoje pisem: eno večkrat zapečateno in težko, drugo pa manjše. Ray je odprl najprej prvo ter videl, da je v njem samo denar. Tudi pred maloštevilno publiko ni hotel jemati denarja iz ovitka, ugotovil je pa z veseljem večje število bankovcev. Pismenega sporočila ni bilo poleg. A tu je bilo še ono drugo pismo. Hlastno je pretrgal omot. Pismo je bilo brez datuma, brez nagovora, pisano s strojem. Glasilo se je: »V petek dopoldne se boste oblekli v obleko, ki Vam bo poslana ter se takoj peš podali na cesto proti Nottinghamu. Prevzeli boste ime »Jim Čarter«. Legitimacije na to ime bodo v žepu obleke, ki Vam bo; jutri izročena. Od sedaj se ne smete več briti, zahajati med ljudi ter sprejemati obiskov. Ne pozabite, da morate potovati peš ter prenočevati v navadnih prenočiščih, kamor zahajajo vagabundi. V Barnettu bob veliki sesti Vas bo blizu devetega miljsk^a kamna čakal neki znanec, ki . bo nadalje Vaš spremljevalec. V Notbinghamu dobite nova povelja. Mogoče se Vaše pomoči ne bo niti potrebovalo in delo, ki Vas čaka, ni poniževalno. Ne pozabite, da je Vaše ime »Carter«! Ne pozabite, da se ne smete britil Ne pozabite petka zjutraj in devetega miljskega kamna. Ko ste si vse podrobnosti dobro zapomnili, vzemite to pismo in ovitek denarja ter sežgite vse v peči kluba. Opazoval Vas bom pri tem.« .ako je prišla ura, ko so ga žabe potrebovale. Bal se je tega dne, pričakoval ga je j a vendarle. Instrukcijam je vestno sledil, pred očmi radovednih gostov je stopil k peči ter sežgal pismo in omot. Zila mu je utripala močneje, ko se je vrača! na svoj prostor. Bil je prepričan, da je to izvršil v navzočnosti žabe. Ray je plašno gledal od enega gosta do drugega ter srečal oster pogled nekega tujca. Obraz se mu je zdel znan in vendar tuj. Namignil je natakarju. »Ne poglejte takoj tja,« je dejal tiho. »Povejte mi pa, kdo je gospod v Jt\.gl loži.« Natakar se je oprezno ozrl. »To je gospod Joshua Broad,« je dejal. Skoraj v trenutku, ko je natakar izrekel njegovo ime. je Rroad vstal ter še! preko sobe do Ray-a. »Dobro jutro, gospod Bennet. Ne verjamem, da sva že kedaj govorila, četudi sva člana kluba in sva se že večkrat videla. Moje ime je Broad.« ■ »Bi hoteli prisesti?« Ray je le s težavo obvladal svoj glas. »Veseli me, da sem Vas spoznal. Bi hoteli mogoče z menoj obedovati?« »Hvala,« je odvrnil Amerikanec, »sem že. Če Vas ne motim, rad ostanem, da pokadim cigareto. Sosed sem Vaše prijateljice. Gospodična Bassano stanuje meni nasproti.« 'Ray se je spomnil na čudaškega Ame-rikanca, o čegar razmerah sta si Lola in Brady že večkrat razbijala glavo. pMr*. dcnelm In naoram ob*tn«tT*r 30 p, aajmanJU *n«*sfc 01* 5-— SSSSSKKaBMHHBEHSB!^ Mlati oalasil Žanu**, dopmvvtrj* bi trff«v«fcuga *H reWwmwg« «*ak* bunda SO p najmanj« imuk Din tO ~ Vse vrste moških In ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg. Maribor. Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po nai-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X Specijalen ključ za avtomobil je bil izgubljen v torek zjutraj na dravskem mostu. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v uprav-ništvu. 17?3 Sobo-in črkoslikanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 1348 Služkinja za vse, poštena, ki zna nekaj kuhati, se prejme. Zrinjskega trg 5, II. nadst. desno. 1737 Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo a Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor. XIII Najprimernejše darilo abecedarjem je »Fromova stavnica in računilo«. 1696 Električne inštalacije popravila, svetilke, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. XX. sprejme galanterijska trgovina Drago Rosina, Ve trinjska ul. 26. 1728 Hill kakor tudi vseh v to svrho spadajočih potrebščin luksuznih in domačih, se daje v ateljeju perila »Valencienne", Maribor, Gosposka ul. 34. 1646 1648 izdeluje po kon- kurenčnih cenah Podpisana Ivanka Macarol, so-pioga tovarniškega delavca v Rušah, preklicujem s tem žaljivke, ki sem jih izrekla glede g Josipa Holerje, nastavljenca tovarne za dušil: in se zahvallujem, da je odstopil od tožbe. Ruše dne 14. sept. 1928 1730 Ivanka Macarol AL03Z JUG, MARIBOR. DRAVSKA 10 Iščejo se zastopniki. Na zahtevo se pošlje cenik. 1 Kakor vedno bodem tudi to leto nakupoval divje kostanje po najvišji dnevni ceni. Zahtevajte ofertel Veletrgovina s surovinami Ivan Slugs, Maribor 1643 Telefon 272 TržaSka 5 Telefon 272 ORAMZASil Citronada in Mandarinka „ Pa tria* so najfinejši natavni sadhi soki. Stalna zalog« jc pri JAKOBU PERHAVEC, MASUBOR, GOSPOSKA 19 tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in stotpov. XVI Na cfroten©! *>■ o • Na dabelol ladaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelju in urednik: F t a h BroioV* 1 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik £ t a n. k o Detela v Maribora.