; * 1; V* DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 42 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleži so podili nemško ladjo prav do obrežja in ji odvzeli ujetnike po boju z posadko ie nemška ladja obtičala, se je vnel boj, v katerem so bili štirje nemški mornarji ubiti in več ranjenih. Angleži so oprostili 326 ujetnikov. Norvežani in nemci protestirajo, ker so prišli angleži v nevtralne vode k°ndon, 17. febr. — Angleški vzel oproščene mornarje na krov ^"ušilcj so planili v norveške nev-J in jih v spremstvu drugih angle-^Ine vode in zapodili nemško ških ladij naglo odpeljal na škot-?°m°žno ladjo Altmark na sipi- sko. le norveški obali, ubili štiri Mornariško poveljstvo pforov nemške posadke, jih več! ča, da je angleški rušilec Cossack ostala nemška posadka jej podil nemško ladjo Altmark pro-oežaln „„ i----- nakar so An- ti norveški obali in šel za njo v JevZala na kopno, Jrezi oprostili 326 angleških °r'iarjev, ki jih je imela ladja Ujete. ''tet cetn nevtralne vode, ki sežejo tri milje od obrežja. Ko je nemška ladja zavozila na sipine ob obrežju, so šli angleški mornarji na krov in se spustil v boj z nem-ukazala svojim rušil- ško posadko. Pri tem so bili štir ■ izjavlja angleška admirale la ,neftiške ladje, čeprav gredo ra-ibilo ranjenih, ostala nemška po • ui\u/;(tia u » wjiiii ^ —---- — - - ~----------- oproste ujete mornarje je nemški mornarji ubiti, pet je ^ -6» v norveške nevtralne vo-]sadka je pa zbežala preko obre- tega....... Angleški rušilec Cossack je žja. Norveške ladje so spremljale nemce Na to zagotovilo so se angleške . ■ vn v rjsjvc j °rveška vlada je protestiranji'. da so Angleži kršiH ^narodno postavo, ko so njih , Jlls ladje prišle v nevtralne Vocjp , ,„, 'Ko je plula proti domu, An-giešjf tj, j mornariško poveljstvo pa '' da je kapitan norveškega j^emstva Angležem zatrdil, da c|a nemška ladja neoborožena in nil bo-ino> P°tni" tovorno in to brez vsake- v . kako so jo angleži izpeljali fon an nemške ladJ'e & tele_ med n;io in A"®'1621 norveški tor v Berlin ves dogodek. Re- eiik ' Sta Se v Petek večer na-anJ^kPrikazala nad ladjo dva kr0ži]a a letala' ki sta nekaj časa lizirald nad lad-i°. nato pa signa-a P« Pomoč. Takoj se je po Dr. J. W- Mally danes zopet uraduje. V soboto se je vrnil iz uradnega obiska pri jugoslovanskem konzulatu v New Yorku in jugoslovanskem po slaništvu v Washingtonu. V soboto je bil povabljen na kosilo atašeju, g. polkovniku in ge. Burja, nakar se je vrnil z aero planom domov. Ohijski delegatje solidno z Rooseveltom li: javiia Pet ruj/f an£leška križarka in nato obrrfM Nemški kaPitan -ie fJordu ( ladJ'o proti Joesling norveški T Zaliv>> kjer so bili je ZaPeliQi ,rpedni čolni- Tukaj jal ad3o tako, da so bili pedni čolni. Potem je pa zape ljala angleška križarka tako, da so ostali norveški torpedni čolni zunaj in vrez moči. Zatem je pri-hitel angleški rušilec Cossack in se priklenil k nemški ladji, nakar so poskakali na krov nemške ladje angleški mornarji in vnel se je boj. London, 18. febr. — Vsa Anglija se danes raduje nad težkim udarcem, ki ga je prizadjala an- FINSKI VODJA PROSI VOJAKE NAJ VZDRŽE Helsinki, 17. febr. — Feldmar-šal Manerheim, vrhovni poveljnik finske armade je izdal na svoje vojake apel, naj vzdrže v novih postojankah, ker da bo pomoč vsak čas prišla. Naš narod se ne bori več sam," je rekel 73 let stari feld-maršal, "ker je iz inozemstva že prišla izdatna pomoč, ki venomer prihaja. Lahko ste zagotovljeni, da sovražnik ne bo nikdar zlomil mojega obrambenega sistema. čas je prišfel, da ustavimo silen napad sovražnika in to na novi obrambeni črti, kamor sem poslal nove čete in dodatne topove. "Finci, vojaki! Stati moramo brez omahovanja! Ves položaj kaže, da imamo vso priliko do zmage. Finski narod stoji za nami in nam zaupa. Bodimo trdni!" Tujezemski opazovalči trdijo, da glavna Mannerheim linija še ni v nevarnosti, in da so bile pozicije, ki so jih Finci zapustili, samo prednje obrambene točke, ki so bile šele zadnje čase postavljene. Moskva, 18. febr. — Vojno poročilo danes trdi, da je rdeča armada napravila mnogo škode Fincem na Mannerheim liniji in da je prišla, že štiri milje do mesta Viipuri, katerega so Finci izpraznili civilnega prebivalstva. Ruske vojake navdušujejo poli tični komisarji, ki vpijejo: "Tovariši, uničite finske bele kače!" Rusko poročilo trdi, da se Finci umikujejo na celi črti. REGISTRACIJA ŠVEDSKIH ŽENSK Stockholm, Švedska.—Vlada naznanja, da se je registriralo več kot 1,000,000 žensk za službo v civilnih korih, da bodo prevzele delo moških, če se Švedska zaplete v vojno. Vsa moška dela bodo prevzele ženske, moški bodo prijeli pa za orožje. ---o- Shod hišnih posestnikov Jutri večer ob osmih se bo vršil shod malih hišnih posestnikov v Slovenskem domu na Holmes Ave., v četrtek pa v SDD na Waterloo Rd- Pridejo naj vsi, ki se zanimajo za to organizacijo in, naj pripeljejo s seboj svoje prijatelje in znance. žalostna vest iz domovine Mrs. Fany Eckhart, 1029 E. 77th St. je dobila iz stare domovine žalostno novico, da ji je .v Bizoviku pri Ljubljani umrl brat Štefan. Tukaj zapušča sestri Fany Eckhart in Kattie Bartol, dva nečaka in bratranca. Naj počiva v miru. Pijan k raportu Cleveland sle i policist Frank Kari je bil poklican pred direktorja Nesa, da se zagovarja radi težkega prestopka: bil je pijan v službi. Vse bi sc bilo morda dobro izteklo in morda bi bil odnesel zdravo kožo, da ni prišel na zagovor, ali raport, pijan. Direktor Ness ga je takoj spodil iz službe. -o--— Cerkvena prepoved Včeraj je poskušala cleveland-ska škofija ponovno ustoličiti novega župnika v italijanski cerkvi na 157. cesti in Kipling Ave. Zopet se je zbrala, kot zadnjo nedeljo, velika množica faranov, ki so zabranili duhovščini vhod v cerkev. Poklicana je bila policija, da bi napravila prostor pri vratih, pa vse brez uspeha. Ljudje so vpili, naj gre duhovščina domov. Ko je Father Begin, škofov odposlanec videl, da ne odpravi nič, je v imenu škofa proglasil nad faro cerkveno prepoved. To pomeni, da dokler je v veljavi, noben izmed faranov ne more sprejeti sv. zakramentov, razen če je bolan na smrt, v cerkvi se ne sme vršiti služba božja, noben ne more biti cerkveno pokopan, noben