PRIMORSKI DNEVNIK pStftin ^——— bbT!.plačana v gotovini ^«tale I gruppo Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 200 (7988) TRST, sobota, 28. avgusta 1971 JAPONCI UVEDLI NIHAJOČI TEČAJ JENA PRVA ZMAGA NIX0N0VE UPRAVE > BITKI ZA VREDNOST DOLARJA Vnska narodna banka ima v blagajni 12.500 milijonov dolarjev - Japonsko Nino blago s« bo podražilo, ameriško na japonskem trgu pa pocenilo 1'fc. RAZDEJANJE, KOT GA LJUDJE NA GORIŠKEM NE POMNIJO ———■ ■ ■ ■" — ' ' Silovit zračni vrtinec povzročiI ogromno škodo v Koprivi\ Gradiškuti, Števerjanu in na Osiavja Vrtinec je zajel pol kilometra širok in 20 km dolg pas od Medeje do Solkana - Odkrite številne strehe, uničen ves vinski in sadni pridelek in poškodovana električna napeljava 27. — Japonski minister za finance je danes sporočil, ■k»| ac*a sklenila uvesti nihajoči tečaj jena. Nova menjava japon-V*li»VoU'®' ^ *® bo ravnala po povpraševanju in ponudbi, stopi v d*j*n.. z iutriinjim dnem. Uvedba nihajočega tečaja jena pomeni ? ni®govo ovrednotenje, saj je morala doslej japonska na-It |,l. an^a kupiti na japonskem trgu ogromne vsote dolarjev, da R« zavarovala uradni tečaj, ki je znašal 360 jenov za dolar, ktllf, n^J?.a ^ lahko ohranila doseda-, jV^av° Jena in da je prepre-bi se povišale cene ja-li h.n Proizvodov za izvoz, hkra-se znižale cene a-Proizvodov na japonskem Sto?)5 J°'arjev na japonskem ^ je' k?1 Je bil tak° velik, 1'^joč;* vlatla prisiljena uvesti W ‘JPčnj jpna. Po zadnjih na- tV" bi l9pte,inarodne banke ima v- ■ sv°i' blagajni sedaj 1-nL —. .j, 12.400 ntiv dolariev' kar Predstav 9,50 vrednost vseh rezerv liiti, 2latu in konvertibilni va- onska vlada je z iz*red- ^ ...... iWa°voljstvom sprejela sklep !• v W6 i^ade- Politični opazoval-Ajo ,ashingtonu soglasno ugotav- '9]ij^j 2rnag0 Nixonove ‘‘I. ,!n gospodarski ukrepi, upraive. —’ ki p JU j avrgiaoiiir r^ltev a Podstavlja japonska od v z— ii N; f,ve namen, da prisilijo dr • Slivno zunanjetrgovinsko !>% ^ trdno valuto, da ovred- ‘ je \t‘ SosPodarski ukrepi, kr !° irnoii XOn sprejel 15- avgusta, «lv. 11 namen, da Drisiliio dr- Vja ^j denar v odnosu do do-Jbi j . 0 je Nixonu po 15. avgu-\ ,Psko uspelo, saj so v tem 'bllilg 'korai vse zahodnoevropske bo$tj znatno pridobile na vred-IbtijL. Primerjavi z dolarjem, kar ^noti/*3 80 se ve^ ab mani ^ni ^asb'ngtonu menijo, da polj« dpiVf0V v zvezi z dolarjem in z i na uvoz v ZDA. Na se-'l e bil prisoten podtajnik Bel-^lih ?unkc>onarji ministrstva in *A w Ministrstev, ki se zanimajo za asanja. uvodoma orisal obstoječe Sili „ nakar so po daljši razpravi f&tf»jnSotni mnenja, da je treba dol-*> tia 6 rešitve iskati v okviru EGS *%( 'nultilateralni osnovi, da se za- tun. *y°boda izmenjave. Prišlo pa 1 izdati ° 'Zraza stališča, da je tre-(j. u takojšnje ukrepe za področ v 1 so sedaj neposredno prizadeta. I. J ZVB*i L _ . ...________________ da je tre- JJo tr_2v?zi bo ministrstvo za zuna-U jil, 'zdelalo vrsto Rihter . 0 J®11 v rapravo drugim ■hv#trieKiranim ministrstvom in usta-j1« se omili škoda, do katere (ja s 0 2aradi ameriških ukrepov S :.Sa.°brani konkurenčna sposob-^ketn .ansl{ib izdelkov na ameri- w tržišču. ^er za zaklad Ferrari Aggradi pa je danes sprejel predsednika vsedržavnega združenja proizvajalcev čevljev Camagno, ki je ministru obrazložil posledice ameriških ukrepov. Danes sta se tudi sestala ministra za zunanjo trgovino in za zaklad ter je po sestanku bilo izdano sporočilo, da se vlada zaveda posledic ameriških ukrepov in nujnosti, da se odstrani dodatna desetodstotna taksa. To vprašanje pa zahteva daljša pogajanja, zaradi tega ga je treba ocenjevati v okviru obsežnejših ukrepov, ki jih zahteva novi monetarni položaj. Vlada pa bo med tem izvedla ustrezno akcijo v korist ogroženih panog. Obramuni minister Tanassi je v zvezi s sklepom NATO, da bodo premestili v Neapelj pomorsko poveljstvo za Sredozemlje, izjavil, da ne gre za sklep posebnega političnega pomena temveč za zadevo, ki ima izključno organizacijski značaj. O tem že obstaja sporazum, ki je bil podpisan med državami NATO 1965. leta in ki predvideva premestitev poveljstva v Neapelj ter gre torej za obveznosti Italije kot polnopravne članice zavez- ništva. Vodstvo PSIUP se bo sestalo 2. septembra, ko bodo obravnavali politični položaj z vidika krize dolarja in političnih ter gospodarskih posledic. Na valutnem tržišču ni nobenih posebnih novosti in se nadaljuje splošna težnja, ki jo zasledujejo že ves teden: dolar se je ustalil na približno 615 lir (dolar v bankovcih okrog 610 lir), funt in švicarski frank pa sta povečala svojo vrednost v odnosu do lire. di, da taki stiki niso nedovoljeni. Kitajska je edino proti temu, da dve supersili vladata svetu in da si ga delita. Bližnjo razgovori med Kitajsko in ZDA so že predno so se pričeli, povzročili nezadovoljstvo in nervozo, kar je končno poskus, da se Amerika zbudi, da še nadalje ohrani blokado in izolacijo Kitajske. Po besedah Čuenlaja so ZDA, da bi se rešile težav, v katerih so se znašle, pričele s politiko, ki> je povzročila zaostritev odnosov z Japonsko, z Zahodno Evropo, z zahodnim evropskim trgom in mednarodnih gospodarskih odnosov sploh. Mi moramo doumeti to objektivnost in prisiliti ZDA, da sprejmejo zahteve ljudstva in da tudi tako ravnajo. To nam omogoča, da svetovni položaj usmerjamo v korist vseh narodov, je zaključil Čuenlaj in pripomnil, da se s tem ne strinja samo ena, oziroma dve supersili, ki skušata dominirata na svetu in ga deliti, oziroma dominirati nad Evropo, Balkanom, Srednjim vzhodom in v Sredozemlju. Potem je dejal, da je Kitajska odločno proti taki politiki in je poudaril, da se Kitajska ne bo nikoli obnašala kot supersila. To dokazuje s svojo podporo srednjim in malim dritevam. V delu intervjuja, kd se je nanašal na dvostranske odnose, je premier Čuenlaj izrazil zadovoljstvo z rezultati razgovorov, ki jih je imel z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Mirkom Tepavcem v Pekingu. Čuenlaj je izrazil spoštovanje kitajskega ljudstva, kitajske vlade in svoje osebno spoštovanje jugoslovanskih narodov, ki so se junaško borili v vojni proti fašizmu. Mi tega ne pozabljamo in nikakor ne bomo pozabili, je dejal predsednik kitajske vlade. Božo Božič Ministra za zunanje zadeve SZ in Vzhodne Nemčije sta obravnavala berlinsko vprašanje MOSKVA, 27. - Agencija TASS je danes sporočila, da je prišlo do daljšega razgovora med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in zunanjim ministrom Nemške demokratične republike Ottom Winzerjem o številnih aktualnih vprašanjih, ki se nanašajo na utrditev miru in varnosti v Evropi ter na dvostranska vprašanja. Stavek »okrepitev miru in varnosti v Evropi* so do sedaj vedno omenjali v zvezi z berlinskim vprašanjem in s konferenco o evropski varnosti in gre torej pri obisku vzhodnonemškega zunanjega ministra za nadaljnje korake glede rešitve nemškega vprašanja. V poročilu je nadalje rečeno, da se je razgovor vršil v toplem, prijateljskem ozračju in da je »potrdil enakost stališč glede obravnavah vprašanj*. Po razgovoru je Gro-miko nriredil Winzerju kosilo. Popoldne je Winzer z letalom zapustil Moskvo in se je vrnil v vzhodni Berlin. Obisk vzhodnonemškega zunanje j ga ministra spada v okvir na-' ’ ... korakov za ureditev ber- linskega vprašanja, saj je sedaj na dnevnem redu najprej ratifikacija sporazuma štirih veleposlanikov (kar je bolj formalni akt), nato pa dvostranski razgovori med obema Nemčijama, ki pa bodo nedvomno trd oreh in pri čemer vse kaže, da se Sovjetski zvezi mudi in je pripravljena popuščati, nekoliko drugačno pa je stališče Vzhodne Nemč>>. " j daljnjih FORT LAMY (Čad), 27. Radijska postaja iz Fort Lamyja je sporočila, da je skupina zarotnikov pod vodstvom Ahmeda Ab-dalaha skušala izvesti državni u-dar, ki so ga čadske oblasti preprečile. Predsednik Francoise Tom-balbaye je ukazal aretirati zarotnike in jih obtožil, da so skušali odstaviti sedanjo vlado, da bi usta novili »lutkovni režim, ki bi ga plačevali tujci*. Ahmed Abdalah je po aretaciji naredil samomor. V Fort Lamyju vlada sedaj izredno stanje. Vojaške patrole stalno krožijo po mestu in letališče je zaprto. lomljena drevesa in veje. Poškodovane hiše na Bukovju Na Pušči pred Bukovjem smo zagledali prvo poškodovano hišo Pogled nam je začudeno obstal na hiši, na kateri je gospodar Alojz Pintar popravljal popolnoma odkrito streho senika. Pomagali so mu vsi domači. Okrog hiše je bilo precej razbite opeke in strešnikov, gospodar je hitel s popravljanjem, ker se je nad Škabri-jelom širil nevaren čm oblak. Zračni vrtinec je namreč zajel Števerjan kako minuto po sesti uri, po vetru je padlo le nekaj dežja. V nesreči ni torej dež zmočil sena v odkritih senikih ali pa pohištva v odkritih stanovanjskih stavbah. Obstajala pa je naknadna nevarnost dežja, ki bi škodo še povečala. Pred Pintarjevo hišo bi se bila kmalu mecj nejirjem pripetila huda nesreča. Mimica Žnidaršič, domačinka, ki je zaposlena v menzi v tovarni SAFOG, še je tedaj vozila s svojim mopedom proti Gorici. Pred Pintarjev«! hišo jo je veter vrgel na tla in ker je videla, da ni to navadni veter, se je zatekla k zidu Pintarjeve hiše. To je napravila v zadnjem trenutku, kajti kmalu nato se je zračni vrtinec zdivjal nad Pintarjevo hišo ona pa je na srečo pod njo osta la nepoškodovana. Če bi bila ostala sredi ceste, bi jo bilo mogoče kam odneslo. Poleg Pintarjeve hi še je bila skoro popolnoma od krita še Komičeva hiša. Pred Pintarjevo hišo smo srečali nekaj domačinov. Saverij Rožič je iz mesta pritekel pogledat kaj se je v Števerjanu pripetilo. 73 letna Ivanka Planinšček nam je dejala, da v vseh dolgih letih svojega življenja ne pomni takega zračnega vrtinca. Druga gospa, ki živi v Avstraliji, pa nam je dejala, da so oni tam doli vajeni takih orkanov, da pa na take zračne vrtince niso navajeni. Tudi nekatere strehe na Bukovju so bile poškodovane, vendarle ne hudo. Že okrog osme ure zjutraj so šli nekateri domačini v Gorico, da bi v skladiščih gradbenega materiala kupili strešnike. Tako smo že takoj po osmi uri videli ljudi na vseh strehah: domačini so jih kar sami popravljali, na pomoč so jim v marsikaterem primeru prihiteli sorodniki iz mesta ali pa domačini iz zgornjega dela občine, kjer nevihte niso občutili. Na cesti proti Valerišču smo opazili le manjše poškodbe na stavbah. Grozdje pa je bilo v številnih primerih na tleh. tu pa tam si videl kako izruto drevo, jabolka so ležala na tleh. Nafdaljevanje na 3. strani) se bo vrnil v Moskvo ter nato nadaljeval svojo pot v Tokio in Džakarto. Pater Arrupe bo v Sovjetski zvezi štiri dni ter je do njegovega potovanja prišlo v dogovoru z rusko pravoslavno cerkvijo, s katero vzdržujejo jezuiti že nekaj let stalne stike. Pater Arrupe si bo ogledal teološko akademijo v Leningradu in Zagorsku ter bo obiskal katoliški župniji v Moskvi in Leningradu. Umrl je nadškof Alojz Fogar Jezuitski general na obisku v SZ MOSKVA, 27. - Danes je prispel v Moskvo general jezuitskega reda pater Pedro Arrupe, katerega so na letališču šeremetjevo pozdravili predstavniki ruske pravoslavne cerkve in funcionar sovjetske države. Takoj ?a tem je general nadaljeval pot v Leningrad. kjer bo dva dni in od koder Iz izvede- Položaj v Vietnamu SAJGON, 27. - Prihodnjo nede ljo bodo izvolili 159 poslancev jožnovietnamski parlament, za kar se je predstavilo 1.297 kandidatov Te volitve bodo mesec dni pred predsedniškimi, ki bodo 3 oktobra. Volilna kampanja se je pričela 14. avgusta in je mpd njo prišlo do raznih incidentov, sai so oblasti v raznih primerih gro bo ravnale Demonstracije v San Salvadorju C1UDAD DE MEXlCO. 27. mehiške prestolnice se je lo. da so bile včeraj pred ameriškim poslaništvom v San Salvadorju velike demonstracije zaradi ostrega ravna nja policije s profesorji in učitelji, ki že nekaj dni stavkajo. Za stavko so se odličili. ko oblasti niso kljub vztrajnim zahtevam sprejele predloga za povišanje plač. Profesorji in uči-telii so se zbrali pred sedežem državne skupščine, od koder jih le na gnala policija, še pred prihodom pred sednika Saneheza Hemanripra. Med spopadom s policijo je bilo ranjenih nekaj oseb. TEŽAVE DESNIČARSKEGA REŽIMA V BOLIVIJI Ljudstvo organizira odpor Lov na delavce in Študente Preganjanje naprednih časnikarjev ■ Tarrez prispel v Limo LA PAZ, 27. - Čeprav je vesti iz Bolivije malo in kljub uradnim »pomirljivim* vestem postaja jasno, da se novi bolivijski režim že u-kvarja z mnogimi težavami. Odpora študentov in delavcev še ni konec, kljub množičnim aretacijam in zatiranju pa predsedniku Ban-zerju ne uspe, da bi v državi vzpostavil vsaj navidezni mir. Po lapaskih ulicah se še vedno nadaljujejo spopadi, katerih protagonisti so včasih študentje ali delavci, ki se branijo pred policijo, vedno pogosteje pa nastajajo spopadi tudi med pristaši vladnih političnih skupin. Voditelji »socialistične* falange in nacionalističnega revolucionarnega gibanja so sicer sklenili »premirje*. Oboji so izjavili, da so spori, ki so v preteklosti ločili skupini, pozabljeni. Bolivijsko ljudstvo -kuša med tem organizirati oborožen odpor. Študentje so že organizirali nekaj tajnih skupščin, na katerih so sklenili, da bo odslej njihovo delova nje tajno, ne bo pa zaradi tega manj učinkovito. Tudi rudarji so se zbrali in ..klenili, da se ne bo do odpovedali sindikalnim pravicam, do katerih so se prikopali HAVANA, 27. - Bivši bolivijski notranji minister Antonio Arguedaz je izročil tisku izjavo, s katero obtožuje organizacijo CIA, da je pripravila državni udar proti vladi gen. Torreza Arguedaz trdi dalje, da kmetje mso sodelovali pri zaroti in da se bolivijsko ljudstvo sedaj združuje v »fronto za nocionalno osvoboditev*, katere cilj bo »dokončna odstranitev predstavnikov novokolonialistične oblasti v Boliviji*. po dolgih bojiih in da se bodo z vsemi močmi in sredstvi upirali vojaškemu nadzorstvu nad rudniki. Po podatkih, ki so jih posredovali nekateri študentje, ki jim je uspelo dospeti v Limo, naj bi krvavi spopadi ob koncu prejšnjega tedna terjali okrog 200 žrtev. V lapaških ječah pa je poleg 246 študentov (končno so oblasti posredovale točne podatke) tudi 36 levičarskih voditeljev in nekaj kmetov, v Santa Cruzu pa vojaki, ki so zvesti Torrezu. Pet bolivijskih časnikarjev je danes zaprosilo za politično zatočišče argentinsko poslaništvo v La Pazu. Gre za dopisnika »Interpress Service* in tajnika bolivijske zveze tiskarskih delavcev Joseja Luisa Alcazar-ja dopisnika zahodnonemške agenci ie DPA in tajnika sekcije »svobode izražanja* Juana Carlosa Salazarja, generalnega tajnika omenjene zvezp Joseja Baldvina in 2 novinarja levičarskega lista »Jornada*. Odstavljeni predsednik general Juan Jose Torrez je s šestimi bivšimi ministri. poveljnikom Rubenom Sanche I netamih težavah. V ponedeljek se zom in še nekaterimi sodelavci do-1 bo sestal v Parizu s francoskimi spel v Limo. | predstavniki. PARIZ. 27. — V tukajšnjih uradnih krogih se je zvedelo, da se bodo predstavniki »skupine desetih* sestali v Parizu 3. septembra in obravnavali sedanje monetarne težave. Na sestanku se bodo tudi dogovoril o ministrski konferenci desetih industrijsko najboli razvitih držav Zahoda, ki bo v Londonu 15 septembra.