15. štev. V Ljubljani, četrtek 16. januvarja 1919. II. leto. Velja v Ljubljani: celo let« pol leta četrt leta , *« «csec K 5S-- r 28— n H— . 4-70 Velja jato pošti: ia celo leto naprej K 60*— s® pol leta „ n 3^— »a četrt leta » » 15— «31 ca mesee _ » 5*— Napisinonenaročbebrez pošltjatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino po nakaznici. “Ijag; Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63mtn širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust $&’ Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgn štev. 8. — 1========= " Telefon štev. 360. e=“====2e== Izhaja vsak dan tj ut ra j. Ponautezna Številka velja 30 vinarja. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Sokoli na plan! Ni dolgo, odkar vas je pozvalo Narodno vede. Poziv je podpisal prvak nove dobe, dr. Korošec. Kaj vse si je svet obetal od vas, narodne straže, kadar napoči naš dan . . . Prvi dan že bi morale stati legije pripravljene za sprejem orožja^ ki ga imamo sedaj v izobilju, da bi odkorakale organizirane v ogrožene kraje. A kako je? O nobenem zboru, koncentraciji ne slišimo, ni atamana, ne vaje, ne ukrepov. Ali ne tiči v takem ravnanju ze kal nepokornosti napram ukazu neumornega prvoboritelja? Ali nas ne ▼zbude Čehoslovaki, (pisec je imel v mislih legijo v Ljubljani, ki se je porajala one dni) ki iz s voj ega nagiba osnujejo v nekoliko urah, kar bi bilo stokrat bolj naša sveta dolžnost?! Slovenski Sokoli! Na vaših mestih (narodne straže) stoji negodna mladina, neokretni starci, onemogli vojaki in orožniki. Le tuintam se blišči vmes podrejena sokolska košulja, ki bi morala korakati povsod na čelu in velevati hrabrim dragovoljcem. Vam li ne odpreta oči in srca uspeh in učinek Masary-kovega dela? Ste li v najkritičnejšem trenotku naše zgodovine določeni res le za parado? Opazovali smo vpliv sokolskega krdelca ob transportih in rekviz!cijah. Edinole ta avtoriteta je dosegla mahoma vse, kjerkoli sta odrekla vojaška uniforma in oboroženi civilisti. Zakaj? Ves svet živi sedaj prežet od idealov in baš v Sokolstvu pozna idealne vojščake za svobodo. In Sokol očara dandanes še bolj nego prej, kjerkoli nastopi, seveda v zboru, in doseže z lahkoto, za kar se pehajo trume. Ste li slišali o kakem neredu na naše .i najglavnej.šem križišču, na Jesenicah? Kdo je prevzel tam prvi dan, da, še pred izdanim pozivom inicijativo za brambo in red? Domači Sokol samo. Nastopil je uspešno ob večkrat naj-opasnejši madžarski premoči. Odkod uspehi? V vsakem vagonu, v vsaki tolpi tiči en Čeh, ki ga prešine svetost predstaviteljem sokolske ideje in ki zastavi svoj vpliv na tovariše drugih narodnosti, da se uklonijo, dočiin vojak J°S. KOSTANJEVEC: Moja sopotnica. Leno se je premaknil vlak. Skozi pkna, z lesom zadelana, je prihajalo jedva toliko sive svetlobe, da sem raz-ločil črke svojega časopisa. Citati pa že nisem mogel. Moj prijatelj K., ki je tudi držal časopis v rokah, je uganil, da poteče še nekoliko vode, preden bo mogoče črpati modrosti iz .Jugoslavije", zato jo je resignirano odložil. In ukrenil je nekaj pametnejšega. Potegnil je iz kovčega steklenico s tremi zvezdami in nanjo zatrobil. V svoji nesebičnosti jo je ponudil tudi meni. Za prvo sva bila torej oba potolažena in sva pričakovala nadaljnih dogodkov. Vedel sem, da morajo priti, zakaj vozila sva se proti Mariboru. Vlak je ropotal dalje, na vsaki postaji so potniki vstopali in izstopali, navadni ljudje z nogami na tleh in z glavami na vratovih. Sicer nisem zapazil na njih nobenih drugih poseb nosti. Moj prijatelj je nekolikrat zatrobil, potem pa se je za silo zdanilo. In vglobila sva se vsak v svoje čtivo, pred vojakom, še bolj pred sovražnikom dandanes odreče. Nobenega tehtnega razloga ne najdemo, zakaj ne bi nastopili in prednjačili tudi pri nas Sokoli. Seveda je treba ravnati sedaj v vsej naglici, prebirati in izpopolnjevati s krepkim, razboritim »araščajem in s podpornimi člani, prav tako, kakar so storile narodne armade drugih držav. Vse zajete konje za to armado! Porazdeli naj se v vse oddelke: v pehoto, kolesarje, baterije, kuharje in peke. Seveda bi bilo poveljnike sokolskih žup oprostiti aprovizacijskih služb, pisarniških poslov itd. Naleteli smo na načelnika gorenjskega okrožja, belega od moke od nog do glave, zopet drugega nervoznega od prenapora, ker so njuno marljivost