ne more biti cerkveno poročen, ne birman in ne krščen. To zadene tudi one fara-ne, ki pri teh izgredih niso imeli nobenega opravka. Toda ti gre-dč lahko k škofu in ta jih odveže te cerkvene prepovedi in jih do-dene v drugo faro. Ta cerkvena prepoved bo v veljavi, dokler fa-rani ne sprejmejo župnika, ki ga je imenoval škof Schrembs za to faro, Rev. Carusa. Ta slučaj cerkvene prepovedi je prvi v zgodo vini elevelandske škofije. Miller boss demokratov Centralni odbor demokratske stranke v državi je od/glasoval, da je Ray T. Miller načelnik demokratov v okraju Cuyahoga. s tem je dvignjen tudi prestiž bivšega go-vernerja Daveya. gongwer pravi, i)a bo nadaljeval z bojem za nadmoč v cuyahoga IZRAZNIH KRAJEV PO AMERIKI paraliza in štorklja Minneapolis, Minjn. — Mrs. Volkman, stara 24 let, je potom operacije dala življenje otroku.1 ženo je zadela otroška paraliza in se je nahajala več tednov v ta-kozvanih železnih pljučih. Samo toliko so jo zdravniki vzeli ven, da so izvršili operacijo in dobili otroka, potem so jo pa takoj deli nazaj brez zlih posledic za mater ali otroka. j Trinidad, Colo. — Dne 21. 'jan. je tu umrl John Koncilja, star 72 let in doma iz Drašče vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bil 57 let in zapušča štiri sinove in dve hčeri, v Canon City-ju pa brata in sestro. La Salle, 111.—Dne 28. jan. je tu umrl Joseph Frkol, star 50 let in rojen v Mihovem pri Št. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, sina in hčer, v Cle-velandu, O., pa sestro. Vzelfci ga je srčna hiba. Duluth, Minn. — Joe Mavec z Elyja se nahaja v tukajšnji bolnišnici St. Mary's, kjer čaka na operacijo. Bolezni menda zelo razsajajo to zimo, kajti vse duluthske bolnišnice so natrpane z bolniki. Johnstown, Pa. — Dne 8. febr. se je Terezija MiklavČič med pogovorom s sosedom zgrudila na tla in na mestu umrla. Zadela jo je kap. Sara je bila 62 let, njeno dekliško ime je bilo Trpin in doma je bila od .Drage na Dolenjskem. Tu zapušča tri sinove in tri hčere, v Lloydellu, Pa., pa sestro. Mož ji je umrl pred tremi leti. Smrtna kosa V soboto zvečer je preminila v Lutheran bolnišnici Margaret Suštaršič, stara tri leta in -pol, hčerka Jack in Margaret Suštaršič iz 2822 Bridge AVe-Umrla je za operacijo na slepiču. Na isti dan pred enim le-!j torn jima je umrl novorojenček, j da sta sedaj brez otrok. Po-j greb bo iz hiše žalosti v torek j zjutraj ob 7:30 v cerkev St. Wendelin na Columbus Rd. Pogreb ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi. Truplo bo pokopano na St. Mary's pokopališču na Clark Ave. Roosevelt si ogleduje utrdbe v Panami Washington, D. C. — Zdaj se je šel« zvedelo, kam je šel predsednik Roosevelt, katerega odhod je bil zavit v tako tajnost. Vedelo se je samo toliko, da' se je vkrcal na bojno ladjo Tuscaloosa in se odpeijal proti jugu. Nekateri so celo govorili, da se bo kje na morju sestal z evropskimi diplomati. Torej zdaj je gotova stvar, da je Roosevelt odplul k Panamskemu prekopu, da si ogleda tamkajšnje utrdbe in na licu mesta prouči, če je potreba močnejšo obrambo tega važnega prekopa Križarko Tuscaloosa, ki vozi predsednika, spremljata rušilca Lang in Jouett. Columbus, O., 17. febr—Demokratski državni cehlsralni odbor je danes na svoji seji od-glasoval z 20 proti 15 glasovi, da je Rav T. Miller postavni načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga. S tem je rešeno vprašanje med Gong-werjem in Millerjem, ki je stalo odprto skoro dve leti in demokrati v tem okraju šele zdaj vedo, kdo je njih boss. Miller se je izjavil, da bo to zdaj prineslo mir v demokratski stranki. Takoj zatem se je pa izrazil veteranski načelnik stranke, Burr Gongwer, da bo šel boj naprej. Oba, Miller in Gongwer, bosta kandidirala svoje pristaše za precinktne načelnike v majskih primarnih volitvah. Izvoljeni načelniki bodo potem na svoji konvenciji glasovali in izbrali svojega načelnika. Zdaj bo torej vprašanje, kdo bo izvolil več precinktnih načelnikov in vzpričo tega se obeta vroč boj v primarnih volitvah. Toda v te boju ima zdaj Miller prednost, ker je priznan načelnik in bo oddajal vsa dela pri voliv-nem odboru, ima pravico sklicati konvencijo ter bo isto vodil kot okrajni načelnik. Miller bo najbrže tudi dosegel zmago s tem, ker bo državni tajnik skoro gotovo imenoval v volilni odbor Dan W. Duf-fya, katerega Miller priporoča. Gongwer je priporočal Loek-Thompsona. Državni tajnik napravi, kot je navada, kakor priporoča centralni odbor stranke. Duffy je bil tajnik bivšega governerja Dave.va in splošno se govori, da je bil Davey oni, ki je vodil strategijo in dosegel zmago za Millerja. Zdaj se lahko tudi z gotovostjo računa, da bo Martin L. Davey ponovno kandidiral za governerja. -—o—- Columbus, O., 17. febr.—Cen tralni odbor ohijske demokratske stranke je bil enkrat složen in se je odločil, da se naroči ohijskim delegatom za demokratsko narodno konvencijo, da podpirajo predsednika Roose-velta za tretji termin. Centralni odbor je tudi izbral senatorja Donaheya kot prva izbira in Charlies Sawyer j a kot druga. S tem je zadoščeno postavi države Ohio, ki zahteva prvo in drugo izbiro. Postava tudi za- ški kandidat pismeno dovolje-lda se podpira senatorja Dona-nje delegatom, da kandidirajo heya za ponovno izvolitev. Burr Gongwer je zatrdil cen- na njegovi listi. In ker Roose-| velt takega dovoljenja ne bo dal, morajo delegati imeti koga drugega in ta je potem obvezan, da pripelje delegate v tabor kandidata, ki ga stranka izbere, torej v tem slučaju Roose-veltu, če bo kandidat, ali onemu, ki ga bo Roosevelt priporočal. Donahey se še ni izjavil, če bo sprejel to čast. Dalje je cen- hteva, da mora dati predsedni-(tralni odbor sprejel resolucijo, tralnemu odboru, da bodo šli elevelandski demokratje solidno za Roosevelta. Charles Sawyer, ki je bil pred dvemi leti poražen za governerja, se je izjavil, da letos ne bo kandidat za ta urad, ker ne želi spora v stranki- Med centralnimi odborniki se je po splošno govorilo, da bo Martin L- Davey gotovo kandidat za governerja. Demokratska konvencija bo na 15. julija Washington, D. C.