-------------- BONN, 27. — Minister za gospodarstvo Zvezne republike Nemčije Karl Schiller bo obiskal 4. in 5. septembra Italijo, da se posvetuje z italijanskimi vladnimi predstavniki o obstoječih mednarodnih mo- V Rimu je včeraj v 90. letu starosti umrl nekdanji tržaški nadškof Alojz Fogar. Pokojnik je bil go-riški rojak, po rodu Furlan. Roti se je 27. januarja 1882 v Pevmi. Njegov oče Alojzij in mati Kate-rina sta imela 9 otrok in Aloji je bil sedmi. Nadarjenemu dečku sta že zgodaj vcepila ljubezen do resnice in pravice in spoštovanje do Slovencev. Po bogoslovnih študijah v Gorici in v Innsbrucku je bil leta 1907 posvečen za duhovnika. Več let je bil katehet na goriških srednjih šolah in nato profesor bogoslovja v goriškem semenišču. Za škofa je bil posvečen leta 1923 in že naslednje leto imenovan za škofa takratne tržaško - koprske škofije. Na tem mestu ie zamenjal svojega uglednega prednika škofa Angela Bartolomasija. ki je bil i-menovan za tržaškega škofa potem. ko se ie pred fašističnim nasiljem umaknil v Jugoslavijo njegov slovenski prednik Andrej Karlin. Vest o smrti tega priljubljenega in predvsem globoko pravičnega in demokratičnega škofa oživlja v tržaških in primorskih Slovencih boleč spomin na hude čase za vse slovenske in resnično demokratične italijanske ljudi, na čase, ko je fašizem skušal z vso brutalnostjo zatreti slovenskega človeka in slovenski jezik in ga izgnati celo iz cerkve. Škof Fogar se .je temu brutalnemu nasilju upiral. Kot piše dr. Lavo Čermelj v svoji knjigi. »je skušal biti pravičen in braniti pravico vseh svojih vernikov, ne glede na njihovo narodnost in njihov .jezik. Zavedal se je, da ne more ustaviti raznarodovanja slovanskega življa, zato ga ie skušal vsaj omiliti in preprečiti vsako nasilje!* Zaradi svojega poštenega in odločnega zadržanja je seveda kmalu prišel v spor s fašističnimi in vladnimi organi, spor, ki je dosegel vrhunec, ko je iz strogo verskih načel odklonil blagoslovitev krste matere Guguelma Oberdanka. Že prej osovražen pri italijanskih nacionalistih je poslej postal še bolj tarča vsakodnevnih napadov tržaških fašističnih listov «11 Piccolo* in «11 Popolo di Trieste* ter šikan tedanjega tržaškega prefekta Carla Tienga. Končno je moral leta 1936 zapustiti svoje mesto, »ne da bi se poslovil od svojih vernikov in ne da bi dočakal imenovanje naslednika*, kot piše dr. Lavo Čermelj v svoji knjigi »Slovenci in Hrvatje pod Italijo*. S častnim naslovom nadškofa v Patrasu v Grčiji je potem v Rimu, kamor je bil poklican, deloval v raznih vatikanskih odborih in misijah, nazadnje pa predvsem kot upravnik bazilike San Giovanni v Lateranu. V svoj Trst, kjer ga je neposredno po izgonu za kratek čas zamenjal najprej goriški škof Mar-gotti, nato pa sredi leta 1938 dotedanji reški škof Santin, ki pa sta oba ubirala do slovenskih vernikov in duhovnikov drugačna pota. se škof Fogar ni več vrnil. Toda s srcem je ostal pri svojih furlanskih in slovenskih ljudeh in tudi v Rimu je zanje storil mnogo dobrega. Spomin nanj bo ostal živ in spoštljiv pri vseh. ki so doživljali čas, ko je bilo težko biti pogumen. posten in prijatelj Slovencev. ________ J- k- Slovensko tržaško duhovščino bo na pogrebu pok. nadškofa Alojza Fogarja zastopal škofov vikar msgr. Alojz Škerlj, ki je sinoči odpotoval v Rim. 1 j TRŽAŠKI DNEVNIK 28. avg u$t« OSTRO SPOROČILO SINDIKATA FILM-CGIL Vlada mora spoštovati prvotni načrt CIPE o pomorskih progah Odločno zavrnjena stališča podtajnika Cervoneja - Če bi kdorkoli skušal spremeniti smisel smernic, ki določajo okrepitev državnega brodovja, bodo pomorščaki spet stavkali Izjava podtajnika za trgovinsko mornarico, socialdemokrata Cervoneja, ki je bil prisoten pri splavitvi turbocisteme »Luigi Esse» Tržiču je, kot smo že napovedali izzvala ogorčene reakcije predvsem med prizadetimi delavci in sindikalnimi organizacijami. Cervone je dejal, da «bo treba v letu 1972 skrčiti pomorske proge PIN, ki naj služijo samo za nujne socialne storitve, za vse o-stalo pa naj poskrbi zasebna pobuda*. Cervone je dejansko, tako sodijo sindikalisti, naredil korak nazaj od zadnjega načrta CIPE o mornarici, ki je plod pritiska de lavcev, sindikatov, političnih predstavništev in ustanov dežele Furlani je Julijske krajine. Načrt CIPE v svojih smernicah predvideva e krepitev javne mornarice in visoko specializacijo posameznih družb, skrčenje pa samo za tiste prekooceanske proge, ki so v svojem bistvu nerentabilne in zgolj prestižnega značaja. Pred tem pa je IR1 — Finmare res predlagala skrčenje vse javne mornarice, kar bi dejansko prepustilo tako važno področje italijanskega gospodarstva na milost in nemilost zasebnih špekulantov in »brodovja v senci* tujih zastav. Delavci, sindikalisti in prizadeto osebje pomorskih družb je nemudoma protestiralo in opozorilo pristojna ministrstva na nevzdržno stališče portajnika Cervoneja. Tako je tajništvo pokrajinskega sindikata pomorščakov FILM — CGIL poslalo brzojavko ministru za trgovinsko mornarico Attaguilleju, ministru za državne soudelijibe Pic-coliju, političnim in drugim predstavništvom v deželi. Podobne brzojavke so pristojnim ministrom in deželnim političnim predstavništvom poslali mornarji z ladij družb «Adriatica» iz Benetk in «Lloyda» iz Trsta. To se dogaja, trdijo sindikalisti CGIL, po skupnih in soglasnih izjavah pristojnih ministrov in novih smernicah CIPE, za katere so delavski sindikati izrazili mnenje, da so pozitivne. Delavci se še sedaj zavzemajo za strukturno spremembo državnega brodovja in mornariške politike Italije na splošno, kar pa povzroča reakcijo zasebnih brodarjev, kot dokazuje tudi govor brodarja Ribolinija v nedeljo v Tržiču. Sindikati so do izjav podtajnika Cervojena tembolj kritični, ker gre za kvalificiranega predstavnika ministrstva za trgo- vinsko mornarico, ki bo moralo, skupaj z drugimi ministrstvi, izdelati operativni načrt za preureditev pomorskih prog PIN v skladu s smernicami CIPE. Že od samega začetka so sindikati opozarjali na možnost, da bi tedaj (ob izdelovanju operativnega načrta) obnovili zasebni brodarji pritisk in skušali bistveno spremeniti prvotne smernice. Zato so že od samega začetka pozvali delavce na budnost, medtem ko se bo vlada morala posvetovati s predstavniki deželne vlade in sindikati. FILM — CGIL opozarja zato ministra Giolittija in Attaguileja, da bo pozvala delavce k ponovnim stavkam, če bi kdorkoli poskusil spremeniti prvotni smisel smernic CIPE z dne 8. julija letos. 4. septembra romanje v taborišče Auschwitz Tržaška sekcija Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih sporoča, da bo romanje v nacistično uničevalno taborišče v Auschvvitzu 4. septembra, kot je bilo prvotno določeno. Odhod izletnikov bo s Trga Garibaldi ob 6.30. Odbor se priporoča za največjo točnost. Zaradi onesnaženja morja Po položitvi kavcije britanska petrolejska ladja včeraj odplula Petrolejska ladja «British Grena-dier», ki je bila zaradi onesnaženja morja (spustili so z nje nekaj sto kg strojnega olja) po ukazu pre-torja dr. Losapia pod zaplembo, .je včeraj ob 14.40 odplula iz naših vofia\. ^r- kosupio si je predvčerajšnjim ogledal prizorišče onesnaženja in na podlagi ugotovitev določil kavcijo, ki bi jo morala pomorska družba - lastnica ladje, plačati. če se je hotela rešiti nadaljnjih nevšečnosti. To kavcijo, ni točno znano kolikšno vendar verjetno okoli pol milijona lir, je družba plačala, zaradi česar so sodni organi poslali luškemu poveljstvu preklic zaplembe. Nekaj ur zatem je poveljnik ladje ukazal dvigniti sidra in «British Grenadier* ie odplula na odprto morje. Preiskava onesnaženju še traja in ni izključeno. da se bo poveljnik ladje znašel, kot nedavno tega trije nje-I govi kolegi, tudi na zatožni klopi. OD 9. DO 12. SEPTEMBRA V AVDITORIJU 400 znanstvenikov-kirurgov na XXV. zdravniških dnevih Tradicionalno srečanje bo začel znani kirurg Piero Vaidoni Številna predavanja o izkušnjah pri presajanju srčnih organov ...........................n,......................... 12. TEČAJ O PREVOZIH NA TRŽAŠKI UNIVERZI Letala z navpičnim vzletom prometno sredstvo prihodnosti Predavanje francoskega strokovnjaka Blocka . Današnjim potnikom mevšečne zlasti zamude na letališčih Včerajšnja razprava na univerzi, kjer je v teku XII. