------ 282 ----- Šolske reci. Kratek pregled nekterih gimnazijskih letopisov* Med vsemi letošnjimi letopisi c. k. gimnazijskih šol se odlikuje letopis marbu-rškega gimnazija. Res! lep spominek je stoletnice tega gimnazija, ktera je bila v „\o-vicah" že popisana. Obširna knjiga — razun zanimive zgodovine marburškega gimnazija, ktero je popisal gospod prof. Juri Matijašic, — razun navadnih šolskih vesti v letu 1857/8, sostavljenih po gosp. vodju A d. Lang-u? — in razun epilogov o priložnosti slovesne stoletnice, spi-sanih v nemškem in slovenskem jeziku po gospodu vodju Lang-u in gosp. prof. Terstenjak-u, obsega cvetero učenih sostavkov, med kterimi sta dva spisana v latinskem jeziku („Platonis in Aristotelis de beatitudine humana doctrina", spisala gospod prof. Jož. Steger in pa gosp. prof. Vilh. Biehl), eden v nemškem („Die Be-ziehungen der religiosen Weitanschauung zur Kunstu) spisal gospod prof. dr. A. Svoboda, eden pa v slovenskem QvO božanstvih ognja pri starih Slovanih"), spisal gospod prof. Davorin Terstenjak. Ker neslovenske reči ne spadajo v pretres našega lista, bomo, opustivši drobneji pretres ostalih sostavkov, s kterimi so se mariborski gosp. profesorji kot pisatelji pravega jedra skazali, govorili le o ----- 283 ----- gosp. Terstenjakovem spisu, in ker bojo naši častiti bravci morebiti radi slišali, kaj drugi učeni možaki pišejo o delih, s kterimi gospod prof. Terstenjak že več let naše „Noviceu poslavlja, povzamemo iz 33. lista dunajskega časopisa „Kath. Literatur-Zeitung", kar ondi pod nadpisom „Mythologiea od gosp. Terstenjakovega spisa „0 božanstvih" zapisanega stoji. Gospod pretresovavec mariborskega programa o tem delu tako-le govori: ??Verlo važen je spis gosp. prof. T. o božanstvih ognja pri starih Slovanih." Je ta spis res posebne cene, kterega naj preiskavci pri-mirjajočega basnoslovja in jezikoslovstva nikar ne prezrejo." Po tem uvodu razklada gosp. pretresovavec dosti na drobno zapopadek Terstenjakovega spisa, in h koncu pravi: „Mi-tologijo slovanskih narodov še zatiraj pogrešamo kakor jo stan dandanašnje vednosti terja. Gospod Terstenjak bi bil bolj kot vsak drug kos takemu delu. Razložnik (referent) bi se ponašal s tem, ako bi se tu razodeta želja spolnila, da bi se gosp. T. lotil tega dela.'4 Tudi mi svoje želje pridružimo tem, živo prepričani, da le tisti, ki se je ^na širokem pa pustem polji4' slovanske mitologije toliko trudil in toliko dragocenega gradiva nabral kakor Terstenjak, je mož za tako početje. Ce pa je še kdo drug, naj stopi na beli dan s svojim blagom; radostni ga bomo sprejeli vsi in gotovo tudi Terstenjak sam. V pregledu šolskih naukov mariborskega gimnazija smo med drugim veseli zapazili, da nauk slovenskega jezika po vseh razredih razlaga le en učnik: veljavni slovanski jezikoslovec gosp. Božidar Raje. Le tako, or-ganično postopaje od malega do višjega, je mogoče temeljito izučiti slovensko mladino v maternem jeziku in jo v višjih razredih soznaniti tudi s staroslovenščino in ilirščino. Učencov je mariborski gimnazij štel v preteklem letu v vsem skupaj 282, tedaj 50 več kakor lani; med njimi je bilo Slovencov 158, Nemcov 120, 1 Ceh in 1 Madjar. — Letopis ljubljanskega višjega gimnazija se začenja z ^Beitrage zur Erklarung des Horaz (Carm. Lib. 1. 