—Generalni poštni mojster Farley je kot načelnik demokratske stranke določil, da se bo vršila demokratska narodna konvencija na 15. julija v Chicagu. Tako bo letošnja predsedniška kampanja za en mesec krajša kot je bila v letu 1916. Trajala bo komaj 15 tednov. POLICAJA^BDOLžENA TATVINE Youngstown, O. — Policaja Miller in Culp so vtaknili v ječo na zahtevo policijskega načelnika Turnbulla. Obdolžena sta in sta tudi priznala, da sta v nedeljo zgodaj zjutraj izropala neko gazolinsko postajo. Naložila sta v policijski avto kolesa in druge avtne potrebščine. Zadušnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi Little Flower v Garfield Heights zadušnica za pokojno Mary Ožbolt ob priliki prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nezgoda Mrs. Frances Mihelčič, 1150 E. Slst St- pestuje roko, katero si je zlomila, ko je spodrsnila na ledu. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Pobiranje asesmenta Tajnica dr. št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj »med 6. in 7. uro v stari šoli sv. Vida v svr-ho pobiranja asesmenta. Tretja obletnica V torek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zfadušnica za pokojnim John Tomšičem za tretjo obletnico njegove smrti. V bolnišnico odpeljan V bolnišnico sv. Aleša je bil odpeljan petletni Norbet Noiu-sek, 5705 Bona Ave. Ostati bo moral tam racli opeklin, ki jih je dobil pred par dnevi, želimo fantku, da bi se kmalu vrnil domov. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single qopies, 3c. Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ! No. 42 Mon., Feb. 42, 1940 Slava junakom! Že dva meseca in pol stoje Finci naslonjeni na zid in se bore proti silni premoči, da se ubranijo volčji čredi, ki jih naskakuje od Arseh strani, hoteč planiti po njih in jim iztrgati srce iz telesa. Od prvega dneva, ko je vpadel Azijat Stalin Grozni na mali finski narodčič, ni nihče pričakoval, da bo vzdržal- naval. Vsak si je mislil, da bo v par dneh po njih, da je njih usoda zapečatena, razen če ne dobe od svojih prijateljev pomoči. Finci so zopet ustvarili v ljudeh vero, da je še junaštvo na svetu, tako junaštvo, kot je bilo za časov Špartancev, pa potem za časov turških bojev, ko je stal en mož proti desetim in stotim. Pa kljub temu je treba trezno misliti in računati, da i največji junak končno omaga proti premoči, zlasti še v sedanjih modernih časih, ko ne šteje toliko človeška osebna moč, ampak orožje in število. Na finski fronti se bori en finski vojak proti štiridesetim ali več Rusom. Poleg tega imajo Rusi desetkrat več in bolj moderno orožje. Finci nimajo bojnih tankov, ne dosti letal, ne dosti topov. Tega imajo Rusi na preostajanje. Kaj se pozna Rusom, če izstrele v enem dnevu na tisoče topovskih krogel na finske postojanke, ne glede na to, če kaj zadenejo ali ne. Včasih ali dostikrat gre tudi grmenje na človeške živce. Sovražnika, ki lahko vali naprej in naprej nove čete v boj, se ne more za vedno držati od sebe. Končno mora bra-n i tel j le omagati, če ne dobi novih čet, ki stopijo na mesto padlih. Toda kjer mora en vojak delati za tri padle in končno pade še ta, ni upanja na zmago. Kakršno junaštvo so pokazali Finci ta dva peseca in pol, jih upravičuje do pomoči vsega ostalega sveta. Svet ne bi smel dopustiti, da tak narod podleže, da pogine. Takemu narodu je treba priskočiti na, pomoč, ne samo s toplim aplavzom in občudovanjem n#d njih hrabrostjo, ampak stopiti je treba poleg njih, pljuniti v roke in ramo ob rami ž njimi pomagati klestiti sovražnika po buticah. Finci se zavedajo od prvega dne vojne, da čim dlje se bodo ustavljali, čim več škode bodo napravili sovražniku, tem dražje bodo to plačili, če podležejo. Vendar jih to ne zadržuje, da se ne bi borili naprej in kolikor največ mogoče Škodovali sovražniku. Niti bombardiranje finskih vasi in mest, nezavarovanih in izpostavljenih sovražniku, jim ni vzelo poguma. Enako kot fantje in možje na fronti, kljubuje narod doma sovražniku. Ne dajo se oplašiti finske žene: niti otroci, na katere dežuje Stalin žveplo in ogenj. Molče vztrajajo in pomagajo, kjer le morejo. Težko je še kak narod na svetu, ki bi vse to prenesel in še vzdržal. Zato naj bi pa oni, ki obljubljajo temu narodu pomoč, to storili takoj, dokler ni prepozno. Kdo more to storiti? Mi tukaj smo predaleč. Pač pomagamo z denarjem, z darili, z raznimi pripomočki, ki niso za vojno pomena. Toda Finci potrebujejo vojakov in te jim pa lahko dasta Anglija in Francija. Pa ne dva tri bataljone, treba je izdatne pomoči, ki bo nekaj zalegla. Če je zaveznikom kaj na tem, da ne pade Mannerheim linija, se morajo zganiti takoj. Finci drugače ne bodo dolgo vzdržali. Ni nam znano, v koliko pomagata Fincem Švedska in Norveška. Toda uradno ne pomagata nič. Morda pride dan, ko se bosta tega bridko kesali. iKajti če pade Finska, bosta na vrsti Švedska in Norveška z enako usodo. In tedaj svet ne bo imel simpatije ž njima, ker danes držita roke križem, ko sovražnik davi njiju sosedo. Na Finskem se bo v kratkem odločilo. Ruska nadmoč je začela roditi sadove. Stalin se je zaklel, da vzame Finsko, pa naj stane to kolikor hoče. Zato je gotovo, da se Finci sami ne bodo ubranili. V kratkem bomo videli, če res svet simpa-tizira s Finci, ne samo v moralnem, ampak tudi v materialnem oziru. Pa naj Finci zmagajo ali če podležejo, ostali bodo živ simbol junaštva v sedanji in prihodnji zgodovini. Njih pogum bo uspodabljan v junaških pesmih, kot bo uspodabljan njihov krvnik, Aziiat Stalin na enak način, kot je v spominu izdajalec Efijalt. Kaj pravile! Prosveta je zapisala: "In vsak iskren delavski list, ki zastopa DELAVSKA NAČELA, mora obsojati Stalinov kriminalni napad na mirno Finsko, ki ni imela nobenih imperialističnih teženj, pač pa se je Stalinu postavila v bran za obrambo svoje neodvisnosti . . " S tem je povedano vse. # * * Bogve, če je ime) Roosevelt v mislih naše slovenske stalinov-c:e, ko je govoril pred Ameriškim mladinskim kongresom ter poudarjal, "da 98'v ameriškega naroda simpatizira z Finsko." Kdo sta pa ostala dva odstotka? To bosta pa najbrže oba komunistična lista, dnevnik v Clevelandu in tednik v Pittsburghu. « * « i Nekateri slovenski "uredniki" niso mogli verjeti, da bi bili | •"'inci prodrli do ruske železniške proge Murmansk-Leningrad, j No, saj tudi niso verjeli v španski vojni poročilom, kadar