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov Evropski gospodarski skupnosti, veljala problemom letalskega prometa. O tem je spregovoril ravna telj za splošna proučevanja in načrt pariškega letališča Jacques V. Block. Govornik je naglasil, da se je letalski promet do nedavnega hitro razvijal, tako da je kazalo, da bo letalo zlasti na daljših relacijah povsem izpodrinilo trdicionalna prometna sredstva. Pozneje pa se je razvoj letalstva zaustavil, konkurenca med raznimi prevoznimi sredstvi se je začela stopnjevati, v letal skem prometu pa so se pojavila nova tehnična in organizacijska vprašanja. Predvsem se je promet na letališčih tako zgostil, da se je začelo pojavljati vprašanje, kako ustreči vsem letalom, ki so želela pristajati. Zmogljivost letališč .je postala 02ko grio. ki je začelo zadrževati nadaljnji razvoj zračnega prometa. Prebivalstvo v neposredni bližini letališč, se je začelo upravičeno se je začelo upravičeno pritoževati čez hrup, ki ga delajo zla- ................................... SENATOR ŠEMA NA FESTIVALU «UNITA» NA PONČANI Predstavitev nove publikacije o delavskem gibanju v Istri Festival bo trajal do ponedeljka pozno v noč Sinoči se je v ljudskem vrtu na Pončani začel letošnji pokrajinski festival glasila italijanske komunistične partije «L’UnitA», ki predvideva celo vrsto nastopov in programov, ki se bodo zavlekli vse do poznega večera v ponedeljek, 30. t. m. Sinočnji prireditvi je dala pečat predstavitev knjige, ki jo je napisal senator prof. Paolo Šema in nosi naslov »La Lotta in Istria 1890-1945» in podnaslov «H movimento sociali sta e II partito comunista italiano. La sezione di Pirano*. Preden je o tem svojem delu spregovoril sam avtor, je o avtorju povedal nekaj besed član vodstva tržaške federacije Mario Colli Nemogoče je v nekaj vrsticah nanizati podatke in ugotovitve, ki jih je prikazal senator Šema, ki je povsem točno ugotovil, da je zaostala istrska buržoazija v svojem početju kar za dvajset let prehitela fašizem. Nazorno je prikazal, kako je bila komunistična partija v Istri maloštevilna, hkrati pa zelo odločna in borbena, da je v odločilnih trenutkih potegnila za seboj vedno več ljudi. V zvezi s tem je navedel nekaj konkretnih številk, koliko Istranov se je udeležilo NOB, koliko jih je padlo, koliko jih je fašistično posebno sodišče obsodilo, koliko Istranov se je borilo v Španiji itd. Senator Šema je navajal veliko podatkov in citatov, ki jih vsebuje knjiga. Danes ne moremo govoriti o knjigi, o njeni vsebini, ker je to stvar strokovne in temeljite ocene. Sicer pa je sam avtor, senator Šema, izrazil željo, naj bi se o tem še in veliko pisalo, kajti njegova knjiga, ki je izšla ob 50-letniri KPI, še ni zgodovina, pač pa so to le beležke, ki bi jih bilo treba dopolniti, kajti veliko je še snovi, veliko je materialov iz zgodovine delavskega gibanja v Istri, gibanja, ki je zajelo vse prebivalstvo, Slovence, Italijane in Hrvate, gibanje, ki ima za seboj zgodovinske dogodke od Labiaske republike, do osvoboditve leta 1945, da ne govorimo o pomembnih dogodkih med nastajanjem delavskega gibanja na prelomu stoletja in še prej, ali v času faš.izma, v primeru Marezig in drugih zgodovinsko pomembnih dogajanj na tem malem koščku »e ml je Istre. Ponesrečen poskus vnovčenj'a čeka V četrtek so z podružnice zavoda »Credito Italiano* v Ul. Ghega poklicali agente letečega oddelka, katerim so izročili 35-letnega trgovca s slikami Armanda Baganteja iz Padove, ki se ie blagajniku predstavil z lažnim krožnim čekom na ime Mario Rossi, s katerim ie hotel vnovčiti 100.000 lir. Bagante je policijskim preiskovalnim organom povedal, da je prišel dan prej z vlakom v Trst, od tu pa je z avtostopom odšel v Portorož naravnost v igralnico. Okoli polnoči naj bi Rossiju, o katerem je navedel zelo točne podatke in pripomnil, da bi moral biti furlanske narodnosti dal v zameno za ček 100.000 lir. Ček je bi seveda naivno potvorjen, zaradi česar je blagajnik lahko že na prvi pogled spoznal poskus prevare. Medtem ko je ostal ček v bančni železni blagajni, kjer ie seveda na razpolago sodnim o-blastem, so Baganteja spravili pod obtožbo poskusne prevare v zapor. Leteči oddelek je zaprosil jugoslovanske organe javne varnosti, da ugotovijo če sploh zahaja v portoroško igralnico Rossi in če ni morda tudi onkraj meje vnovčil ponarejene čeke. videmsko kvesturo pa je zaprosil, da ugotovi, če obstaja v Vidmu ali okolid sploh Mario Rossi, o katerem so poslali podroben opis. sti sodobna letala na reaktivni pogon. Končno je treba omeniti še finančne težave, ki so marsikie zaustavile napredek letalstva. V konkurend z drugimi prevoznimi sredstvi, je letalo občutilo predvsem nasprotovanje širšega kroga potencialnih koristnikov v zvezi z nevarnostjo poletov, in sicer ne toliko zaradi števila padcev in človeških žrtev, ampak prej zaradi številnih primerov preusmerjanja letal. Potnikom, ki se poslužujejo letala, to je najhitrejše prometne zveze, so nadalje skrajno neljube vsakršne zamude, kakor so mu neljube tudi ure, ki jih mora presedeti najprej v abtobusu. ko se vozi iz mesta na letališče, oziroma z letališča v namembno mesto, pa tudi v samih čakalnicah letališč. Na koncu svojega izvajanja je govornik prikazal verjetnostni razvoj civilnega letalstva v prihodnjih 15 letih. O tem vprašanju obstojata v poslovnih krogih dve gledišči, ki sta si povsem nasprotni. Nekateri so prepričani._da se bo letalski promet še naprej razvijah hitreje kakor druga prometna sredstva, pripadniki nasprotnega tabora pa so mnenja, da bo konkurenca kmalu potisnila letalo v določene meje. Tehnika pa medtem pripravlja za bližnjo bodočnost velika in mala letala na reaktivni pogon, letala z nadzvočno hitrostjo in letala, ki se bodo dvigala z letališč navpično. Zadnja letala bodo vsekakor imela prednost, saj jim bo na letališčih zadostovalo le malo prostora in predvsem le 150-500 m dolge vzletne steze. ugotovitve prerastejo v dejanja. Peterle je nato spregovoril o krščanstvu, ki »je vrednota ljubezni, ki je posrednik drugih vrednot*, med katerimi je narodnost, katero je treba živeti. Peterle meni, da pristopa kristjan do slovenstva skupaj le tedaj, ko se je opredelil za nekaj, da pa nikakor ne gre za »dviganje slovenske krščanske trobojnice*, niti za »črne gradnje* v slovenski cerkvi. Govoriti o slovenstvu pa pomeni dotakniti se tudi krščanstva, marksizma, Cerkve, kulture itd. Cilji seminarja so, skratka, prehoditi »del poti nenehnega osveščanja* slovenskega mladinca tu in onstran meje. V tem duhu se bodo v Sesljanu soočali s temeljnimi vprašanji sedanje družbe, svobode in kulture, pri tem pa iskali dialoga v duhu najširše odprtosti. Seminar se nadaljuje danes zjutraj, ko bo o slovenskem temeljnem položaju spregovoril Peter Kovačič, popoldne pa bosta Vili Stegu in Marija Lapajne govorila krizi človekove zavesti in človeka do svobode. Čez dva tedna se bodo v Trstu sestali številni znameniti znanstveniki, ki delujejo na zdravstvenem področju. Ta srečanja priznanih zdravnikov v našem mestu so postala že tradicionalna, saj prehajajo letošnji «zdravniški dnevi*, kakor so imenovali to študijsko srečanje, ki bo od 9. do 12. septembra Avditoriju, v svoje petindvajseto leto. S to »srebrno poroko* se dolgoletna izmenjava izkušenj na vseh področjih medicine in kirurgije u-trjuje in izpopolnjuje in zato nujno predstavlja pomemben prispevek v prizadevanjih človeškega uma za stalno izboljšanje življenjskih pogojev človeštva. Organizacijski odbor, ki mu predseduje prof. dr. Enrico Tagliafer-ro in ki si je za častnega predsednika izbral svetovno znanega kirurga prof. Piera Valdonija, si je za glavno temo letošnjega zdravniškega simpozija izbral srčno kirurgijo, ki je postala posebno aktualna po izredno uspelih dosežkih na pod roč ju kirurških presaditev srca. Srečanje med štiristo znanstveniki iz raznih držav, kolikor se jih bo letos udeležilo tržaških zdravniških dnevov, ni pomembno samo iz ozko zdravniškega vidika, temveč zajema širšo socialno plat, ki bo zanimala tudi družbene načrtovalce, kajti zdravje posameznika ni odvisno samo od sposobnosti diagnosticiranja zdravnikov in od njihovih terapeutskih nasvetov in posegov temveč tudi od sposobnosti ukrepanja javnih delavcev za izboljšanje življenjskih pogojev in socialnega stanja v