in požrtvovalnost izkoristili dobrovoljčki v zaledju, ki bi bili te posle prav lahko in veliko bolje opravljali ti skrivači. Zatorej, Sokoli ven! Narodne baterije na plan! Civilisti in ženstvo za delo doma in za — črno fronto! Izgovor, da manjka Članov, ne velja, tudi ne pomislek, da bi v nevarnih časih kolidirali Sokoli z Orli. Vsak posameznik pač čuti, da je dolžnost njegova, da vpliva blažilno na vse nekdanje spore. V občinah, v katerih so bili pred vojno Sokoli v večini, naj se podredijo Orli in le-tam Sokoli, kjer so bili v manjšini. Na plan torej, Sokolstvo! Kvišku župe! Le pomislite, kaj so prebili sovrstniki po drugod skozi leta, pa bi se ne žrtvovali nekaj tednov ali mesecev vi, preko katerih so prešle vse grozote, in vi, ki ste nam vrnjeni tako preizkušeni 1 Jugoslavija. Dr. Angjelinovič pri regentu Aleksandru. Belgrad, 15. jan. (Lj. k. u.) Regent Aleksander je sprejel včeraj v posebni avdijenci člana Narodnega Veča v Zagrebu dr. Angjeloviča. V pol urnem razgovoru se je pustil regpt poučiti o najnovejših vesteh iz zasedenega ozemlja in se je posebno zanimal za položaj na naših severno-zapadoih mejah. on je študiral dnevne novice, jaz pa inserate. Vsak je namreč po svoje lahko srečen in jaz že peto leto ne čitam druzega nego inserate, ki so naj-poučnejši in najresničnejši del vsakega časopisa. Tako sva se torej kratkočasila, zehala, gledala na uro in se sen-timentainn pogledovala. Sicer sva bila pa srečoa, zakaj bila sva v tistem oddelku še vedno sama. Toda nobena sreča ne trajh večno. Na neki postajici prihrumi k nama nekoliko dam z gospodom, ki so ga na-zivale z velikim rašpektom: Herr Ober-lehrer. In ta Herr Oberlehrer naju je pozdravil z lepim Guten Tag. Osokoiil sem se in odzdravil: dober dan, zakaj čital sem pred nekaj dnevi, da smo tudi na Štajerskem že v Jugoslaviji. Moja korajža je rodila dober sad, gospod učitelj je na moj dober dan reagiral z dvakratnim »sluga". Potem pa je šlo dalje po nemško od postaje do postaje po celi Jugoslaviji. imeli so si silno dosti povedati in zaupati, največ so razmotrivali vprašanje o želodčnih krčih in domačih potrebah, Iz vsega sem posnel, pa tudi z obrazov sem čital, da se tudi med Bosna za revne visokošolce. Sarajevo, 15. jan. (Lj. k. u.) Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je v razumevanju socialnih razmer in težkega položaja visokošolcev v Zagrebu votirala 400 000 K za dijaške štipendije in podpore ter 200 000 kron za Akademski dom v Zagrebu. Nove poštne znamke. Zagreb, 15. jan. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, pridejo nove jugoslovanske poštne znamke že v prihodnjih dneh v promet. Potovanje po SHS. Belgrad, 15. jan. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, je vlada v Belgradu odpravila vse o-mejitve za potovanje na teritoriju države SHS. V celem jugoslovanskem ozemlju je mogoče potovati brez posebnih dokumentov in potnih listov Za potovanje v ozemlje okupirano od Italijanov, pa ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. Jugoslovanska vojaška pisarna na Dunaju. Belgrad, 15. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanska vojaška pisarna na Dunaju, ki je poslovala dosedaj v imenu Narodnega Veča v Zagrebu, je dobila sedaj pooblastilo za nadaljno delo od vojnega ministrstva SHS, kateremu je tudi podrejeno. Pisarna bo osnovala ekspoziture v onih krpjih Nemške Avstrije, kjer se nahaja večje število jugoslovanskih vojakov. Preosnova srbskega ljudskega in srednjega šolstva. Belgrad, 15. jan. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, pripravlja ministrstvo za uk in bogočastje temeljito preosnovo srbskega ljudskega in srednjega šolstva. V višjih razredih srednjih šol bo uveden poleg običajnih predmetov pouk angleščine in francoščine. Političen pregled. Le brez skrbi! Z ozirom na očividno zvezo med Nemci in Italijani opozarjamo naše ljudi, da so lahko brez skrbi da bi nam moglo to povzročiti kako stalno škodo. Naj se Italijani in Nemci pobotajo stokrat, nam to pač provzroči hipne neprilike, a na konečno uredi ev naših mej to ne bo vplivalo. Nemcev itak ne bo nihče vprašal, Italijani pa pri zaveznikih nimajo dosti vojno niso postiii in da imajo doma »mačka v skrinji". V tem me je potrdilo dejstvo, da je ena izmed dam začela šteti svoje polne škatlje in o-T016 ^'poma čisto slovensko: eden. dva, tri, štiri itd. S tem je bilo seve narodni zavesti zadoščeno in vest gospoda nadučitelja skoro gotovo potolažena. V to žalost je na neki postaji posijalo nekoliko soinčnih žarkov. Vstopila je mlada dama in ko je videla, da je tik mene še prazen sedež, je vzkliknila: »Oh, danes imam pa srečo 1“ »Kdor se z manoj vozi, gospodična, ima vedno srečo," sem ji odgovoril. »In stavim kolikor hočete, da srečno prinesete svoje tihotapstvo v Gradec, če namreč tja potujete." Vzel em ji kovčeg in ga nekam trdo položil na mrežo. »Oh, pazite gospod, jajčka so notri." Zasmejal sem se. »In v Gradec tudi gotovo potujete, ali ne?" »Vi ste ptiček, gospod, vse uganete." več kredita kot Nemci. Seveda pa s tem še ni rečeno, da smemo mi držati roke križem. Storiti moramo vsi vsak svojo dolžnost, vsak Ha svejem mestu ter se vedno in vedno sklicevati na svoje pravice. Nemci pripravljajo napad na Maribor. V našem uredništvu se je zglasil neki zabrinjen rodoljub, ki se je pripeljal včeraj iz Lipnice ter nam je povedal, da v Lipnici kar mrgoli nemškega 'vojaštva. Na poti iz Gradca proti Lipnici marširajo posebno velike množice artilerije in tudi konjiče. Sicer se Nemci v Lipnici novih gostov ne veselijo nič posebno in delajo težave pri nastanitvi. Na naši strani je vse premalo kontrole. Na progi Špilje— Maribor se vozijo celo nemški vojaki kar brez izkaznic. Zato se ni čuditi, da se govori ua Nemškem Štajerskem, da so Slovenci že začeli izpraznjevati Maribor. Priporočamo budnost. Napad na Lučane dokazuje, da se Nemcem ne sme nič zaupati. Pazite konzuli, da ne doživimo druge Koroške! SLOVENCI, SLOVENKE! Komaj smo zadihali zrak svobode, je naša domovina na severu ogrožena po dednem sovražniku. Naši mladeniči, naši možje hitijo koroškim bratom na pomoč. To vrlo četo naših brambovcev, ki se po petletni vojski ne strašijo bojnega truda in vojaških naporov, moramo oskrbeti z vsem potrebnim. Slovenci! Slovenke! Naši požrtvovalni prostovoljci in vojaki potrebujejo zlasti perila. Vi ga jim morate datil V teh bridkih letih, ki so za nami, so ljudje, ki so nas sovražili, mnogokrat trkali na Vaša vrata in ste jim dajali. Sedaj dajte svojim! In če ste prej zaklepali predale pred tujci, jih sedaj odprite na stežaj za braie! Naše požrtvovalne gospe, županja dr. Tavčarjeva, Cilka Krekova in predsednica Rdečega križa SHS Vera dr. Slajmerjeva so stopile na čelo odbota, ki si je stavil nalogo, da oskrbi našo koroško armado s potrebnim perilom. Podpirajte ta odbor! Ko dajete njemu, vršite le svojo dolžnost, kakor naši možje, ki stoje pred sovražnikom. Dr. Korošec. Kamor je gospodična pozneje potipala, povsod so bila jajčka. Pa tega ji nisem zameril, ker je vso pot govorila samo slovensko in ker je bila poleg tega — zelo čedna. Govorila je celo pot živahno, vpraševala, ip če ni bilo drugače, je tudi sama sebi odgovarjala, da ni utrudila mene. Ko se je v Mariboru poslovila, mi je podala svojo majhno roko, rekoč: »Hvala lepa za družbo, gospod. Sedaj vam pa lahko zaupam, da nisem gospodična, ampak ločena žena." „Tudi to sem že davno uganil, gospa." »Pa veste, kdo je kriv?" je vprašala in stisnila ustnice. »Kaj ne bi vedel? Mož seveda. Bržčaš je jemal tam, kjer ne bi smel, in puščal tam, kjer bi bil moral jemati." Za hipec je zamižala, potem na je molče uprla vame svoje velike oči ter mi stisnila roko. Vlak se je ustavil, na peronu se je še ozrla nazaj. Moj prijatelj me je dregnil v bok in dejal: »Jože, ta ženska ima pa — temperaturo!" Mirovna konferenca. Rumunija in SHS. Pariz, 14. januvarja. (Lj. k. u.) „Le Journal" objavlja razgovor z ude-ležniicom mirovne konference, ki je izjavil, da prideta balkanski in ogrski problem šele v drugi polovici mirovne konference v razpravo. Dejal je, da bo Rumunija dobila le en del Sedmograške. Banata tudi ne bo dobila, ker ga mirovna konferenca prisodi večinoma Srbiji. Wi!son se vrne v Ameriko v 14 dneh. Kopenhagen, 14. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik Wilson se bo približno v dveh tednih vrnil v Ameriko. V Evropi ga bo zastopal ameriški vojni minister Baker. London, 12. januvarja. (Lj. k. u. Zakasnelo). Kakor poročajo listi, odpotujejo jutri ministrski predsedniki Lloyd George in minister Bonar Law, nadalje ministrski predsedniki kanadski, avstralski, južnoafriški in novozelandski ter maharadža bikanirski v Pariz, da prisostvujejo konferencam načelnikov zveznih in asociiranih vlad. Brest, 12. januvarja. (Lj. k. u. Zakasnelo). S križat ko „Georgo Wa-shington" so dospeli odposlanci vlad Zedinjenih držav in Kitajske. Odpeljali so se v Pariz k mirovni konferenci. Pripravljalna dela. Pariz, 14. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Danes popoldne so se zbrali v ministrstvu za zunanje stvari tajništvo in pooblaščenci zavezniških velesil, da pripravijo vabila za prvo slrupno sejo, ki bo v soboto. Način posvetovanja bo, kakor poroča „Temps“ tale: Pogajanja bodo vodili z zastopniki petih velesil. Pooblaščenci teh velesil se bodo sestali v komitejih. Vsak komitej se bo zase posvetoval o posameznih tvarinah. Ti komiteji bodo sprejemali izjave zastopnikov malih držav. Sklepi teh komitejev bodo nato predloženi predsednikom delegacij vseh sil, ki naj jih odobrijo. O poljskem vprašanju se bodo baje kmalu posvetovali. Razna poročila. Zaslugam priznanje. Maribor, 14. januvarja. (Lj. k. u.) Občinski zastop v Dolgošah pri Mariboru je imenoval v svoji seji dne 30. grudna 1918 generala R. Maistra in vodjo okrajnega glavarstva dr. Srečka Lajnšiča častnim občanom. Maribor, 14. januvarja. (Lj. k. u.) Občinski odbor v Zirkovcih pri Mariboru je imenoval v svoji seji dne 29. grudna 1918 generala R. Maistra in vodjo okrajnega glavarstva dr. Srečka Lanjšiča častnim občanom. Nemška Avstrija bo povišala ceno kruha. Dunaj, 15. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča :|Danes bo seja državnega sveta, v kateri se bo sklepalo o zvišanju krušnih cen v Nemški Avstriji. Wilson za stradajočo Evropo. Washington, 14. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Predsednik Wilson je kongresu poslal spomenico, kjer zahteva kredit sto milijonov dolarjev za ublaženje lakote v Evropi in izvaja, da je mogoče zajeziti razširjajoči se boljševizem le z živili, ki so ključ za položaj v Evropi in za mir. Dnevne vesti. Še vedno podložniki! Narodna vlada v Ljubljani je izdala narcdbo o potovanju po ozemlju Slovenije in izven nje. V tej naredbi je govor o podložnikih države SHS. Gospodje pri N. V. torej še danes ne vedo, da v državi SHS. nimamo nikakih podložnikov, ampak samo državljane. Pri teh nazorih se seveda ne smemo čuditi, če vladajo med nami še vedno razmere, kakoršne pač vladajo. Gospoda! Otresite se vendar že enkrat Metternichovega duha. Kako begajo ljudi. Narodna vlada je sama izdala pozive, naj se pazi na razne sumljive elemente, ki se klatijo po naši domovini in begajo ljudi. To- da kaj pomaga, ko imajo ti temni elementi oporo baš v onih krogih, ki bi morali biti glavna opora države. Najnovejšo begalico, ki so jo vrgli med ljudi je, da je med Lahi in Nemci že dogovorjeno, da si razdele slovenske dežele. Sava bo meja. Severno Save bo vse nemški, južno pa italijanski. Namen je prozoren: Take govorice naj bi povzročale med našim ljudstvom zmešnjavo, in če že ne druzega, pa vsaj malodušnost. Proti temu imamo samo eno sredstvo: Vsakega, ki širi take govorice, pod ključ. Odslovitev tujerodnega uslužbenstva pri državni železnici. Poverjeništvo za promet nam piše: Od približno 300 nastavljenih železničarjev državne železnice jih je do danes dobilo odpustnico 241 in sicer 70 uradnikov, 108 poduradnikov in 63 iz nižjih kategorij. Mnogo nemških uslužbencev pa je zapustilo službena mesta takoj ob preobratu. Hoss je bil odslovljen 28. decembra 1918 in Kaftan začetkom januaria. V tem pogledu je vest v dopisu iz dne 14. t. m. Vašega lista netočna. Odslovitev tujerodnega uslužben-atva pri južni železnici. Od železničarjev južne železnice je dobilo do danes odpustnico 100 uradnikov, 20 poduradnikov in 20 iz nižjih kategorij. Mnogo nemških uslužbencev pa je zapustilo službena mesta takoj ob preobratu. Odslovitev tujerodnega poštnega uslužbenstva. Iz službenih ozirov je bilo že v novembru in decembru 1918 odpuščeno mnogo tujerodnega poštnega uslužbenstva. V novembru je bilo to posebno potrebno na naši severni meji in v obče na Štajerskem. Z včerajšnjim dnem je bilo odpuščeno iz poštne službe v slovenskem ozemlju države SHS v celoti 67 pragmatičnih uradnikov, 48 poštarjev in nadpoštarjev, 13 poštnih ekspedijantov, 1C9 oficijantov in aspirantov, 19 uradnih pomožnih moči in 60 slug. Tihotapljanje živil v Nemško Avstrijo se vrši še vedno v veliki