so trdi- !a, da so bili vrženi lojalisti nazaj, da je konec vojne v Španiji. Morda še danes ne verjamejo, Tudi Dolenjcem slike Treba je biti zelo previden, da se komu ne zameri kdor ima z javnostjo opraviti. Dasi imajo Dolenjci že zelo veliko slik, pa se vedno tu in tam kdo reče: "Naših dolenjskih pa ne kaže jih menda nimaš." O, imam jih, imam, pa še kako fine! Ko sem naznanil za No-tranjce slike, sem obljubil, da sledi naznanilo za Dolenjce. "NOTRANJSKA IN DOLENJSKA" sta sosedi. Ko smo se peljali leta 1931 iz Ljubljane po glavni cesti preko Vrhnike, Logatca-Cirknice naprej preko Blok, smo se nazadnje peljali že v temni noči po nekemu neznanskem klancu, katerega ni bilo ne kraja in ne konca. .'Strah me je bilo te poti, mislil sem, da gre ta cesta proti peklu. Poprej nisem nikoli slišal o tem klancu, toda, sedaj mi mnogi pripovedujejo o tistem klancu, kjer so morali večkrat počivati z vozmi furmani, ki so vozili s konji in voli po tem klancu, ki je nekaj posebnega. Zakaj sem omenil ta klanec, boste razvideli, da sem vas hotel s tem pripeljati iz Notranjske na Dolenjsko. Ta klanec smatram, da je med tema mejnik, da si ne vem nič več nego kar sodim iz moje skušnje. Prav tako se bo vršila tudi slikovna predstava. Začeli bomo v Bevkah pri šotarjih, tam bomo videli kje so tisti tako "nobel" kraji, iz katerih je prišla Mrs. Marjanca Kuharjeva. Druga postaja bo pri našemu slikarju Ivanu Tišlerju na Vrhniki pred njegovim študijo. On nas bo peljal nekoliko v dekanijsko cerkev sv. Pavla, da tam vidimo kako prihajajo iz cerkve na cvetno nedeljo z butarami in počakamo še, da prineso žene in dekleta polne jerbase kolačev k blagoslovu. Procesije vstajenja ne bomo čakali, to pride kdaj pozneje. Od tu se odpravimo v Logatec in se nekoliko pomudimo z re-.šetarjem, ki ima voz v sredi vasi- Za tem jo pa namerimo kar v Planino na visoki stolp da vidimo vse pokrajine noter do Italije. Za tem odrinemo naprej proti Rakeku, med potjo pa ogledujemo delo na polju, ženske na njivah rujejo strnišče. Na Rakeku pa velik lesni promet, kjer srečavamo težke vole vprežene v prazne, druge s polnimi vozmi traniov-ja in hlodov. Do tu nas bo spremila še prva slika, ki sem jo pcisnel v družbi dr. Trdjana leta 1931. od Rakeka naprej se pa zečenja nova slika, katero sta v preteklem (1939) letu posnela omenjeni profesor dr. Trdan in pa Ivan Tischler moj sorodnik iz Vrhnike. Začetek te slike je pri cerkvi in sicer na pokopališču (P.S. Vse bolj natančne dogodke sem že opisal, oziroma jih je opisal g. dr. Trdan in so bili objavljeni.) Na potu v Begunje smo srečavali vozove naložene z senom in trdo povezane z vrvjo ker so jih pripeljali iz strm-nih bregov. V Begunjah smo se pomudi-li dalj časa. to pa radi zgodovinskih starin in stavb, ki so tam še iz turških časov. Potem pa tudi radi vpoštevane* družine Debevčeve, ki je dala Ljubljani takega sina, dr. Joseph Debeveca (profesorja, nam pa brata Jakata "če verjamete al' pa ne". Ko smo v Begunjah srečali več znanih, smo potem odrinili v Cirknico. Kamor pridemo je vselej prvo cerkev in šola. To so spomeniki, katerih se bo spominjal vsak rojak in rojakinja, osobito pa se vsak spominja učitelja, naj je bil ta dober ali po zloben, tega si je zapomnil vsak otrok, kar ne bo pozabil vse svoje dni to vem, ko so mi pravili pri opisu pionirjev. Tako vidimo mogočne stavbe cerkve in pa prosvetnega doma- Cerkve so bile v turških časih skrivališče faranov, kamor so se zapirali pred krvoločnimi Turki. Pod velikim mostom v Cirk-nici se kopljejo otroci se bodo Cerkničanje gotovo spomnili na mlada leta. Zatem nadaljujemo naprej v Dolenjo vas in vidimo tisto čudovito Cerkniško jezero, ki se pojavi pa ga zopet zemlja požre, čudo med čudi. Zatem dospemo v Marti-njak. Dalje v Grahovo in tako naprej v Žirovnico. Med našo potjo pa srečujemo vozove, bilo da so naloženi z senom ali tramovjem in žitom, bila je žetev. Nepregledne vrste tako zvanih "osternic" gledamo kako jih gospodarji obkladajo s snopi bogatega žita, kjer se bo sušilo do mlat-ve. Morala je biti bogata žetev, ker so nepregledne vrste teh osternic. Pri nas imamo v ta namen kozolce in v te zde-vamo snopje, tukaj imajo kar na njivah take osternice in jih polnijo tako z deteljo kot s žitom, da se na sapi suši. Mnogo je bilo zabave gledati tudi žanjice pomešano tudi s koscem, ki kosi žito. Pri Žerovnici ob potoku naliva vodo v sode na vozu za dom, drugje zopet perice pero. Vse je tako kakor je bilo nekdaj, delo se ponavlja vedno na novo vse dni kakor za časa. ko smo jih pustili doma. Gospod dr. Trdan je tudi skrbel, da se je povsod pokazal tudi župnik in da smo si ogledali božji hram, kakor že omenjeno, to je tudi najpomembnejši' spomin na otroška detinska leta. Dalje pridemo v Viševk, za tem pa v Kozaršče. Pod hribom | si ogledamo zgodovinski grad "Šneberg". Kar na enkrat pa i zagledamo nad vasjo Podlož j visoko in znamenito božjopot-, no cerkev na "Križni gori". {Gremo naprej in dospemo na !Bloke. Tu imamo zamudo ker i hočemo kar mogoče več videti, j Pri cerkvi se mudimo več časa, za tem pa gremo na dom ali v rojstno hišo Very Rev- B. J. Ponikvar ja. Del družine je bil doma, drugi na polju, polagoma so prihajali skupaj. Prav v bližini cerkve je vlada zgradila postojanko za smučarje, kjer se vežbajo v zimskem času, kar je v Jugoslaviji največji zim- potrpite, da dospemo v Sušje, to je v moj rojstni kraj." Sušje pa Sušje, to je bilo g. doktorju vedno pri srcu, kajti, tam je imel g. doktor drago mamico in dom zlati! Res smo pri-vozili, mislite si iz Ljubljane vse v enem dnevu prav v Sušje preko Notranjske in se ustavljali tu in tam. Toda-, ko sta lansko leto snemala slike sama, sta obiskala te kraje dvakrat in rabila sta šimelna in bramca. Druga ali dolenjska slika se začenja torej v Suš ju, pri tisti kapelici, katero ne more nikoli dr. Trdan dovolj lepo opisati. Je pa ta kapelica tudi sredi vasi v senci pri cesti, kjer je še vedno življenje ob nji. Vedno hodijo mimo na delo in z dela. Ne daleč je korito, kjer napajajo živino in hodijo po vodo za domove, vse je živahno tam na okrog- Ob nedeljah je kapelica vsa s cvetlicami obložena. Tudi za časa mojega bivanja v Sušju se je zbralo pred to kapelo vse polno