svetu. Vse kar je bilo doslej doseženega v tem smislu na dosedanjih tržaških zdravniških srečanjih, je zbral dr. Tagliaferro v posebni monografiji, ki je danes izredne važnosti za vsakogar, ki bi se hotel pri svojem zdravniškem študiju poglobiti v določena vprašanja, predvsem na profilaktičnem področju. Letošnje zdravniške dneve bo o-tvoril sam prof. Vaidoni, ki bo spregovoril o srčni kirurgiji. Za njim bo predaval znani kirurg iz San Diega v Kaliforniji prof. Braun-wald o fiziopatologiji koronarnega obtoka. V jutranjih urah prvega dne bo predaval tudi prof. Mašeri z univerze v Piši. Tema njegovega predavanja bo «Metode določanja koronarnega obtoka*. Sledila bo splošna razprava, nakar bo v popol sajanja srčnih organov. O svojih izkušnjah ha tem področju bodo predavali znani kirurgi kot so Šved Bjork, Angleža Wooler in Ionescu ter italijanski kirurgi Pellegrini (Milan), Morino (Turin), Cavese in Morea (Padova), Muntoni, Pizzetti in Cecchi (Firenze) ter Baroldi (Milan). hib*. V razpravo bodo posegli a-meriška znanstvenika Braunvvald in Favaloro (Cleveland), pariški kirurg Scebat ter Italijani Marchetti (Milan), Reale (Rim), Dal Palu (Trst) ter Rovelli, De Vita, Campolo in De Ponti (vsi iz Milana). V petek, 10. septembra bo druga okrogla miza o delovanju «Pace -Makersov* ali o stimulaciji srca in njeni energiji, ki jo bodo priredili s sodelovanjem znanih farmacevtskih tvrdk. V razpravo bo poseglo enajst znanstvenikov. Med njimi bo spregovoril tudi znani zdravnik in profesor na pariški univerzi Piwnica. Popoldne bodo na sporedu druga predavanja ter predvajanje filmov. Tretji dan, 11. septembra, bo posvečen tehničnim vprašanjem pre- iiiiiiiiimiiiiiMiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitjimiimiiiiuiiiiimiiiiii Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA PRI COMELLIJU Dežela bo pomagala kmetom ki jih je prizadela suša Pokrajinski kmetijski nadzorniki zbirajo ustrezne podatke Doslej nad 5 milijard Kr za namakalne naprave MIRAMARSKI PARK. ^ »Luči in zvoki*. Danes, ob 21.00 in ob 22-1* predstavi «Massimiliano e <(>» V župni cerkvi na Kontovelu se danes poročita FRANKO DRASIČ in ZOJA TENCE Prosvetno društvo Slavko Škamperle jima iskreno čestita. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik 01 , odnosu danskih urah okrogla, miza na temo »Diagnoza in terapija koronarnih V prostorih deželnega odborni-štva za kmetijstvo v Vidmu je bil včeraj sestanek, na katerem so strokovnjaki in predstavniki kmetijskih krogov vzeli v pretres vprašanje škode, ki jo je kmetijstvu povzročila dolgotrajna suša. Sestanka, ki ga je vodil odbornik Comelli, so se udeležili deželni svetovalci Cogo, De Biasio, Vir-golini in Zanin, predsednik stalne posvetovalne komisije za kmetijstvo Dal Mas, načelniki štirih pokrajinskih nadzorništev za kmetijstvo ter zastopniki bonifikacij-skih konzorcijev. Po krajšem uvodnem govoru odbornika Comellija je deželni ravnatelj za kmetijstvo dr. Angeli o-pisal škodo, ki jo je na kulturah in posevkih povzročila letošnja suša. Govornik je tudi obrazložil ukrepe, ki jih je deželna uprava prek bonifikacijskih konzorcijev prevzela za raztegnitev namakalnih naprav v Furlaniji-Julijski krajini. Na tem področju sta država in dežela od leta 1966 do danes potrošili 5 tnilljard 105 milijonov lir, od tega nekaj nad 623 milijo-dela, ki VČERAJ PRI SESLJANU Začetek seminarja o slovenskem narodnem in krščanskem trenutku V prijateljskem vzdušju se je sinoči ob prisotnosti nekaj desetin članov skupine «2000» iz Sloveni-,e in Mladinske skupine iz Trsta in Gorice pričel sredi borovcev «campinga Adria* med Sesljanom in Devinom seminar o »krščanskem in narodnem trenutku Slovencev*. Udeleženci seminarja so si včeraj postavili tabor, se seznanili in se pripravili na zajetno delo prihodnjih dni, ko si bodo predavanja in razprave sledile le z redkimi premori za skupne pobožnosti, razvedrilo in kulturno izživljanje. Na prvem srečanju je sinoči krajše spregovoril Lojze Peterle o pomenu tega seminarja, katerega pomena niso vsi prav razumeli. Dejal je, da živi človek «pod težo manipulacijskih določil zgodovine*, ki »kot drugi zgublja svojo človečnost, smisel in vrednote*, gre mu torej za ohranjevanje lastne človeškosti, za osvoboditev od take ali drugačne prisiljenosti. Namen seminarja je torej spregledati vso človeško stisko in da mmu...iiiHiiiniiiiniiiiiiiiiiiHiuiinniiniiiiii1„MM„i„ Hlinim,,,n,.„„...mi,,,.,,,,,,,,,,,,, IZDAJAL SE JE ZA DIPLOMATA PRI SV. STOLICI Sredi mesta je skušal razpečevati dragulje Poleg dragocenosti je imel tudi nekaj potnih listov - Trenutno je v karabinjerskem priporu nov za dela, ki so že zaključena, miiiiiii.ii.iiii.,.„imn.„iii.,................................................... VČERAJ ZGODAJ POPOLDNE NA AVTOCESTI MED PROSEKOM IN KRIŽEM Smrt mladega fanta pri trčenju nemškega citroena v tovornjak Žrtev je vrglo s sedeža pod opel - Šofer In njegova žena hudo ranjena 1 ■ ■ Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Karabinjerska izvidnica v civilu je zasačila v mestu domnevnega apo-lida ali nemškega državljana (to bodo morali šele dognati) 41-letnega Rudolfa Karwaya iz Hamburga, ld je skušal razpečati vrsto draguljev. Ker se je mož predstavil karabinjerjem kot predsednik mednarodne zveze za pravice liganov in predvsem kot diplomatski predstavnik pri sv. stolici, so ga povabili v vojašnico. Tu je vztrajal pri trditvi, vendar ni povedal katero državo predstavlja, pokazal pa je nekaj slik, kjer je skupaj s papežem. »Radovedna* preiskovalci so seveda vtaknili nosove tudi v prtljažnik njegovega »oldsmobla* in odkrili vrsto dragocenih kamnov v vrednosti kakih 40 milijonov lir. Zanimivo je, da mož za del draguljev ni znal opravičiti posesti, še najbolj zanimivo pa je, da so pri njem našli številne potne liste in druge dokumente ter pribor in pečate za poneverbo potnih listov. Karwaya so trenutno pod obtožbo, da se je lažno predstavljal za diplomatskega predstavnika, vtaknili za rešetke, karabinjerski preiskovalni oddelek pa bo skušal ob sodelovanju interpola in policijskih organov drugih držav «osvetliti» o-sebnost trenutno še tajinstvenega Karwaya, ki kar na cesti prodaja safirje, bisere in diamante ostalo pa za dela v teku. Sledila je razprava, v katero so posegli zlasti predstavniki pokrajinskih kmetijskih nadzorništev, ki so prikazali položaj v okviru posameznih pokrajin. Vsi so si bili edini v tem, da morata dežela in država ponovno nastopiti z izrednimi ukrepi, da bi vsaj deloma ublažili škodo po letošnji suši. Odbornik Comelli je zagotovil, da bo pripravil vrsto konkretnih predlogov v tem smislu ter naglasil, da namerava deželna uprava v prihod nje okrepiti svoja prizadevanja glede nadaljnje raztegnitve namakalnih naprav v Furlaniji-Julijski kra jini. ta» v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus proga »M* od Barkovelj mara. Nazionale 16.09 »Tarzan nell* C gla ribelle*. Eastmancolor- ^ Fenice 16.00 »I segreti belk ^ piu nude*. Technicolor. Prti" no mladini pod 18. letom- ^ Eden 16.30 »Io, Cristina, stu® ^ degli scandali*. Prepoved®10 dini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Anime nere>' jp nicolor. Denis Hopper. PrtP0 mladini pod 14. letom. ^ Evcclsior 16.00 »La citta defP “ nauti*. Technicolor. Ritz 16.00 »Sentieri selvagfSi*-color. John Wayne. ^ Alabarda 16.00 «Tecnica di ub® na*. Alain Delon. Technico® Filodramniatico 16.30 »Gatta sa». Tamara Barroni. Tech Prepovedano mladini pod $ Aurora ob 16.00 «L’ucceU«p piume di cristallo*. Tech® ^ Toni Musante, Linda Kend rico M. Salerno. Prepovedal* dini pod 14. letom. jji Inipero 16.30 «1 turbamentl d* ^ principiante*. Technicolor. P dano mladini pod 18. letom; Cristallo. Dvorana s klimatski . pravami. 