množini. Tihotapci se izognejo kontroli tako, da izstopijo v Špilju, gredo do Ernoža peš in tam zopet vstopijo s svojim plenom v vlak. Za begunce. Vsled tostvarne na-redbe poverjeništva za narodno brambo se poživljajo begunci, da najkasneje do 31. januvarja t. 1. pismeno prijavijo po možnosti vse škode, ki so jim vsled vojne nastale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse še neporavnane terjatve napram bivšemu erarju, zlasti terjatve za neplačane re-kvizicije in terjatve, ki izvirajo iz voj-nodajatvenega zakona. Prijave naj se pošljejo posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38./1. Posebne tiskovine za prijave se ne izdajajo. Iz poveljništva II. vojnega okrožja nam pišejo: »Stranke se opominjajo naj se ne obračajo s privatnimi pismi osebno na referente II. vojnega okrožja, ker se taka pisma ne bodo upoštevala in se nanje ne bo odgovarjalo. Vloge naj se prenlože službenim potom. Ustmena pojasnila se dajejo v zato določenih urah. S tem se hoče vsako pro- tekcijo preprečiti. »Evidenčni in informativni urad za mornarico SHS« se je osnoval v področju štacijskega poveljstva v Ljubljani. Nalog tega urada je, da prevzame evidenco vseh tu in v bližini nahajajočih se pripadnikov mornarice SHS in jim da potrebna navodila oziroma pojasnila. Vsako s stroški zvezano potovanje po informacije v Zagreb je vsled tega nepotrebno. Urad bode sprejemal tudi prijave za nadaljno službovanje in izplačeval, oziroma pošiljal redovito prijavljenim njihove plače. Vsi častniki (kadeti, aspiranti), vojno-mornariški uradniki (elevi) štabni in drugi podčastniki, gažisti brez čina ter mornarji se morajo v svrho evidence javiti do 20. t. m. pri označenem uradu. Vsakdo naj po možnosti prinese seboj vse listine in izkaznice tičočih se njegove osebe, kakor n. pr. spričevala računske pravilnosti, službene knjige, knjižice za mesečnino, dekrete imenovanja itd. Prostovoljno dalje služeči podčastniki (mati), kateri so prekoračili deseto službeno leto, pa radi nastalih razmer niso bili imenovani višjim podčastnikom, naj prineso, ako nimajo drugih izkazov ali listin, vsaj evidenčni izvleček seboj, katerega dobijo pri tozadevnem dopolnilnem poveljstvu (prej »Erg. Bez. Kdo.«). Urad se nahaja pri štacijskemu poveljstvu v Ljnbljani, Bavarski dvor, II. nadstropje, druga vrata desn« in mu načeluje l. p. B. Jeločnik. Visokošolcent, ki so prosili za študijsko podporo v vednost! Poverjeništvo za uk in bogočastje je v prisotnosti treh zastopnikov dijaštva pregledalo prošnje visokošolcev ki so že študirali, oziroma, se bodo šele vpisali v inozemstvu. Pri tem »e je opazilo, da je velika množina prošenj ne samo slabo sestavljenih ampak tudi skrajno pomanjkljivo opremljenih. Rešitev prošenj, katerim manjkajo najvažnejše priloge (ubožna izpričevala, izpričevala o že napravljenih izpitih itd.) se je odložil na poznejši čas. Tehnikom. V Ljubljani krožijo v zadnjem času vesti, da ne sprejema češka tehnika v Pragi radi pomanjkanja prostorov sploh nič več slušateljev, vsled česar čaka morda marsikateri tehnik še danes ugodnejših razmer, da nadaljuje svoje Študije. Vesti so popolnoma neosnovane. Češka tehnika v Pragi sprejema vedno slušatelje in gre vsem na roko, zlasti onim iz juga in slušateljem-vojakom. Za nje so celo posebni kurzi. Kazen za oderuhe. V češkem državnem zboru so socijalni demokratje stavili sledeči predlog: Vlada se poživlja, da predloži zakonski načrt sledeče vsebine: 1. Skrivanje zalog, kakor žita, masti, blaga za obleke, usnja, koloni-jalnega blaga ter drugih surovin in pridelkov, ki so potrebni za oskrbo ljudstva in mirni potek gospodarskega življenja v državnem obratu, z namenom, da se te zaloge odtegnejo tre-notni potrebi, je veleizdaja, ki se mora strogo preganjati in kaznovati s težko ječo od petih do dvajsetih let. 2. Skrito blago ter polovica premakljivega in nepremakljivega premoženja krivca zapade državi. 3. • Krivec izgubi po prestani kazni. za vse življenje politične in državljanske pravice. 