Letnik 1914,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXCV. — Izdan in razposlan 31. dne decembra 1914.
Vsebina: (Št. 361—365.) 361. Razglas o dopustilu dveh z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v okolišu deželnega glavnega mesta Opave od Oberringa h komunalnemu pokopališču in od deželne bolnice k deželni blaznici. — 362. Ukaz o sestavljanju bilanc v času vojne. — 363. Ukaz o sodnem dražbališcu v Brnu. — 361. Cesarski ukaz o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška za čas od 1. dne januarja do 30. dne junija 1915. 1. — 365. Ukaz v izvršitev ukaza z dne 26. oktobra 1914. 1. o uravnavi izvršilne pravne pomoči med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, in deželami ogrske svete krone.
»61.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 21. decembra 1914.1.
o dopustilu dveh z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v okolišu deželnega glavnega mesta Opave od Oberringa h komunalnemu pokopališču in od deželne bolnice k deželni blaznici.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini opavski podelilo dopustilo za gradnjo in obrat dveh z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v okolišu deželnega glavnega mesta opavskega, ki ju je zgraditi v stiku s podjetjem malih železnic, ki je predmet razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 20. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 159), in sicer:
a) od Oberringa po Sperrgasse, čez Beethovenplatz in po Ottendorferstrasse do vhoda na komunalno pokopališče, in
b) od deželne bolnice po olomuški cesti k deželni blaznici:
§ 1.
Za dopuščeni železniški progi uživa konce-sijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členih VI do XII, oziroma v členu XXXII zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X gorenjega zakona omenjenih oprostitev se določa na 15 let.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dopuščene male železniške proge izročiti javnemu prometu ter po njih tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas dopustila, ki poteče z 20. dnem decembra 1994. 1.
§ 3.
Da izdela dopuščeni železniški progi, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
(Slov«ni*ch.)
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda zgradé in o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih malih železniških prog ravnati po vsebini te dopustilnice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, ter po obstoječih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadô v bodoče, naposled pa po tem, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 5.
V ostalem je spočetkom imenovane male železniške proge smatrati za celokupno sestavino železniškega podjetja, ki je predmet razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 20. decembra 1904. 1. (drž. zak. št. 159); potemtakem je nanju zmislu primerno uporabljati določila §§ 4, 5 in 7 do vštevši 18 pravkar omenjenega razglasa tako, da potrebuje ustav lastne pokojninske blagajnice, ki se morda ustanovi v zmislu § 12 omenjenega razglasa, ter vsaka njegova izprememba odobrenja ministrstva za železnice.
Forster s. r.
»63.
Ukaz vsega ministrstva z dne 25. decembra 1914.1.
o sestavljanju bilanc v času vojne.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje tako:
§ 1.
Trgovci, trgovske dražbe, pridobitne in gospodarske zadruge in druga javnemu dajanju računov
zavezana podjetja, ki imajo svoje stanovališče (sedež) na Gališkem, v Bukovini ali v okolišu okrožnega sodišča kotorskega, so do 30. dne junija 1915. 1. oproščeni dolžnosti sestaviti računski sklep (bilanco).
Trgovcem in podjetjem v odstavku 1 ozna-menjene vrste, ki imajo svoje stanovališče (sedež) izven Gališkega, Bukovine ali okoliša okrožnega sodišča kotorskega, toda v teh ozemljih glavno obra-tovališče, more upravno oblastvo na osnovan predlog dovoliti rok do najdalje 30. dne junija 1915. I. za sestavo računskega sklepa (bilance). Za podelitev tega roka je poklicano za zavarovalne družbe ministrstvo za notranje stvari, za banke in druge kreditne zavode finančno ministrstvo, za podjetja rudniških in fužinskih obratov ministrstvo za javna dela, za železniška podjetja ministrstvo za železnice, za druga podjetja in za trgovce pa trgovinsko ministrstvo.
/
§ 2-
Za sklepanje o računskem sklepu po organu, ki je poklican zato, je delniškim družbam, družbam z omejeno zavezo, pridobitnim in gospodarskim zadrugam in drugim javnemu dajanju računov zavezanim podjetjem odprt rok do 30. dne junija 1915. 1., če tudi določa ustav krajši rok za to.	,
§ 3.
Ta ukaz razglasi.
dobi moč z dnem, katerega se
Stiirgkh s. r. Hoch'énburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
I
Georgi s. r. Hcinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
»6».
Ukaz pravosodnega ministra z dne 25. decembra 1914.1.
o sodnem dražbališču v Brnu.