ljudi. Vse to bo pokazala slika. Ne bom pa pozabil kako smo v Sušju spali na skednju v senu po stari navadi. O to so zlati spomini. Vse to seveda po dobrohodtnosti našega voditelja, g. dr. Trdana. Drugi dan smo zagledali ne daleč proč božjepotno cerkve pri Novi Štifti. O tem bo nadaljevala nova slika, ki je bila posneta leta 1936. Takole mi piše g. dr. Trdan dne 15. sept. 1936 : "Hvala Bogu, delo je končano, vaše cenjeno naročilo izpolnjeno! Ko bo še film razvit, boste gledali kaj je naša dolina ali kraj napram drugim!" Naj k temu dostavim to, da če je kdo res hvaležen, da vidi slike iz domovine, naj ne pozabi na tega našega sotrudnika, kateremu vsi dolgujemo spoštovanja! Ta blagi mož se je trudil in se trudi vedno za druge in sebe vničuje za druge. Krasna in pomenljiva je slika, katero sta posnemala z—Mr. Tišlerjem omenjeno leto sotrudnika g. Tišler in dr. Trdan. Ta slika, ki je namenjena, da jo vidijo vsi, je zgodovinska in je za vsakega intelegenta po membna, sestavljena je tako bogato, da je prekositi nikdo ne more in bi jo nobeni umetniki ne. mogli bolj pogoditi- Dr. Trdan kot tak je že ustvarjen za to, da uči in oživlja za narod in za domovino, za to so mu slike služile za dosego cilja, da'bi nas tukaj pridobil za domovino. Začela sta pri Novi Štifti, ko se je vršil shod ob Velikemu Šmarnu na romarski praznik. Ta slika nam je v živo in dospeli v Ameriko. Za to naj gledamo slike in njene spomine, saj smo njeni sinovi in hčere, ne pozabimo jo in ne imejmo zanjo poniževalnih besed, marveč znjo sočustvujmo, ker je naša rodna mati ter mati zlata in draga! Še nekaj prav vljudno prosim! Dajte očetje in matere, da bodo prišli to pot tudi vaši sinovi in hčere k slikovni predstavi. Dajte jim reči vi sami, naj to naredijo iz spoštovanja do vas, naj vedo odkod ste vi in kako se je moralo delati in živeti doma! Znajo dočakati tudi v Ameriki težkih časov, pa jim bo v tolažbo, če se bodo spomnili, da ste tudi vi bili v revni domovini, da pa ste vseeno znali si pomagati in prav gospodariti, da so sedaj srečni sinovi in hčere. Naj pride tudi mladina. Slika bo vzela dve in pol ure in bo vseskozi zanimiva ter podučna. Skupiček pa bomo rabili v dobro kulturnega vrta, ker je še nekaj neplačanih računov. Za v sredo ob 8 uri zvečer v Grdina-Kra-šovec dvorani, 6019 St. Clair Ave- — A. Grdina, lastnik slik. listju valjajo. Zasedli smo of ločeno nam mesto, dekleta s(l že čakala na nas in so nam& koj začele servirati večerjo, "1 je bila prav okusno pripravlje" na. Udeležba je bila zelo leP8' Tam smo videli g. župnika, P0' štnega mojstra in še velik0 drugih odličnih oseb. Vsi sk"' paj pa smo bili prav židane volje. Posebno tam krog bare s« je slišalo veselo petje. Ko pa imeli že vsega dovolj jedacl in pijače smo se pa še malo vrteli, da bi Barbertončani mislili, da ne znamo. Nato PJ je prišel čas odhoda. Mr. U<| vič in Mr. Lekšan sta nas spre" mila prav do našega busa i'151 preštela sta nas, če smo vsi sk* paj, da bi kakšnega tam ne P0' zabili. Komaj pa smo se malo P^ vadili skupaj peti, pa smo k1" že doma, ampak v Newbur; je vse spalo, petelini so že i'8' znanjalj dan, ko smo poklad11' li naše trudne kosti k tako P0" trebnemu počitku. PozdraW ni vsi gostje obeh prireditev Apolonija Kic- ski šport tako zvanih "Jadral- predstavila stare in mlade na i nih letal". Videli smo še nekaj j prizorov na polju potem je sledila noč in nadaljevanje slik je sledilo teden pozneje v Staremu trgu, katerega smo si dobro ogledali. Stari trg je bil 'že v prejšnjem filmu in k temu je bil tudi "Nadlesk", ki je pa ravno takrat ves pogorel, ko smo dospeli tja leta 1931, tem romarskem mestu in nam dala željo biti še enkrat navzoči temu, kar smo doživeli v srečni mladosti. Druga slika je sledila v Št. Vidu pri Stični, kjer se je vršila najimenitnejša cerkvena slavnost 800' letnica obstoja samostana. Tega se je veselila cela katoliška Slovenija in ko smo bili tam smo še našli,se tam tudi izkazala. Jasno vi-žerjavico od 18 poslopij, ki jihjdimo vse te prizore, bolje ka-je vničil požar. jkor če bi bili navzoči sami tam. To kar sem do tukaj ome-|Ze samo slika Stične prekaša nil veljia za Notranjce, bodo pa deležni še precej tega tudi med dolenjskimi s.likami, saj so bile prav pod direkcijo tistega mojstra posnete dr. Trdana kakor notranjske. Razlika je v tem, da se slike na Dolenjskem, osobito pa še okrog ribniške suhe robe, dajo slike bolj fino posneti, kakor v pokrajinah kjer zakrivajo in senčijo vasi in trge črni gozdovi, vse druge kar se tiče izvanred-nih dogodkov. K vsemu temu pa nas dr. Trdan popelje ši-rem Dolenjske in se ustavimo nič manj kot v 60 krajih in gledamo prizore naših ljudi, v veselih in navadnih dogodkih, bilo pri delu in opravilu, bilo pri veselju ob nedeljah in shodih. Mogočo da so nekateri že nekoliko od teh videli, toda, take slike bi se moraLe večkrat v tem imajo Dolenjci prednost j videti in večkrat obuditi spo-v slikah. i min na domovino, ne sicer da Kakor sem že opisal tisti i jo gledamo iz namena na pomi-klanec, po katerem smo se izilovanje, ker delajo in garajo, Notranjske peljali na Dolen j-j marveč, iz namena da ne poza-sko, moram še poudariti, da; bimo, da smo mi od njih ti-nas je tolažil na dolgi in trud- sočkrat srečnejši, ne sicer po ni poti v temni noči, ko se je naši zaslugi, marveč, po sreči bliskalo in pripravljalo za dež, ko nam je bilo dano, da smo se dr. Trdan rekoč: "No, le malo revni domovini lahko izognili Obljuba dela dolg fctta 3 "8JJ5 N orja Ob rač< oak: je eni v d Ijei že 1 se j mu dov ves jal( »je] Z Par IZ PRIMORJA Newburgh. — V svojem zadnjem dopisu sem obljubila, da bom poročala kako se bomo kaj imeli na večerji pri naših jagrih in kakor pravijo, da obljuba dela dolg in da se mora poravnati, tega se spominjam še iz mladih let, ko so nas učili naši predstojniki, da je zelo velik greh, če se nekaj obljubi pa se ne izpolni, če se kaj ukrade ali ogoljufa, da se mora vse poravnati v življenju, če ne mora pa potem-hoditi nazaj iz onega sveta in še celo po žer javici in po ledenih gorah in nazadnje pa zlesti skozi šivan-kino uho, da pride nazaj popravljat kar je zagrešil. Dalje so nam pripovedovali da človeka, ki svojemu bližnjemu škoduje na dobrem imenu