1), ki jih je spisal gospod prof. A. Weichselmann. Potem sledijo šolske vesti preteklega šolskega leta, iz kterih se med drugim vidi, da šest učnikov (gospodje: Janez Pogorele, Val. Konšek, Korel Melcer, Jožef Kogej, Jož. Mam in Frid. Zakelj) je učilo slovenski jezik, kteri vsi so imeli še z drugimi nauki opraviti. — Število učencov konec leta je znašalo v vsem skupaj 535, — tedaj jih je bilo letos 51 več memo lanskega leta, kar glede tudi na novomeški gimnazij, očitno špričuje, da tudi na Kranjskem čedalje več učencov stopa v gimnazijske, nekdaj ??latinskea šole imenovane. Po rodu je bilo med imenovanimi 535 učenci 420 Slovencov, 112 Nemcov, 2 Italijana in 1 Arabec (zamurček) z imenom Je ranit raju ski Jožef v 1. razredu. Letopis novomeškega gimnazija se začenja z obširnim spisom gospod prof. P. Ladislava Hrovata ,5Ueber das aoristisehe Perfect in Folgesatzen nach einem Tempus hist. i m Hauptsatze.u Zatem sledijo navadne šolske naznanila. Učnikov je bilo 12, ki so se verstili v naukih tako, da štirje (gospodje: Krizolog Grešnik, Burgh. Schvvinger, Gracian Ziegler in Innoc. Gnidovic) so učili slovenski jezik; začasni vodja je sedaj gospod profesor P. Bernard Vrovk. Učencov so imeli letos v vseh 8 razredih 156, tedaj 28 več kakor lani. Ker se število učencov od leta do leta naraša, in ker, kakor nam je dobro znano, šolski nadzornik gospod Frid. Riegler verlo obnašanje gosp. učnikov, ki so vsi iz reda čast. frančiškanov, vselej hvali, kadar iz Novega mesta pride, in se tudi šolski pripomočki čedalje bolj množijo, je po vsem tem obstoj novomeškega gimnazija zagotovljen, in frančiškanskemu redu gre tolikanj večja hvala, ker tudi, kakor nam letopis kar-lovškega gimnazija kaže, častiti patri tega reda ondi opravljalo vse šolstvo. Karlovški gimnazij ima sicer le 4 razrede, vendar z začasnim vodjem gospod P. Barn. Palyuk-om vred šteje 7 učnikov, ki se verstijo v naukih tako, da, kakor smo s pohvalo omenili od mariborskega gimnazija, tudi tu le eden (gospod P. Jakob Meško) uči v vseh 4 razredih ilirski jezik. Iz tega letopisa, v kterem je učnik naravoslovja gospod profesor P. Viktor Mihajlovič spisal sostavek „Ueber Erdbeben", pozvc-damo, da učencov je bilo konec leta 62, tedaj 10 več memo lanskega leta; med njimi Horvatov 53, Slovencov 6, Nemcov 3. V letopisu gimnazija varaždinskega smo s posebnim veseljem brali čertice o slovenskem jeziku, kakor se govori v P r e d v o r u n a G o r e n s k e m. Gospod prof. M. Valjavec, neutrudljivi obdelovavec slovenskega slovstva, iz okolice predvorske doma, je za pokušnjo razodel poglavitnimi vlastitosti tega slovenskega podnarečja, ktere bo rad bral vsak učen Slovan, zlasti tisti, ki se peča s primerjanjem mnogoverstnih narečij slovanskih. H koncu je pridjanih 8 narodnih pesem iz Predvora. — Učnikov z vodjem vred šteje varaždinski gimnazij 14; razlaganje ilirskega jezika je tudi tu razcepljeno med 5 učnikov; učencov je bilo konec leta 200, tedaj 18 več memo lani; med njimi, kakor v Zagrebu tiskani letopis pravi, ki je poln tiskarnih pomot, 138 Horvatov, 39 Slovencov, 15 Madjarov in 5 Cehov.