Na podstavi § 274 zakona z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 79) (izvršilni red) se ukazuje:
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 7. maja 1900. 1. (drž. zak. št. 82) gledé ustanovitve sodnega dražbališča v Brnu se izpreminja in dopolnjuje tako:
1.	§ 2, odstavek 1 naj se glasi:
„Sodno zarubljene premične telesne stvari, ki so v občinah, spadajočih k okolišu e. kr. okrajnega sodišča Brno-okolica, se lahko prodajajo v dražbališču, ako predlaga prodajo v dražba-lišču zahtevajoči upnik ali zavezanec.“
2.	§ 3 naj se glasi:
„Razen tega se morejo v dražbališču prodajati :
1.	V ozemlju mestne občine brnske in v sodnem okolišu Brno-okolica se nahajajoče premične telesne stvari, ki pripadajo h konkurzni masi, ako teče konkurzni postopek na tuzemskem sodišču in ako naj se otujitev opravi tako, kakor je predpisano v izvršilnem postopku t§ 119 k. r.).
2.	Sodno zarubljene premične telesne stvari, ki se pošiljajo prostovoljno c. kr. okrajnemu
sodišču Brno-mesto, da se dražbajo ali prodajo pod roko (§§ 268 in 274 izv. r. in §§ 390 in 393 o. r.).
3.	V okolišu mestne občine in v sodnem okolišu Brno-okolica nahajajoče se premične telesne stvari, ki se naj sodno otujijo po §§ 145 do 148 in 269, odstavek 2, cesarski patent z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208), na zaprosilo ali zaukaz razpravnega (varstvenega in skrbstvenega) sodišča ali na zaprosilo sodnega komisarja, kateremu je poverjeno opraviti otujitev. “
3.	K § 4 se pristavlja:
„/) zlato in srebrno orodje, ki je oznamenjeno s posnetim ali ponarejenim uradnim punčem ali ki ima pravo punčno znamenje privarjeno ali uvarjeno ali ki ima v sebi tuja telesa, n. pr. železo, baker, svinec, manj trpežno olovnico, smolni klej i. dr., izvzemši za vzdrževanje oblike orodja potrebno podlago (kontreemail) tako, da se ne vidi in ne dâ lahko ločiti. Nepuncevana zlatnina in sreber-nina se s prostovoljnim dražbanjem ne sme prodajati v dražbališču (ukaz z dne 7. oktobra 1908. 1. |uk. pr. min. št. 12]).“
4.	§ 5, odstavek 1 naj se glasi;
„Ali je prodajo opraviti v sodnem dražbališču, odloča izvršilno sodišče (c. kr. okrajno sodišče Brno-mesto, §§ 272, odst. 1, § 274 in 289 izv. r., ukaz pravosodnega ministrstva z dne • 16. septembra 1914. 1. [drž. zak. št. 249]). Prodaja v dražbališču se lahko odredi uradoma ali na predlog, ne gledé na izjemo, ki se podaja iz §§ 2 in 3, št. 3.“
5.	V § 9 je črtati besede „ah Brno-okolica “.
6.	§ 16, odstavek 2 naj se glasi:
„Povrniti druge stroške, ki nastanejo državni upravi s hrambo in prodajo stvari v dražbališču, niso dolžne stranke, dokler se drugače ne ukrene, ne gledé na posebne obratne izdatke.“
7.	§ 16, odstavek 4 naj se glasi:
„Te stvari se morajo zavarovati zoper nevarnost ognja in se morejo po potrebi zavarovati zoper vlom in tatvino.“
8.	K § 18 je pristaviti kakor drugi odstavek:
„Sodišče lahko naroči zahtevajočemu upniku, naj položi predplačiloma znesek, ki zadošča za založbo stroškov prevoza in eventualnega prevoza nazaj.“
9.	Po g 21 je vstaviti kakor § 21 a z napisom: „Posebna določila za prostovoljno draž-banje v dražbališču“:
„g 21 a.
Skrb, da se pride po stvari, oznamenjene v g 3, št. 3, in da se spravijo (spravijo nazaj) v dražbališče, da se dražbajo, da se prevzame in porabi izkupilo teh stvari, je naložena sodnemu komisarju, ako je izvršitev dražbanja naročena notarju kakor sodnemu komisarju. Sicer je zmislu primerno .uporabljati zaukaze, ukrenjene za izvršilni postopek.
Prevaža (prevaža nazaj) se na nevarnost in stroške udeležencev. Za nevarnost v dražbališče vzprejetih stvari jamči državna uprava od trenutka, ko se stvari oddajo v dražbališče. Določila g 19 se uporabljajo.“
Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1915. 1.
Hoclienburger s. r.
364.
Cesarski ukaz z dne 29. decembra 1914.1.
ogrskim pravosodnim ministrstvom in kraljevim ogrskim ministrstvom za notranje stvari ukazuje na podstavi § 84 zakona z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 79):
o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška za čas od 1. dne januarja do 30. dne junija 1915. I.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujenm tako:
§ 1.