še zemlja ne vzame vase in da tak živ razp'ade. Prav zvesto smo poslušali take opomine naših mamic. Zato, da mi ne bo treba hoditi nazaj po tako grozni poti in najbolj pa me skrbi kako bi dvesto funtov teže sklobasala skozi šivankino uho, rajši sedaj poravnam svojo obljubo takoj. Pri newburskih jagrih je bilo res prav fletno. Polna dvorana je bila veselih in zadovoljnih posetnikov. Tukaj se je videlo, da imajo naši jagri veliko prijateljev in nekaj jih je bilo celo iz tistega kraja od-kjer so bile žrtve za našo večerjo doma, ampak, da ne bi kdo mislil, da izpod tistega grma, jaz mislim od tam blizu ter so nam povedali, da so bili že večkrat navzoči, ko so spremili srnjake na zadnji poti na zemlji, a še nikdar niso videli take slovesnosti kakor sta bila ta dva spravljena iz tega sveta. Obljubili so, da prihodnje leto jih bodo najmanj deset privezali za naše jagre (srnjakov namreč) ko bodo prišli ponje. Samo sedaj jih skrbi s čim bi jih privezali, no pa do tedaj je še daleč in bodo že kaj iznašli. Komaj so se nam malo živci pomerili od vesele zabave in dober okus po srnjaku je bil še vedno v ustih, že je začelo dišati tam od Barbertona in v nosu nas je nekaj zasrbelo. Mr. Fortuna hitro pokliče Mr. Walterja, da naj nam hitro pošlje en bus. Zažvižgal je in naši jagri so bili kot bi trenil pred Sirkovo hišo in seveda tudi njih boljše polovice z njimi. Hitro smo zasedli bits in tutu-tiyuu ... se oglasi in odpeljali smo se. Louis Žura je zapel "Adijo pa zdrava ostani . . . ," komaj smo se dobro uredili, smo bili že v Barbertonu. Mr. Fortuna je stopil naprej in registriral svoj bataljon. Stopimo v dvora-1 no, a v kuhinji je pa tako šume- ^ lo kot da se vse kuharice po, —Smrtna nesreča. Iz Podme ca nam pišejo: Dne 8. decem^ se je smrtno ponesrečil 55 'etl lesni trgovec g. Anton Makuc Gorice, ki je bival na podme'^ Ilovici zaradi obrti. Odhajal ? iz bivšega Klavžarskega in žkega "Dopolavora," ki so ga . otvarjali v novih železničar^1 prostorih. Na strmini mi> spodrsnilo ter je strmoglavil"! spodaj ležečo cesto in si ra^' lobanjo. Z železniške postaje nesrečo opazili ter ga nezavednega odnesli na litorino, ki ob 10 zvečer pravkar privez' mimo. Proti jutru je umrl v riški bolnišnici. Zanimivo je< je to letos že druga nesreča istem mestu na poti iz istega kala. —Trst. Umrli so: Komac M* rija 97 let, Miadovan Josip čok Ivan 67, Pahor por.,Čevii| Alojzija 77, Presetnič Ma^ 53, Kukanja Josip 77, Sek11'" por. Prinčič Ivana 73,' Kale sip 61, Miloh Marcel 29, bač vd. Bertok Marija 87, cin Anton 58, Dulčič vd. KoJ čič Marija 66, živec Vinceiic ' 3ulčič Blaž 79, škerl Franc Vidmar Anton 83, Tavčar Miklavec Roža 71, Bezlaj vd.^ Uršula88, švara Srečko61, čič Kari 68, Bras Ivan 73, por. šircelj Frančiška 52, št°. por. Jadnik Viktorija 44, A Anton 91, Vitez por. Muha sipina 68, Dolgan Josipina Ferfolja Josip 64, Pangos P1 Švara Leopolda 59, Bercelj ^ polda 45. — Trst. Na ulici so i1"', zmrznjenega 48-letnega Ai1^ ja Ferlugo s rJ*rstenika. Trdi ^ da je Ferluga ponoči padel a se onesvestil in ker ga ni uit" opazil in mu pomagal zmrznil. — Za kapjo je um* svojem stanovanju 65-letni gen Štefanovič. J' P ^unintjnnusniKtutjnntmtw«^* Ce verjamete al' pa z "Kakšni ste vendar moški ^ bari bi sloneli po celo noč, P* se ne naveličali! če ti pa i'e, ^ da bi nesel tisto pest sm^1. -J jard, se pa pripravljaš, kot ^ j na božjo pot na sv. Višarje-pa če je treba iti v furnez ® žit! Saj se obotavljaš kot r na operacijo, ali pa denar 11 ((r sodo prosit! Ali pa če bi te V ziM' sila, da bi šla v soboto Kdo bi tiste neumne slike praviš. Kakopak, ampak v soboto večer položiš žlico fl* |,i zo, alo pa v oštarijo in ta Ji Jaz s? pa preslonel celo noč. ne razumem in ne morem e- t® ur. meti, kako morete moški P . .. deti toliko časa v oštarni- . "Zato pa," se tedaj ogla^ p "zato pa ne govori o stva1 jih ne razumeš." WINNETOU Po nemikem Ivrlralk« K. Majra "»»mama«ttststm mi!iiii::i;ii» Padel in nepremično ob-4*1 Pri nogah svojih napadal- mi je, kot da je mene 2a e'a krogla v srce. Silna je-v ,!?1e Je pograbila, sunil sem f ki še je tlačila krog o'!e- Prosto pot sem dobil, °Cl! sem in se zaletel v Par-Pa naj me je stalo tudi ^življenje. Gibč la kak , ln'ietou ie bil. Porinil me je v vt-. i lil-.,an> se vzravnal pred mo- mu zaklical: f ,sem, atabaška žaba: a jj je Winnetou, l. poglavar . ačev| Maščeval bo smrt svo-f belega prijatelja." ^rrano je obstal. . Ha-—i i! ti * sJto^' prosto Pot sem 1-aca Ia< do me je prehitel. „jj Jčna, prožna postava je ši-a kakor jegulja skozi vrste- \y- Pima—! Ti pes! Tu- te si tukaj? Pojdi sem, da .Pošl-iem k vragu!" V, ?r ec nisem čul in ne videl. V 1Zor je vzel vso mojo po-v zakup, nisem pazil Wi,HStn° varnost. Zanka mi je i «rog vratu, me potegnila, je ti_ sem se, silen udar me >teka l'ei*čil na tla Posvetil sem se. »e vem kako dolgo sem ležal ' lih.. Ko sem se zbudil, >g mene. M^n sem ugibal, kako sem Je hn J"a tema kroj. Navesti, il Kv boi^1 v tako temo. Glava me je a Zdela se mi je kakor V bojnem vrvežu sem preslišal Parranovo povelje. Sicer bi bil gotovo bolje pazil. Ujet sem bil. Parranov ujetnik sem bil. Lepa reč! In moji tovariši? Nekaj se je zgenilo nekje blizu mene. In nato je nekaj za-kašljalo. Vsaj zdelo se mi je, kot da je kašelj. Morebiti pa da tudi ni bil. Kdo pa bi kašljal v tej temi? Pa — saj je bilo treba samo vprašati. "Ali je še kdo drug tukaj?" In glej — res je bil nekdo poleg mene. Zelo dobro znan glas je namreč zagodel, pol resno pol šaljivo in posmehljivo: Hm—! Seveda! Ti poprašu-je mož praV tako, kot da Sam Ilawkens ni nič, če se ne motim!" Zavzel sem se, resnično in veselo zavzel. "Vi, Sam—?" "Seveda Sam! Jaz, Sam Haw-kens, da! In v vsej svoji osebnosti še povrh!" Hvalabogu! Ampak — povejte vendar, za božjo voljo, k.j pa sva, da je taka tema?" ,"Kje? Takole čisto na varnem in pod streho, če se ne motim." "Pod čigavo streho?" "Pod čigavo—? Pravzaprav ni streha. V skladišče so naju vtaknil)!, v votlino, veste, [kjer J smo imeli kožuhovino shranjeno, tisto, ki smo jo potem tako lepo skrili. In ne bodo je dobili, niti enega kosa ne, pravim, pa ne bodo!" "In kako se godi tovarišem?" "Prilično, sir! Old Firehanda so upihnili, Will Parkerja soj upihnili — je bil le greenhorn,' ta človek, hihihihihi, greenhorn, pravim, čeprav ni verjel, če se ne motim — Bill Bulcherja so upihnili, H a r r y Corner j a so upihnili, vse druge so upihnili, vse vse. Le vi še tlite in Apač. In tudi mali sir še tli, se mi zdi, — in Sam Hawkens, hm, morebiti tudi njega še niso čisto upihnili, hihihihihi—!" Torej vsa lovska drušba—! Strašno! "Ali veste za gotovo in resnično, cla Harry še živi?" sem hlastno vprašal. "Ali mislite, sir, da takle star' skalpar ne ve, kaj vidi? TamleJ pcleg naju so ga vtaknili v votlino in vašega rdečega prijatelja poleg. Bi bil tudi rad poleg j njiju stanoval, pa me niso ho-j teli poslušati, če se ne motim." "In kako je z Winnetouom?" . "Luknja pri luknji, sir! če j cstane živ, bo njegova koža podobna moji stari suknji tule, kij so v njo starega Sam Ilawkensa s toliko previdnostjlo povez,al(fi. Krpa na krpi bo!" "Torej tudi Winnetou je preživel? Kako pa da so ga vob-če živega dobili v pest? Saj .je vendar vedel, kaj ga čaka!" "Kako so ga dobili? Prav ka- 1940 FEB. 11)40 !2«7il28'[2! KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. MAREC 30. — Demokratska organizacija 23. varde priredi ples v SND na St. Clair Ave. 30.—Gospodinjski klub SND iz Maple Heights, O. priredi ples v SND na Stanley Ave. 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. 31. — Dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi banket in ples v šolski dvorani sv. Kristine na 881 Bliss Rd. ob priliki 10 letnica društva. 31—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v SND na 80. cesti. 31—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. 31.—Godba fare sv. Vida priredi koncert v šolski dvorani sv. Vida. 31. — Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 6.—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani. 6-—Skupna društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd. 7.-^-Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Društvo Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Marije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14—Pevsko društvo Jadran vprizori opereto "Ciganska nevesta" v SDD na Waterloo Rd., v proslavo 20-letnice zborove-ga obstanka. 614.—V Društvenem domu na Recher Ave. se vrši proslava prve obletnice otvoritve klubo-vih prostorov. 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. . 20.— Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Spomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 ŠžZf plesna veselica v SND. 28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave. MAJ 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). 5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights. 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941. 2.—Društvo sv. Križa št. 14 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. OKTOBER 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DECEMBER 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. -o- Najstrašnejša morska pošast Pogosto se bere, kako se je ta ali oni potapljač spoprijel na morskem dnu z morskim vragom, kakor imenujejo osmero-nožno podmorsko zver, ki se ji pravi tudi hobotnica. Te zveri žive pri belem dnevu menda ni še nihče videl," pač pa je v tem ali onem muzeju spravljen kak del te ogromne zveri, na primer kos lovk. Iz teh kosov je mogoče sklepati, kako velika je žival. Hobotnica živi globoko na morskem dnu, kamor le redkokdaj pride kak potapljač. Pač pa se je že zgodilo, da je podmorski potres vrgel celo tako zver iz morskih d j i. Hobotnica nima rada svetlobe. Iz lukenj in jam hodi na rop po morskem dnu ter lovi ribe, žre mrhovino ter s svojim močnim kljunom odpira polže in školjke. Vedno je na preži in za nobeno drugo reč se ne briga kakor le za to, kje bo dobila kaj hrane. Ko pa pride čas ploditve, se njeno življenje izpremeni. Zdaj ne sameva, marveč prihaja iz luknje ter išče tovarišice ali tovariša. Samica v svoji luknji zleže kakih 50,000 jajc, ki jih skrbno varuje, dokler se ne izležejo iz njih mladiči, kar se zgodi čez 50 dni. Mladiči, ki so kakor grah veliki, takoj pohite proti morski površini, kjer se druge morske živali maste z njimi. Nekaj pa jih le ostane. Ti so stilno požrešni. Ko štejejo eno leto, so že precej veliki, a še vedno žro in žro, dokler ne zrasejo v tako velike zverine, kakor so stare. IZ DOMOVINE —Ruška tovarna je povišala mezde. Sledeč vzgledu drugih podjetij je tudi tvornica za dušik v Rušah povišala mezde de-globin na površje že mrtvo. Maj-j lavstvu. Povišek znaša 21%. Na večje živali te vrste žive takoj podlagi tega bodo dobivali nepo-globoko. J ročen i delavci na 14 dni 100 din Kadar se piše, da se je potep-1 višj° mezdo, poročeni 120 din, l.jač spoprijel pod morjem z mor- Poročeni z enim do treh otrok skim vragom, gre navadno za;150 din ter poročeni z več kot manjšo hobotnico, ki pa ima tu- jtremi otroci 180 din. di do tri metre dolge lovke. Ta-; t^ . . , , v . . v , , ,. i —Kmetje si pomagajo z doma-ka posast je se vedno dovolj >• v- . „ ... , t, , . , | cim zakolom živine. Opozorili strašna, da se je človek mora1 Dran . , , . , , , ... . ,. v. ., smo ze, da bi bilo treba kljub sh- posteno bati. Ta žival je silno! , . . .. , „ . . navki dovoliti v mariborskem o- kolišu živinske sejme, ker sedaj močna. Namestil gobca ima nekak kljun, ki je podoben kljunu papige. Ta gobec tiči nekako v sredi med lovkami. V kljunu ima tako moč, da lahko zmelje in zdrobi tudi najmočnejšo potapljačevo obleko. Hobotnica človeka ne umori za svojo zabavo, marveč zaradi hra- ne. Odrasla hobotnica potrebu- živina kljub velikemu izvozu nima nobene cene. Kmetje nočejo več prodajati živine prekupčevalcem in mesarjem ter so si začeli pomagati z domačim zakolom. Vsak teden kolje drug kmet na vasi živino ter potem meso prodaja sosedom. Na ta način izku- je kvečjemu pol ure, da s člove- ! pi za meso več, kakor bi dobil od 'Ladja v ledu na reki Mississippi. Parnih je vozil razne famuirske potrebščine v New Orleans, pa je spotoma obtičal v ledu. tl0 Jna buča. Na rokah in Se mi 'je nekaj ostrega j kor vas in mene, sir! Se je braniti v meso. Niti geniti se i nji ko pogan J* m°gel. In po vsem teleti- • Je skelelo, v^išljeval sem in «ve, "sotovil, cla sem pred- — hm, saj je tudi pogan, če se ne motim, hihihihi! — rajši bi bil padel v boju ko pa da bi ga na kolu cvrli. Pa ni trdno! n}£ pomagalo. Pobili so ga na Wlje' naravnost satanski pre-j tla in malo je manjkalo, da ga le Ind,n° Zvezan> kakor znajo i nj30 raztrgali. No, in potem so Hike, v""01 ZVezati sv°je ujet"Iga zvezali in zataknili v luknjo, ezi so mi rezale v meso. | brav kakor vas in mene tule." 