4. Na enak način naj se kaznuje oderuštvo z živili, obleko in čevlji. Okrajno glavarstvo Sloven-igra-dec je kot zaupnike na Gortini, Muti, Vižingi, Marnbergu pri prepečatenju bankovcev imenovalo dosedajne vse-nemške peteline, celo teden dni prej odstavljene župane. Ali misli vladni tajnik s tem pri kmetih dvigniti ugled nove vlade? Ko bodo ljudje take videli pri uradovanju, se bodo opravičeno mislili, da se ni nič na boljše obrnilo, nič spremenilo, marveč da še vedno komandirajo Slovence nemškutarji. Zakaj taka obzirnost, ki ni več neumestna ne potrebna!? Zglaševanje vpoklicancev. Iz pozivnega razglasa je razvidno, da naj se vpoklicanci pri Vojnem dopolnilnem poveljstvu, v čigar območju je njihovo bivališče, oziroma pri najbližjem vojn. dopijln. poveljstvu. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana in Trst se nahajata v Ljubljani, Ambrožov trg št. 7/1., kjer naj se torej zglasijo Goričani Za ; Celje in Maribor sta vojni dopoln. pov. v Celju oziroma v Mariboru. Za srbsko siročad so nabrali vrli Jugoslovani v Logatcu 656 K. Italijanska okupacija ni mogla preprečiti, da ne bi vrli LogatČani pokazali svojega ljubečega in čutečega srca za ubogo jugoslovansko deco. Hvala jim! — Tržaški begunci pri oddelku celjskih SHS državnih redarjev so nabrali za srbske sirote 503 K v protest proti sedanjemu italijanskemu nasilstvu y jugoslovanski domovini. Tajništvo Akademskega Doma v Ljubljani javlja, da naj se oni dijaki, kateri so sporočili svoj vstop v Akademski Dom potom dopisnice, sporočijo Akademskemu Domu ali hočejo biti sprejeti brezplačno ali polovično ali pa bodo plačali vso oskrbo. Dotični dijaki naj to takoj sporočijo tajništvu Akademskega Doma v Ljubljani. Na ukaz ministrstva za finance v Bclgradu je rok za žigosanje bankovcev avstro-ogrske banke oodaljšan do vštevši drugega februarja 1919. Direktna zveza Ljubljana—Karlovec. Vsled tehničnih zaprek še ni bilo mogoče otvoriti direktne železniške zveze med Ljubljano in Karlovcem. Ker je pa to vprašanje med generalnim ravnateljstvom hrvatskih železnic in prometnim poverjeništvom v načelu že ugodno rešeno, je upati, da bo kmalu uveden direkten promet, ki bo zadoščal vsem sedanjim potrebam. Kedaj bo boljše? Čudne stvari se dogajajo na južni železnici. Tako ti pride sprevodnik z rdečo kokardo na čepici v voz in vpraša potnike II. razreda »ist jemand eingestiegen. — Karten bitte«. Kje pa smo, ali je morda Jugoslavija naseljena s samimi Švabi? Na vprašanje zakaj se 'tako malo uvažuje uradni jezik, ki' je sedaj vendar slovenski , so mi pojasnili nekateri železničarji, da s« vsi dotični sprevodniki, ki danes nosijo rdeče kokarde zagrizeni prejšnji nemčurji, -ki skrivajo danes svojo zagrizenost pod rdečo barvo izpod katere spuščajo svoje strupene pušice, na njim tako grozno zoperno Jugoslavijo in te prokletc Srbe in njih dinastijo. Priporočamo Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev, da ugotovi imena vseh takih nemčurskih tičev in potem od obratnega nadzorništva južne železnice odločno zahteva, takojšno odstranitev takih prezirljivcev službenih predpisov, ki s svojo švabarijo žalijo jugoslovanske potnike. Podpora nezaposlenim. Z ozirom na Vašo notico z dne 13. t. m. pod dnevnimi vestmi »podpora nezaposlenim« blagovolite sprejeti sledeči dopis: Kot nezaposlenec sem mnenja, da bi takoj vsaj deloma ponehala nezaposlenost, ako bi se iz našega ozemlja iztrebile tiste pijavke tujega rodu, ki nas je s silo podjarmil, nas tlačil nad 500 let ter nas izkoriščali na vse mogoče načine. Človekoljuben biti napram tujcu je sicer lepo, ampak šele potem, ko se je napram svojemu človeku izpolnilo vse dolžnosti Človekoljubja. V glavnem da se mu preskrbi na lastni zemli kruh preje, ko si zasigura tujerod nadaljno eksistenco. Tujemu čjoveku, dosedanjemu izkoriščevalcu, dajati eksistenco na naših tleh, svojemu človeku pa beraško podporo, je budalost ki jo svet še ni videl. Merodajni faktorji naj imajo ! najpreje srce za svoje ljudi, potem za ! tuje.............................................. —~ Surov napad. Sinoči je napadel neki invalid rez. voj. kurata g. Vrečka, ki se je le s težavo in s pomočjo stražnika ubranil surovega napada. Razkošnost in beda. Pred par dnevi smo apelirali pod tem naslovom na premožnejše ljudi, naj darujejo kako drobtinico od svojega bogastva za ubogo inteligentno mater-vdovo. Do sedaj smo prejeli borih 68 K in še te so darovali ne ravno premožni ljudje. Da moremo pomagati ubogi žrtvi svetovne vojne z večjo vsoto, se obračamo ponovno do naše premožne javnosti, naj blagovoli odpreti svoj trdo zavezani mošnjiček v pomoč nesrečni družini. Darove sprejema naše uredništvo. Draginja v Ljubljani