Pooblastila, podeljena vladi v §§ 1 in 2 cesarskega ukaza z dne 26. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 137) za čas od 1. dne julija do 31. dne decembra 1914. L, se raztezajo na čas od 1. dne januarja do 30. dne junija 1915. 1.
§ 2.
Izvršiti ta cesarski ukaz, ki dobi moč s 1. dnem januarja 1915. L, je poverjeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 29. dne decembra 1914. 1.
Franc Jožef s. i\
§ i.
Izvršbe na imovino, nahajajočo se na Ogrskem (vštevši mesto Reko in okraj reški), je predlagati na tistem tuzemskem sodišču, ki bi bilo sicer pristojno dovoliti izvršbo, ako bi pa bilo staviti predlog le na izvršilnem sodišču, na tistem tuzemskem okrajnem sodišču, v čigar okolišu imajo oblastva ali organ, od katerega izhaja izvršilni naslov, svoj sedež ali se je napravil raz-sodniški izrek ali sklenila poravnava (§ 5 izv. r.).
§ 2.
Avstrijsko sodišče preskusi po podatkih zahtevajočega upnika, ali so dani pogoji za dovolitev predloga. Ako je kaj nedostatkov, ki se dadö odprayiti, na primer če ni odpravka izvršilnega naslova, navedbe o pristojnosti, če se ni ravnalo po predpisih v jezikovnem oziru, je ukreniti odpravo nedostatkov (§ 85 c. p. r., § 89 o. r.). Ako je nedopustnost dovoljenja očitna, na primer ker se opira predlog na izvršilni naslov, ki se po dogovoru ne izvršuje, ali ker navaja razlog pristojnosti, ki ni pripoznan v dogovoru, je predlog takoj zavrniti.
Stürgkh s. r. Hochonburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hussarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
§ 3.
Ako se ne pokaže zadržek, mora avstrijsko sodišče dovoliti izvršbo in zaprosilo izdati na tisto ogrsko sodišče, ki je po podatkih zahtevajočega upnika po ogrskem zakonu poklicano izvršiti predlagano izvršbo. O dovolitvi izvršbe in izdaji zaprosila naj avstrijsko sodišče obvesti predlagatelja.
365.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 29. decembra 1914.1.
§ 4.
Ali je izvršilni naslov izvršljiv in ali ima pravno moč (člen 6, odstavek 2 dogovora), to je presojati le po avstrijskem pravu.
v izvršitev ukaza z dne 26. oktobra 1914. I. (drž. zak. št. 299) o uravnavi izvršilne pravne pomoči med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, in deželami ogrske svete krone.
Za izvrševanje ukaza o izvršilni pravni pomoči v razmerju k Ogrskemu (vštevši mesto Reko in okraj reški) se po dogovoru s kraljevim
§ 5.
Ogrsko sodišče, kateremu dojde zaprosilo avstrijskega sodišča, preskusi dopustnost predlagane izvršbe, jo dovoli, ako jo smatra za dopustno, in zaukaže nje izvršitev (člen 9 do 13 dogovora). Odpravek sklepa ogrskega sodišča se vroči predlagatelju s posredovanjem avstrij-
skega sodišča. Za avstrijsko sodišče ni treba odpravka ogrskega sklepa.
§ 6.
Izvršilni predlog in njemu priložene listine (zlasti izvršilni naslov) so priloge zaprosila za izvršitev; po členu 8 dogovoru morajo torej biti izdane v nemškem jeziku ali biti opremljene z nemškim prevodom.
Ako prevod ni poverjen, mora biti njegova pravilnost potrjena po zaprosilnem avstrijskem sodišču.
§ 7.
Za ogrsko sodišče in za vsakega zavezanca je predložiti po en izvod izvršilnega predloga, za zahtevajočega upnika pa eno rubriko. Za osebe, ki jih je sicer obvestiti o dovoljenju (dolžnikov dolžnik, službodajnik itd.), ni treba predložiti rubrik.
§ 8.
Ogrska sodišča morejo sama dovoliti na podstavi ogrskih izvršilnih naslovov predlagane izvršbe na imovino, nahajajočo se v Avstriji, pa tudi v tem primeru bodo prosila za dovoljenje izvršbe neposrcdnje tuzemsko sodišče, ki je po avstrijskem pravu poklicano za izvršitev (izvršilno sodišče). To sodišče preskusi dopustnost predlagane izvršbe, jo dovoli, ako jo smatra za dopustno, in zaukaže nje izvršitev (člen 9 do 13 dogovora).