16.30 «Agente 0®' Il< Tecb di uccidere*, Sean Connerjh nicolor. oM. Capltol 16.30 «Luna 02». Tech® Moderno 16.30 «In fondo alla P1 Carol Baker. Technicolor. Af Vlttorio Veneto 17.00 «Lo della follia*, Stella Stewens- L nicolor. Prepovedano mlad 14. letom. !c0]or Ideale 16.30 »La belva*. Ted® Western. Claus Kinsky. p»-Astra 16.30 «Ma chi ti ha dato tente*. Technicolor. , m# Abbnzia 16.30 »Nel giorno del ^ re». L. Buzzanca. G. Brami Furstenberg. Technicolor. Včeraj malo pred 13. uro se je pri 20. km avtoceste št. 202 med Prosekom in Križem pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje komaj 17 let star nemški fant, ki se je s starši vračal s počitnic proti domu. Kruta usoda mu ni namenila, da bi se ponovno sešel s prijatelji, ker je mrtev obležal na asfaltu pod oplom, katerega je njegov oče malo prej morda s preveliko dozo drznosti, predvsem pa neprevidno, prehitel. Promet se je normalno odvijal po cesti v obeh smereh, kjer je bilo še precej vozil tujih registracij, ki so vozila proti Sesljanju. Iznenada je temnordeč citroen 1900 z wiesbadensko evidenčno tablico bliskovito švignil mimo bolj počasnega opla prav tako nemške registracije, s katerim se je 29-letni Kurt Zimmermann peljal proti Sesljanu. Istočasno je na drugem delu z belo črto omejenega cestišča začel z napsrotne strani prehitevati težje vozilo tovornjak beneške regi stracije, katerega je šofiral 28-letni Domenico Urban iz Eraclee pri Be netkah. Obe vozili, tovarnjak in citroen, sta se tako znašla prav naspro ti in čeprav sta se oba šoferja skušala izogniti trčenju, je bilo že prepozno. Vozili sta se zarili eno v dru go. tovornjaku je počila zračnica, citroenu pa je odletela pločevinasta Razbitine nemškega citroena po strahovitem trčenju streha. Po kratkem drsenju ob tovornjaku, pri čemer so odleteli blatniki, je citroen odbilo na desno, kjer se je nekajkrat zavrtel okoli svoje osi, pri čemer so leteli na vse strani razni deli avtomobilske karoserije. Iznenada je Zimmermann, ki se je zaradi nevarnega položaja skoraj ustavil, z grozo opazil kako je sunek vrgel potnika z zadnjega sedeža ci troena v zrak in nato na asfalt, kjei je že negibno telo priletelo prav pod njegovo vozilo. Istočasno so mu na prednji del opla priletela tudi vrata popolnoma zmečkana rdečega avta, ki ni bilo več vredno tega imena Tudi šoferja citroena, 50-letnega Ru dolfa Karla Zahna iz Mainza in njegovo 51-letno ženo Geltrud, je vrglo, čeprav sta bila prepasana (in prav zaradi tega sta se verjetno rešila smrti), iz vozila, kjer sta ranjena, obležala nedaleč od svojega že mrtve ga 17-letnega sina Matthiasa Alexan-dra Arnolda. Medtem ko so nesrečno mlado žrtev pokrili z rjuho, so zakonca Zahn odpeljali v bolnišnico, kjer so Rudolfa sprejeli zaradi številnih hudih zlomov reber, številnih udarcev z ranami in odrgninami po glavi, rokah in nogah ter zloma številnih zob s prognozo okrevanja, razen seveda če ne nasto pijo komplikacije, v dveh mesecih na kirurškem oddelku, njegovo ženo, ki ima precej ran in odrgnin po glavi, prsih, trebuhu, rokah in nogah, pa so s prognozo okrevanja v 20 dneh pridržali na nevrokiruškem oddelku. Zaradi preiskave, ki so jo vodili karabinjerji iz Nabrežine s sodelovanjem proseške karabinjerske postaje, je promet po avtocesti zastal skoraj eno uro. Kasneje so truplo nesrečnega fanta odpeljali v mrtvašnico, razbite avte pa so gasilci odvlekli na Prosek, kjer so bile pred karabinjersko postajo predmet številnih rado vednežev. Preureditve karier občinskega osebja Tržaški pokrajinski nadzorni odbor je včeraj odobril vrsto sklepov, ki so jih predložile tržaška, devinsko-nabnežinska in dolinska občina glede preureditve karier občinskega osebja. Ukrepi predvidevajo izdelavo novega organika služb, ki naj bi stvarneje odgovarjal potrebam skupnosti. Doslej se še ni zgodilo, da bi nadzorni organi odobrili neki odlok, ne da bi ga prej predložil pristojni osrednji komisiji za krajevne finance. Sinoči na Gradu sv. Justa Temnopolta Falana in Massimo Ranieri navdušila Tržačane Veliko občinstva se je zbralo sinoči na Gradu sv. Justa, da bi lahko sledilo mednarodnemu varieteju ali «Poletnemu showif 7-1%, bot pa je imenovala krajevna letovi-ščarska ustanova. Gostje večera so bili imitator Franco Rosi, pevec Massimo Ranieri ter temnopolta brazilska plesalka Lola Falana z možem Felicianom Tavaresom in jazz-avsamblom. Spored je napovedoval Tonp Lacel. Prvi je bil na sporedu imitator Rosi, ki je zelo slikovito podal najrazličnejše in najbolj znane televizijske osebnosti, od Mike Bongiorna pa do Ruggera Orlanda in še samega Ranierija. Najbolj bogata pa je bila prav gotovo druga točka z Loto Falano in temnopoltim ansamblom. Občinstvo je pevka in plesalka v ritmu dolgo in prijetno zadržala. saj jo ie navdušeno ploskanje večkrat prekinilo. Ob zaključku je Falana še stopila z odra in zapela ter zaplesala med občinstvom, kar je navdušilo mlajše in starejše. Falana je zapela vrsto angleških pesmi. ni pa zanemarila niti italijanskih, med drugimi znano «Una riva bianca, una riva nera». Po krajšem odmoru je spored zaključil Massimo Ranieri z bogatim izborom pesmi, od ritmičnih do izrazito melodičnih in še neageljskir.. kar je navdušilo še posebno navzoča dekleta, ki niso in niso hotela prenehati s ploskanjem. KINO «IRIS» PMj? predvaja danes ob 19.30 kin®"8 skopski barvni film: ^ IL ČLAN DEI 2 BOKSAL11”, Nastopata Franco Franchi in cio Ingrassia Slovensko planinsko društv« A ča, da izleta na Vršič ne D® tehničnih razlogov. Včeraj-danes Danes, sobofa, 28. avgust* AVGUŠTIN , od Sonce vzide ob 6.20 in z®10" Vji-19.52. Dolžina dneva 13.32. ^ de ob 14.09 in zatone ob 22.3*- Jutri, nedelja, 29. avgust* JANEZ Vreme včeraj: na j višja te,n(>8j f ra 26,8, najnižja 18,6, ob 1®- «r stopinj, zračni tlak 1013,1 ter zahodnik 3 km na uro, neb° setin pooblačeno, 8 mm dežja- ,;j skoraj mirno, temperatura stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN poB°!^!iI Dne 27. avgusta 1971 se je v’ rodilo 5 otrok, umrlo pa je .. Umrli so: 67-letni Carlo Gu!“' p letni Carlo Lapel. 64-Ietni pi°LtO<’ della, 66-letna Maria Just vd- mI. ta. 73-Ietna Adalgisa Bin vd. G,n 72-letni Felice Suievic, 68-let®1 vanni Lissiani. DNEVNA SLUŽBA LEK*** (od 13. do 16. ure) ^. Godina. Čampo S. Giacorno j; jyf POPRAVEK V naš včerajšnji članek o odgovornostih občinske uprave v zvezi s to-ponomastiko slovenskih vasi se je vrinila neljuba pomota. Zapisali smo namreč, da je dr. Rafko Dolhar bil nekaj časa po vstopu v občinski odbor pristojen za toponomastiko. Res je, da je resor tedaj odhajajočega odbornika Ceschie takoj prevzel demokristjan Vascotto, za vprašanja topo-nomastike pa je bil delegiran socialdemokrat Mocchi. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v Trstu javlja, da se vrnejo deklice iz kolonije v Nabrežini v torek. 31. t.m. zjutraj. Avtobus bo vozil mimo Sv. Križa, Proseka, Opčin in Trebč. Starši naj čakajo otroke na Opčinah pri cerkvi, drugod pa na avtobusnih postajah. Mestne otroke pa bodo pripeljali do glavne avtobusne postaje na Trgu Libertš. Razstave V občinski galeriji na Trgu Unitž do 2. septembra razstavlja Mario Bulfon. Tržaški slikar Serglo Cemecca razstavlja do 31. t.m. v beneški galeriji moderne umetnosti »Benvenuti*. Kolon, Trg Virgilio Giotti 1. Mori. Trg UnitA 4. Al S. Ul. Soncini 179 (Skedenj.) NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8.30) j$, Croce Azzurra. Ul. CommerC'®. gj-Rossetti-Emili, Ul. Combi l®-maritano, Trg Ospedale 8, 1 & Neri, Ul. Dante 7. IŠČEMO raznašalko-ca tB morski dnevnik za center 11,88 Interesenti naj se javijo na UP vi lista. Ulica Montecchi Darovi in prispevki V spomin dr. Edota Kri®11 v«1 tretji obletnici smrti, daruj« ^ njegovi 5.000 lir za spomenik tr $ partizanom na Opčinah, 5-°°c nOO ^ športno društvo «Polet» 5' za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smr^ ^ lir Križniča daruje Pepi Gorkič za spomenik padlim na Op«n Ob tretji obletnici smrti n nega dr. Edota Križni# . Oyod' se ga spominjajo žena, teta J® ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so z 01 sočustvovali ob izgubi našega dragega ijuui MIRKA PIZ0NA Družini Pizon in Veccfdei Trst, 28. avgusta 1971 **• R"!li 1 m%i SUPfflUPMHg.1 GORIŠKI DNEVNIK 28. avgusta 1971 V VČERAJŠNJIH ZGODNJIH. JUTRANJIH^ URAH MED KOPRIVO IN OSLAVJEM Zračni vrtinec povzročil milijardo lir škode Razkrite hiše in gospodarska poslopja, polomljeno drevje, uničen vinski pridelek ^oškodovana mogočna češnja pred štekarjevo hišo v števerjanu Ofi 'Miiiiiiiiiiiiiiiiiuin,|||,||||||,||||| Humu,, mmimiHiHnuuMmmHUHHMiiHiiiiumiuiiuiimii U- IN 21. URI V UGG danes dve predstavi Mednarodne folklore Julri koncerti, popoldanska povorka ljudskih nos in zaključni nastop zmagovalcev Po ferj s^n°čnji prvi predstavi na ka-1 Ustanovi IACP je občinska uprava 'tapjjj Se Soriškemu občinstvu pred-' dodelila dva kosa zemljišča v Selcah ‘‘' n ' ” ’ ’ ki merita 7200 kv. metrov za gradnjo ljudskih hiš. Področje spada v okvir zakona 167. Občinska uprava je določila tudi 21 milijonov lir za popravilo raznih občinskih cest. Občinski svet bo imel sejo jutri, 29. avgusta. Na njej bo glavna točka debata o referendumu za odpravo fašističnih zakonov. 