je še vedno neznosna. Te dni se je mudil v Ljubljani neki gospod iz Zagreba, ki se kar ni mogel načuditi oderuštvu, ki vlada po ljubljanskih gostilnah. V Zagrebu so cene že mnogo nižje, v Ljubljani je pa še vedno pri starem. Prošnja! Vsled dogodkov na Koroškem, osobdo pa v mojem rojstnem kraju v Sv. Jakobu v Rožu (Podrož-čica), živim v vednem vznemirjenju. Dozdaj nisem sprejel od doma nobenega poročila. Zato tem potom naprošam vse tiste domačine, ki se nahajajo kot begunci na Kranjskem, da mi blagovolijo poslati poročilo o usodi mojih roditeljev in svojcev na sledeči naslov: Dobernik Simon, pri gospe M. Wagner, Koroška cesta štev. 9., Maribor ob Dravi. Kdo ve o Alojziju Hrovatu, doma iz Loga pri Žagi, Primorsko, ki jc služil pri saperjih in bil oktobra v bolnici v Ptuju? Naslov njegovega brata: Jožef Hrovat, Hradeckega vas št. 17 pri g. Hlebš, Ljubljana. Založnik stenskega in žepnega koledarja Hinko Sax v Idriji nas naproša tem potom obvestiti vse cenj. naročnike, da mu italijanske oblasti nikakor in na noben način niso dovolile izvoza koledarjev, vsled česar ne more ustreči naročnikom, dasi sta bila oba koledarja že koncem novembra izgotovljena. Društvene vesti. j-T^J.Socljalistična družba* prireHT čfanes v četrtek ob 8 zvečer širši debatni večer v realki (I. nadstr., risalnica), in sicer se nadaljuje debata zadnjega večera. — Gostje dobrodošli! 'V Pevsko društvo ,Slavec“. Važen sestanek članic in članov pevskega zbora se vrši v petek 17. t. m ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Pridite vsi! Atentat na tiskovno svobodo. Komaj smo dosegli svobodo tiska, katero nam je kratila absolutistična Avstrija, že nam obeta Narodna vlada za osvobojeno Slovenijo cenzuro časopisja. Gospodje pri vladi še niso izgubili onega črno-žoltega duha, s katerim so se pred dobrima dvema mesecema proglasili za jugoslovanske »ministre". Naša slavna Narodna vlada naj ne misli, da bo s pomočjo cenzure prikrila svoje »avstrijsko mišljenje". Poverjenik za narodno obrambo v Zagrebu se je ravnokar odločil, da prepusti vse akte proti bivšim avstro-ogrskim oficirjem, ki so se pregrešili na sveti jugoslovanski stvari, vojaškim in civilnim sodiščem, da jih postavno zasledujejo. Naša vlada bi pa hotela s silo uničiti resnico. Upamo, da bo naš Belgrad posveti! tudi v našo „belo“ Ljubljano! „Napreju“. Kakor volkovi so se spustili vsi trije slovenski dnevniki (Narod, Slovenec in Naprej) na »Jugoslavijo* in Napreju je ostala žalostna slava, da mene kot odgovornega urednika in izdajatelja „Jugoslavije“ osebno napada. Ne bi odgovarjal, a »Naprejeve obdolžitve so tako nečuven^, da ko. pošten Slovenec molčati ne smem. Prosim cenj. čitatelje oproščenja, da z osebno polemiko jemljem listu tako pičlega prostora, a zagovarjati se moram. Izjavljam pod častno besedo, da dotične notice, kjer se namiguje, da dobiva oz. je dobivalo slov. soc. demokratično časopisje subvencije z Dunaja nisem niti spisal niti je inspiriral. odgovorni urednik »Napreja" g. fetejani menda ne spiše vse vsake številke „Napreja“. Če sem potem v svojem zagovoru rekel, da mi ni znano, če res dobiva oz.je dobivalo slov. soc. demokratično časopisje subvencije od nemške centrale z Dunaja, še to ni nikako hujskanje ali sumničenje tercveč resn ica je, da meni ni znani. Če je res ali ne, bodete pač Vi gospodje pri »Napreju" bolje vedeli, a namesto da bi odgovorili ua to, ste šli ter nesramno osebno napadli mene. Gospodje sodrugi, s tem da hočete mene pokazati svetu kot ne vem kako slabega človeka, še niste pojasnili splošnega mnenja, da dobiva vaše časopisje podpore z Dunaja. Odgovorite stvarno da ali ne, pa ne da se izogibate jedru ter ste zasukali tako, da kažete s prstom na me, glejte ga: tak-le lump je. S tem, da hočete mene predstaviti svetu kot ničvredneža, se niste opravičili, še manj pa oprali Sebe. Podobni ste tatu, ki bežeč kriči ‘n kaže na druge, češ primite ga, pri-jnite, da ne ubeži. Gospodje sodrugi, se hvaležni bi mi morali biti, da sem *as v svojem zagovoru, ki ste ga ‘lrjali od mene, opozoril kaj se splošno govori o Vašem časopisju. In se-®aj. ko se izogibate vprašanju ter na-*estu, da bi možato odgovorili: ne, n' res, da dobiva naše časopisje subvencije 7. Dunaja, pa mene kakor razbojniki izza plota napadete osebno, s leni ste sum le povečali. Res, gospodje, "^isliti