Tudi ako se ogrsko sodišče v posameznem primeru brez formalnega dovoljenja izvršbe omeji na zaprosilo za opravo, je za dovoljenje izvršbe pristojno v Avstriji izvršilno sodišče.
§ 9.
Okrajšani odpravki so dopuščeni v vzajemnem prometu.
§ io.
Predpisi § 1 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 2. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 125) o obliki rubrik veljajo tudi za izvršbe na imovino, nahajajočo se na Ogrskem (vštevši mesto Reko in okraj reški).
§ 11.
Zaprosilo za izvršitev odločbe ali odredbe, naj se izroči nedoletnik ali varovanec ali oskrbovanec, je poslati pristojnemu sirotinskemu stolu in za mesto Reko in okraj reški magistratu kakor varstvenemu in skrbstvenemu oblastvu. Zaprosilu te vrste, ki ga stavi ogrsko sodišče ali sirotinski stol, mora sodišče, ki je poklicano za opravo naredb varstvenega in skrbstvenega oblastva, predvsem samo ustreči po § 19, odstavek 1 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) s prisilnim odvzetjem nedoletnika ali varovanca ali oskrbovanca in eventualno ukreniti izvršitev po izvršilnem sodišču po § 19, odstavek 3 omenjenega patenta.
§ 12.
Obstoječi predpisi o vzajemnem prometu z Ogrskim (vštevši mesto Reko in okraj reški) v stvareh izvršilne pravne pomoči ostanejo nespremenjeni, kolikor ne nasprotujejo dogovoru ali predpisom tega ukaza, zlasti predpisi o načinu vročevanja, o pobiranju pristojbin in ukaz pravosodnega ministrstva z dne 13. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 285), kolikor se tiče izvršbe in izvršbe za zavarovanje na podstavi spisov in listin, ki so se pisali na Hrvatsko-Slavonskem.
§ 13.
Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1915. 1.
Hochenburger s. r,
(SlOTWiiwb.)
325
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne iiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1915. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1915 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnjce na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1S49„ za .		4 K 20 h	Letnik 1866. za .		4 K 40 h	Letnik 1883. za .		5 K	—	h	Letnik 1900. za		7 K	— h
	1850. , .	10 „ 50 ,		1867. , .	4 „ 	 r	• Ji	1884. , .	5 .	—			1901. ,	6 ,	—
	1851. „ .	2 , 60 ,		1S6S. , .	4 » -	u	18S5. , .	3 ,	GO	a		1902. ,	7 ,	50 !
	1852. . .	5 , 20 ,		1869. , .	6 , — ,	a	1886. , .	4 ,	GO	!		1903. .	9 ,	— f
	185#. , .	• 6 , 30 ,		1870. „ .	2 , 80 ,	T	1887. „ .	5 ,	—	n	T)	1904. ,	5,	—
	1854. „ .	8 „ 40,		1871. , .	4 , - ,	J*	1888. , .	8 ,	40	u		1905. ,	6 „	— r
	1S55. „ .	4 , 70 .		1872. , .	6 , 40 „	„	1889. , .	6 ,	—	a		1906. „	12 ,	—
	1856. „ .	4 . 90 ,		1873. , .	6 , 60 ,	II	1890. „ .	5 ,	40	T		1907. ,	13,	—
	1857. , .	5 , 70 ,		1874. , .	4 , 60 „	a	1891. . .	6 ,	—	*		1908. ,	• 9 ,	—
	1858. „ .	4 , 80		1875. , .	4 , - ,	a	1892. , .	10 ,	—	T		1909. „	■ 8 ,	50 '
	1859. , .	4„ - ,		1876. , .	3, - ,	»	1893. , .	6 ,	—	r		1910. ,	• 8 ,	40 ;
n	I860. „ .	3 , 40 ,		1877. , .	2 , - ,	u	1894. , .	0 ,	—	n		1911. ,	• r 7 ,	T
	1861. „ .	3 . - ,		1878. , .	4 , 60 ,	n	1895. , .	7 ,	—	*		1912. „	• 12 ,	50 „
	1862. „ .	2 , 80 ,		1879. , .	4 „ 00 ,	.	1896. , .	7 ,	—	T		1913. ,	-	9 ,	50 ,
	1863. „ .	2 , SO „		1 sso. „ .	4 , 40 ;•	u	1897. , ,	15 „	-—	T				
	1864. r .	2, 80.		1881. . .	4 , 40 ,	a	1898. , .	6 ,	—	71				
	1865. , .	4 , — .		1882. „ .	« , - ,	»	1899. „ .	10 ,	—	a				
Prodajna cena za letnik 1914. se naznani začetkom januarja 1915. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25 % popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajali ostalih sedmih jezikov vsi lotniki od lota 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedoslatne (pomanj-k'jive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.