'ode/n„ l°kioristi iz Madžarske ob i^nju skupin iz Koprive, Locki 1Z Gorice *er zb°ra Seghiz-'e8a l0.. ze*i odobravanje prisot-Hn^™0’ danes Slavni ,Ai * je razdeljen na dva dela. ''ki fi,,ern ob 17. uri bo v ve Mo *Jiranl UGG v Gorici nastope p m foklornih skupin iz Re-•ja,’ ju0’?0- Padove. Trenta, Kra-Hi S^žarske in iz Avstrije. Sku-“la iz Kranja bo predva- li;e #i e*'iot*sfce plese» in pa «ijud-Pfj Se_ z Gorenjske». naJ!e^erni predstavi ob 21. Ufi * preostalih 7 skupin popilo SC«, Ročna, Arezza, Skopja, i iziioi ,*Ce Francije. Vsaka %a po dva plesa. Skupina 6%ja aševski* iz Skopja bo pred-^0SQn«Pes *Halo na livo» in pa » °, dopoldne koncert godbe- NLa,ll^ot’’ popoldne ob 16.30 pa Mi jn“ nastopajočih folklornih sku-°Mq P® P° goričkih ulicah od % „ 0 občinskega parka, kjer !° ll. ^rodili zmagovalce. Zvečer v dvorani UGG nastop ‘Cev z izbranim sporedom. \ mu je ,J^sla nesrečo h g°fišk^* Ve«er °b 22.20 so pripeljali J* ft0m° bolnišnico 69-letnega Anto-anuta- delavca iz Gradišča, >1 ^kft ”*» V4CJ< ^Cesta 57. Il 0dr_ključnice, te Sa «nj' Pridržali Ugotovili so mu ter več udarcev . v« .. - - .m. mIIi so ga za 25 iV^ravljenju. V^tti U se je malo prej peljal s Jbtel Jf-oti domu- Pri hiši št. 13 ' C? na 'evo- k° Ra je podrl ' ki je vozil za njim. nS» 1 iz Ronk so oddali dela za prvi kanalizacije, za katera 'mi ijj '10 milijonov lir. Pri obeh {i/sfu rt”'11 95 milijonov lir; v šepnit ^ ^eravajo oddati tudi drugi deležna deželnega prispev- Natečaji za službo pri ONMI Pokrajinski odbor za materinske posvetovalnice (ONMI) v Gorici sporoča, da je glavni odbor te ustanove v Rimu razpisal natečaj z izpiti za 122 mest socialnega asistenta 3. kategorije od teh mest je največ 15 razpoložljivih tudi za moške konkurente. Drugi natečaj s praktičnim izpitom velja za 119 mest za kvalificirane delavke; prijavijo se lahko kandidatke ki imajo diplomo za pomožno delo pri otroških zdravstvenih službah. Tretji natečaj z izpiti velja za 75 mest otroške bolničarke. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadete kandidatke na tajništvu ONMI v Gorici; na Korzu I-talia 55-11. (sedež pokrajinske u-prave). (Nadaljevanje s 1. strani) Uničen smrekov gozdič nad Štekarjevo domačijo Pri Štekarjevih smo večkrat sedeli v utici pred veliko hišo in se z domačini pogovarjali ob leseni mizici. Včeraj zjutraj smo ugotovili, da je utica podrta, da je velika češnja, ki stoji pred hišo na pol posekana, da je okrog Štekarjeve domačije vse razdejano. Precej je poškodovana tudi stavba. Celotno streho, ki je obrnjena proti zapadu, je odkrilo, štekarje-vi so že imeli polno novih strešnikov s katerimi so pokrivali streho, ker pa je kazalo, da bo deževalo, so streho prekrili z najlonskimi rjuhami. V spalnici štekarjevih je izrulo oknice. Za hišo je polomljenih več smrek. Ironija u-sode. štekarjevi so na gričku za svojo hišo zasadili smrekov gozdič, da bi jih varoval pred severovzhodno burjo. Slučaj pa je nanesel, da je tokrat prišel veter, pravzaprav zračni vrtinec z jugozapada. Povejmo še, da na pol odkrit čebelnjak, da o izrutih drevesih in poškodovanih vinogradih sploh ne govorimo. V Števerjanu je huje poškodovanih še nekaj hiš, vendarle je najhujše v Ščednem. Tu so bili najbolj prizadeti Mario Drufovka, Emil Drufovka in Franc Komic. Tudi na Komicevi domačiji je streha popolnoma poškodovana. Razne deske, kovinske plošče, strešniki, so ležali dvajset, trideset, petdeset metrov od hiše. Električni drogovi so stali po strani in na srečo so na ENEL že včeraj zjutraj izklopili električno napeljavo, sicer bi se lahko na cesti pripetila še kaka nesreča. Najhuj'še je bilo v Ščednem Hujši je bil pogled na hišo domačina Maria Drufovke. Ta je invalid, kmetuje in si pravkar popravlja hišo. Pred kratkim so obnovili hlev in senik. Poleg tega pa širijo stanovanjski del hiše. Žena Zora je bila že pred šesto uro pokonci, mož pa je bil v začasni spalnici. Žena je opazila, da nekaj ni v redu in zakričala. Možu se Upokojenec iz Podgore je padel s kolesom Prejšnji večer nekaj po 19. uri se je peljal po neki stranski in neasfal-tirani cesti s Kalvarije proti Podgo-ri 60-letni Evgen ščurk iz Podgore, Ul. Attimis 61. Zaradi gramoza mu je kolo spodletelo, padel je in se ranil. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, ter poškodbe na sencu, čelu in na licu; pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju. Prispevajte za solo- Deželno odbomištvo za kmetijstvo je sinoči poverilo pokrajinskim kmetijskim nadzornikom nalogo, naj si ogledajo prizadeta področja in naj v čim krajšem času zberejo podatke o razsežnostih škode pri kmetih in podjetnikih. Deželni odbornik za javna dela Masutto si je ogledal področje v Furlaniji, ki ga je najbolj prizadelo neurje, odbornik za finance Tripani pa si je ogledal področje pri Koprivi in Krminu. Popoldne se je odbornik sestal s predstavniki upravnih oblasti obeh omenjenih občin. Tudi odbornik za zdravstvo Devetag si je ogledal prizadeta področja pri Koprivi. ni pripetilo nič hudega, na srečo pa sta iz postelje v drugi zasilni spalnici skočila sin Dušan (21 let) in hčerka Sonja (14 let). Na srečo sta skočila iz postelje, smo dejali, kajti trenutek pozneje je nad njihovo glavo odkrilo streho, veter je pihal skozi okno in z močno silo podrl paradano pri postelji. Na posteljah smo videli opeko, les, železo, omet. Del paradane, velik dva kvadratna metra je padel na posteljo. Ko bi bila Dušan in Sonja na p«i«tiiiiiiiiiiiiiiiiiii«i«iiii«iiiiiiiii««ia*tiBai*v«f«*iii»iiiiiii«iiai«iiiiiiiiaiasiiiiiiftiaiiaiiiiisiiii«tai>iii«iiiii>iiaisii*iiiiM«i*iiiiiiaiiiiiiiiiMiiiiiiaiiii>itvii»»iiiMiiiiBiiiiiMaiMitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiKuiKiiftiiiiiiiiaiiiiaiiMiiiiiiiiiiiiiiMiu S SLOVENSKO ALPINISTIČNO ODPRAVO NA HINDUKUS V aparatu je zašumelo in zaslišala sva razburjal glas Cilj je bil dosežen ■ Prišlo pa je do nesreče - Banalen cestni incident je pobral najboljšega, Zvoneta Člani slovenske odprave v Hindukuš: Blažina, ščetin, Jamnik, Valič, Brojan, Belehar, Kofler, Ekar, Ažman in Žnidaršič. Od tapj smo si^tudi lahko prvi$ ogledali široko vrano podkev Is tor- o-Nala, skupek vrhov, od koder tudi ime, ki bi po naše pomenilo konjska podkev. Pot iz Shagruma do mesta baznega tabora smo premagali v treh dneh naporne hoje po krušljivih ledeniških morenah, po živem ledu in čez odprte razpoke. Nekateri smo že malo lovili sapo, poznala se je že višina. Bazni tabor smo postavili 22. maja na moreni med številnimi ledeniškimi jezerci na višini 4500 m. Trije veliki šotori za bivanje čla nov odprave, mali višinski šotorček za kapetana Saryarja in šotor za kuhinjo s skladiščem za hrano. To je bilo že pravo naselje. Takoj prvi dan po našem prihodu v bazni tabor so odšli mlajši člani na oglede. Prav zraven tabora se je dvigalo strmo pobočje gore, p-ekrito s ploščatim drobirjem, ki je bil vse prej kot primeren za hojo