'a od * ~~ *"* v ""=Dv prav cesa me je bolela gla-, "in'Harry_?" tu in t« J* Zakaj me je skelelol "Pobili so ga, živega so ga ho- PoliTj0 teli imeti." udarac' v sem se spomnil na! Klavi- Zakaj*?0 -e--reŠČil P°ika> 0 tem nisem čist0 nič dvo" klati „,Parranu sem mislil raz- Samo štirje! Kaj da nas ča- •i 7"c,vuo me Je treščil po|ka bilo.' p^akaj? Ua! V boju je1^ klati glavora+U SGm mislil raZ"i Pomolčal sem, pa povedal, sa me -j* omaliawkom. Win- mo fla jji nekaj povedal. Je porinil v stran — «Da bi iim ugH na to seve-ein se ujezil 1S?d -1e padel Old (ia niti misliti ne smemo, kaj?" i TJ«-a 2a „].; • j Sam je sumljivo pokašljal. -a v «Pomin Se mi je vrača- -Da bi niti misliti ne smeli? bv 1 ''Teb nazadn3e sem vse. Hm—! Torej jim nočete uiti—? " Je ki-iw?0,™"1 Živeg:a do" Sam Ilawkens bi jim pa rad iKnil Parrano. "Daj- ugel—." Ruski bojni tanki, ki so padli Fincem 'v roke. kovih kosti obere zadnji košček!^Prekupčevalca za celo živinče. nresa. Izurjeni potapljači pa sej —Avtomobilska nesreča. Pred hobotnic nikakor ne boje, ker se'celjsko bolnišnico je povozil neki jih znajo ubraniti. Kako se je avtomobilist 65 letnega prodajal-ubraniš? Tako, da niti s prstom ca peciva iz Celja Esiha Franca ne migneš, ko jo zagledaš. Ho- in mu nalomil hrbtenico. Esiha botnica namreč najprej s svoji-[so takoj prenesli v celjsko bolmi velikanskimi tipalkami na- nišnico. Njegovo stanje je resi tančno otiplje tuji predmet, da1 no. ve, kaj je. če se tisti tuji predmet- ne giblje, se ji ne zdi živ in ~v celjski bolnišnici je umrl zaradi tega neužiten, žival sej62 letni Kožuh Jože iz Arelina kmalu obrne in izgine. Kajpada j Pr* Celju. mora potapljač skrbno skriti —Pomoč siromakom v tehar-svoje gole roke, ker bi sicer ži-;ski občini. Teharska občina je val zavohala meso in nesreča bi razdelila ob novem letu večji znebila neogibna. sek za živila raznim revnim dru-če pa bi se človek postavil ta- žinam na Teharjih. Celjski ve-koj v bran ter bi izkušal stresti leindustrijaleo g. Westen je ob s sebe orjaško lovko, ki ga oti- j priliki svoje poroke daroval te-pava, bi s tem žival razburil, da harski" občini 15,000 din za reve-bi ga neutegoma napadla. Te ži- že. Občina bo po sklepu občin-vali so strašno togotne. Kadar j ske seje delila vsako leto ob bo-napade hobotnica človeka je ma-j žičnih praznikih darila najpo-lo upanja na rešitev. Prav za j trebnejšim. prav je rešitev le ena: če se boj I -—Nesrečna smrt starke v mla-razvije na takem morskem dnu. ki. V Gerlincih se je pripetila kjer je polno grušča, blata in | velika nesreča, ki je zahtevala peska, žival lahkt^ izgubi ravno- smrt 60-letne posestnice Marije težje, ker se ji izpodmaknejo te- Mihelič. Pred njeno hišo se nahaja plitva mlaka, globoka komaj pol metra, ki je bila pokrita z tankim ledom. Ko je šla po- melji, ki se jih drži z druimi lovkami. V takem primeru žival za trenutek človeka izpustil. Če je potapljač.položaj nalgo presodil, kojna posestnica mimo mlake, jo se da takoj potegniti kvišku, je napadla božjast, na kateri je Zgodilo pa se je že, da se je ne-j bolehala. Pri padcu je zdrsnila koč ta žival oprijela potapljača, | po bregu v mlako, led se je udal ko so ga baš vlekli kvišku. Ker '11 reva je utonila, je sama izgubila tla pod seboj, _______- 7 MALI OliLAM Hiša naprodaj Prodaja jo sam lastnik radi bolezni. Je za 2 družini, 11 sob, se je držala človeka in se dala vleči navzgor. Potegnili so potapljača in zver kar na krov ladje. Mornarji so morali s sekirami presekati močne lovke, ki , , . , so se oklepale človeka. Toni bi-|8 8'araže' *ova klet; proda se lo lahko delo, ker so lovke žilave!za P^vično ceno. Hiša se na- kakor najtrši gumi. !ha^ »a 69°Lf/ f^ Zanimivo je, kako hobotnica; vPraša se na 6806 ^^^ napada svojo žrtev. S tremi ali'__*,„ ' ...... štirimi lovkami se opre ob tla J-J jga naprodaj ali pa se oklene kakega trdnega j Osem sob, za 2 družini, 4 zgo-predmeta na tleh. Z drugimi rej, 4 spodej; proda se po zelo prostimi lovkami pa objame svo-; zmerni ceni. Vprašajte na jo žrtev, ki jo skuša streti, pre- 15620 Calcutta Ave. den jo potem s svojim kljunom 1 začne trgati in žreli. življenje te orjaške živali je nenavadno. Najrajši prebiva kje v temnih luknjah morskega dna ali pa v kaki potopljeni la- (43) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogali St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo 11a dom. bi morala biti /safetyV of your investment ^miMSXtXW*"- » \ up to $5000. y m~m5 Ti ruski ujetniki, ki so jih zajeli Finci od 44- divizije, bodo imeli boljše življenje v ujetništvu lcot njihovi tovariši, ki so še na fronti. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič Gospod Dawkins je nekaj minut žvižgal, potem si je snel klobuk, se popraskal za ušesi in trikrat pokimal. "Kako misliš to?" je rekel Charley. a "Tralalala — žaba lešnik rada jela, ko bi le zobe imela —rurapumpum!" je dejal Lisjak in se navihano nasmehnil. čudna razlaga, <-:laba tolažba. Gospod Bates je to čutil in je iznova vprašal: "Kako misliš to?" Lisjak ni odgovoril. Pokril se je zopet, zajel šle rice svoje dolge suknje pocl pazduho, si še napel lice z jezikom, se udaril šestkrat ali kaj pomembno po nosu, se zasukal na peti in smuknil z dvorišča. Gospo-dič Bates je stopil z zamišljenim obrazom za njim. Nekaj minut za tem so zdramile stopinje po škripa.jo-čih stopnicah šegavega starega gospoda, ki je sedel pri ognjišču, držal v levici safalado in hlebček kruha, v desnici nožič in imel na trinožniku vrč piva. Lopovski nasmeh mu je prebegnil preko bledega lica, ko se .je okrenil in nagnil uho z ostrim pogledom izpod košatih rdečih obrvi proti vratom in tenko prisluhnil. "O, kako pa to?" je za-mrmral Žid in še bolj preble-del. 'Samo dva? Kje je tretji? Pa ne, da bi se jim bila štrena zmešala! čakaj,!" Stopinje .