je velika neumnost," kakor P^ete in vidi se, da res malo mislite. Očitate mi tri reči: 1. da sem Prodal tiskarno dr. Šušteršiču; 2. da bil vojni špekulant z mastjo in ~a sem Ljubljančane odrl pri enem ?a z mlinom, kovačijo na vodno moč, mlinom za Čreslo in tozadevnim poslopjem, za katero se je ustanovila iz-| klicna cena v znesku 77.897 K 55 vin., zaokroženo 78.000 K. Dražba se bo vršila dne 18. februarja v Zrečah-Lušbergu na licu mesta ob pol 10 uri dopoldne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno Dražbeno skupilo je položiti na roke sodnega komisarja, odnosno na sodišču Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri okrajnem sodišču v Konjicah in na dan dražbe na licu mesta. V hiši se je izvrševala in se bo lahko še gostilniška obrt, trgovina z mešanim blagom, vsa poslopja in pritikline stavb so prirejene za lesno trgovino. Vse posestvo je lepo nrondirano. Leži le pičlo poldrugo uro oddaljeno od Konjic. Lokalna železnica se v kratkem spelje prav do Zreč. Po zemljišču se proda tudi trgovinska zaloga raznega blaga, inventar na zemljišču, sobna oprava, orodje, posoda, vino, mošt in žganje, par konj, govedo, kočije, sani, vozovi itd. Okru j no sodišče Konjice SHS, odd. I., dne 12. januvarja 1919. Vilo nsttilpcijo. V kratkem se ustanovi Delniška družba »TRIGLAV" za izdelavo žitne kave in sadnih kouserr. Delnice so po K 500*—. Vabite se, da se udeležite sub-skripcije in da prijavljeni znesek takoj vplačate po poštni nakaznici na podružnico »jadranske banke" ali pri »Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. Subskripcijski rok konča z dnem 31. januvarjem 1919. Za pripravljalni odbor Delniške družbe „TKIGLAY“ Fr. Cerar. M. Gostinčar. V. Jerotlna. Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo"! Dražbeni oklic. V sredo, dne 22. prosincu 1919, točno ob 9. nri dopoldne se bode v deželni bolnici oddalo na javni dražbi približno 5 vagonov mineralnih voda. Zdražitelj mora kupnino takoj v gotovini vplačati, ter kupljene mineralne vode na lastne stroške odstraniti. Nadaljna pojasnila se dobe v stavbenem oddelku Narodne vlade (stvarna demobilizacija) soba štev. 6. V Ljubljani, 11. prosinca 1919. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Ing. Kobal 1. r. 1SISž Z vojnim posojilom poravnate lahko premije za na novo sklenjena življenjska in rentna zavarovanja. — Tudi se vojno posojilo po izredno visokih kurzih prevzame kot hranilna vloga z ugodnim obrestovanjem. Pri vprašanjih je navesti: 1. Koliko vojnega posojila v nominalni vrednosti da se želi vplačati in 2. koje vrste (emisije) da je vojno posojilo. v Generalni zastop zavarovalne družbe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. Čevlji tovarne Peter KO zina & Ko. iz najfinejšega ševro, boks In lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85*— za moške, K 73*— za ženske. Vzalogi Ljubljana Breg. °r>' 60 - -S! — "Ki g ^ s iVt, ca rst ca r-4 «3 C Š J3 w Priporočamo sledeče knjige: Dr. Ivan Lah: „DORE“. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne Cena vez. 3 50 K Milan Pugelj: „M!MO CILJEV". Novele.............Vez. 450 K Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. ...................Vez. 4-50 K Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu.....................Broš. — 60 K Mrs. Hungersdorf: „SNAHA". Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije...................Broš. 3•— K Anton Pesek: ,SLEPA LJUBEZEN". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih....................................Broš. 2'— K A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJU". Pomožna knjipa za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8-50 K Manica Romanova: „ŠOPEK SAMOT ARKE". Zbirka novel. Cena broširani kr.iigi....................K 3'20, vez. 4W K Azov in Tefji: „HUMORESKE" Zbirka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena.....................Broš. K 3 —, vez. 4-50 K Abdilus: „PRCBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2— K „KURENTOV ALBUM“. Humoristični almanah s slikami 4'20 K Ferd. Seidl: ..RASTLINSTVO NAŠIH ALP“. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez.....................7 — K Poiiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej. Upravništvo „J u g o s 1 a v i j e“ ■ ■ v Ljubljani, Marijin trg 8. ■ IIIBIHeeiBIBHIICfBII n ■.