po njem. Nekaj sto metrov višje je pobočje prehajalo v greben, ki se je nadaljeval do vrha črnega skalnatega stožca. Višje je goro že pokrival sneg, tu pa tam je izpod snega že gledal led, ki se je v soncu močno bleščal. Še višje, nad veliko ledeno vesino, so pogled zastirali grozeči zeienj seraki. Že doma smo vedeli, da pot ne bo lahka. Po večerji je sledil kratek posvet. Odločili smo se poizkusiti po smeri, za katero smo se domenili že doma. Iz tabora naravnost navzgor proti vrhu črnega stožca, po ledeni vesini proti levi do skalnatega rebra in po njem do vrhnje zasnežene krnice. Od tam naprej nam je bila pot še nevidna iz do-_ line. Naslednji dan je šla na pot prva peterka, Zvone, Janko, Janez, Peter in Franci. Težko so bili natovorjeni, namenoma nismo najeli višinskih nosačev. Vse smo na goro znosili sami. Njihova naloga je bila, postaviti I. višinski tabor čim višje na grebenu črnega stožca. Videli smo jih iz baze, kako so se mučili pri vzponu, en korak navzgor in dva navzdol. Po radiu so se nam pritoževali zaradi utrudljive poti in močnega glavobola. Našli so primerno mesto za šotorčke v mali škrbini na grebenu v višini 5300 m. Postavili so dva višinska šotora, vanju so ziožili prineseno opremo in še isti večer so sestopili v bazo. Začelo se je potovanje po gori, gor in dol, brez konca. Iz enega tabora v dru gega, zaradi aklimatizacije in o-piemljanja višinskih taborov. Tež ki tovori, velika utrujenost ter tablete proti glavobolu in za lažje spanje so glavne značilnosti vseh podobnih vzponov. V baznem taboru se le malo odpočiješ in naješ, aii pa zdraviš p-ehitro prebavo. Na dan 30. maja je bilo postavljeno drugo višinsko taborišče na grebenčku ob robu velike ledene vesine pod seraki, na višini 5300 m. Zvone in Janko sta potrebovala dobršen del svojega plezalnega znanja, da sta premagala strmi skalnati odstavek v grebenu. Zavarovala sta ga s fiksnimi vrvmi in lestvicami, da je bilo za druge varnejše. Ostali smo jim sledili s tovori za nadaljnji vzpon. Po dvodnevnem počitku v bazi, so odšli vsi trije Mojstrančani z Ivom zopet v drugi višinski tabor. Nosili so veliko hrane in opreme za naslednje tabore. 3. junija sta se Ivo in Janez vrnila v «enoj-ko», Janez je tam počakal na Petra, da bosta skupaj sledila prvi navezi. Ivo se je vrnil v bazo. Tega dne sta Zvone in Janko opravila še veliko delo, nadelala sta pot nad drugim taborom preko ledene vesine in jo opremila z več kot 350 m fiksnih vrvi. Naslednjega dne sta preko ledene vesine nadaljevala z vzponom in posta vila šotor za tretji tabor že nad seraki v višini 6600 m. Pot na vrh je bila tako odprta. Četrtega junija zvečer je bilo v baznem taboru zelo glasno. Ivo se je pogovarjal z navezami v višinskih taborih s pomočjo malih radijskih aparatov. Ko je govoril z Zvonetom v tretjem taboru, je moral kar kričati v aparat, da so ga gori lahko razumeli. Pogajala sla se: Zvone je vprašal za dovoljenje, da bi z Jankom že naslednji dan poskusila vzpeti se na vrh. Povedal je, da se z Jankom dobro počutita. Tudi Janez je sporočil iz drugega tabora, da sta s Petrom v redu. Pred Ivom je stala odgovorna odločitev. Posvetovali smo se, vreme je bilo do tedaj odlično in vedeli smo, da tako ne bo več dolgo trajalo. Veljalo je poizkusiti. Odločili smo se: »Jutri bosta Zvone in Janko poskusila priti na vrh, Janez in Peter se bosta povzpela v tretji tabor, da bosta lahko krila sestop prve na- veze z vrha, Tomaž in Franci bosta šia v drugi tabor, midva z Iztokom pa se bova povzpela do prvega tabora, Ivo bo ostal z Jocom v bazi za zvezo.* Veriga je bila sklenjena, natančno preračunani bojni načrt. Zvečer, 5. junija, sva bila z Iztokom v šotorčku prvega tabora in čakala na dogovorjeno zvezo z bazo. Kmalu je v aparatu zašumelo, zaslišala sva Ivov glas. Govoril je nekam razburjeno in takoj nisva razumela njegovih besed. Končno sva le zasiutila, da se je na gori nad nami dogajalo nekaj hudega. Stanje je kritično, je ponavljal Ivo. Zvone in Janko sta bila dosegla vrh, pri sestopu v trejtji tabor jima je spodrsnilo ' na ledeni strmini in sta se pri padcu poškodovala" Janez in Peter sta ju iz »trojke* videla in jima prihitela na pomoč. Bili so že vsi štirje v tretjem taboru. Za poškodovance je bil nujno potreben kisik, zato je Iztok moral takoj v bazo. Ob treh zjutraj je bil Iztok že nazaj v prvem taboru, prinesel je dve jeklenki kisika. Odšla sva takoj do drugega tabora, kjer sta naju čakala Tomaž in Franci, da bi odnesla kisik dalje Komaj sva prišla do njiju, že si je Tomaž natovoril kisik, Franci pa opremo za oba. Pospešeno sta se pognala v ledeno prečko proti tretjemu taboru. Pozno popoldne sta do naju sestopila močno utrujena Janez in Peter, pri negi poškodo- ze prišel še Ivo, nosil je vso potrebno zdravniško opremo in zdravila. Naslednjega dne smo z Ivom in Iztokom nadaljevali ppt proti tretjemu taboru. Po inhalacijah kisika se je stanje ponesrečenih tovarišev nekoliko izboljšalo, tako da smo ob našem prihodu pričeli takoj z evakuacijo. Do tedaj lepo vreme se je bilo v nekaj urah sprevrglo v pravo nevihto s snežnim metežem. Prisiljeni smo biii umakniti se v bivak na prostem. Naslednji dan se je vreme nekoliko izboljšalo in smo nadaljevali s sestopom. Zvone je že hodil sam ob podpori smučarskih palic. Janka smo morali nositi ali pa vleči po snegu, le malo pred baznim taborom se je toliko opof5pgeX*’'iTa" je stopil na noge podprPflflMfevarišev. Sreča nas ni-popolnoma zapustila, 10. junija zvečer smo bili zopet vsi skupaj v varnih šotorih baznega tabora. Cilj odprave je bil dosežen, še isti večer smo proslavili zmago. Izstrelili smo v temno noč vse rakete, ki smo jih nosili s seboj za morebitno signalizacijo v sili. Več nismo zmogli. Ko smo se vračali veseli domov, je naše razpoloženje skalil nenadni tragični dogodek. Banalna prometna nesreča je po Magičnem naključju zahtevula miado življenje enega od zmagovalcev Istor o-Nala. Izgubili smo najboljšega med nami, našega dragega Zvoneta. SANDI BLAŽINA saj je tudi Majda s kmetov ma. To, da je doštudirala na n teljišču, menimo, da jo ne bo tilo, če bo kdaj odšla v vin grad, denimo na trgatev ali Dletvi. Ob takem pomenkovanj (Konec) kakor če bi nalašč odčepili sode. Taki kapljici zares ni kaj reči. Toda Miškovi so med redkimi na Opčinah, ki se ukvarjajo s kmetovanjem. Prav zaradi tega smo v pomemku z njimi skušali zvedeti kaj več o njihovem življenju in delu. »Veste, žalostno je, da nas »kon-finantje* zaraščajo z robido,* je preprosto, z občutkom zaskrbljenosti kar naravnost povedala gospodinja Štefanija. Ni težko uganiti, kam je «merila». Ta, po duhu zares kmečka ženska, zna drugače ceniti zemljo, naravo in njen blagor, od tistih šarmantno našminkanih «šinjor» na visokih petah, ki od prefinjenosti še hoditi ne znajo, ki se v sušnih dneh malone po vsaki kapljici dežja oglasijo pri njej ter »fehtarijo* po sveži solati, bučkah, melancanih, korenčkih, skratka po vse bolj »genuini*, bolj naravni domači vrtnini. Kar srce se ji trga, ko gre v njive in vidi zapuščene, porasle «pašt-ne», stopničaste lehe pod Obeliskom proti Piščancem, vse dol do Rojana pa tja do Konkonela in Kolonje. «Še pred sedemdesetimi leti,* zavzeto pripoveduje 62 letni gospodar Lojze, tako kot sta njemu pravila oče in ded, «na Opčinah skoraj ni bilo hiše, kjer se ne bi ukvarjali s kmetovanjem. Pridelovali so še precej vina, krompirja in povrtnin ter redili živino. Manjši kmetje, bajtarji, ko so o-pravili svoja dela doma, so si potem iskali postranskih zaslužkov. Razcvetela se je bila obrt in eno z drugim je dajalo toliko, da so za silo nekako «shajali» V novejšem času pa so industrija, obrt, promet in trgovina pahnili daleč v ozadje kmetijstvo. Na vsem področju Opčin, lahko danes kar na prstih ene roke seštejemo domačije, ki se preživljajo le od kmetovanja. Še sedem jih je, ki rede živino. Miškovi so prenehali z živinorejo • leta 1961, ko “jim- jpr parkljevka izpraznila hlev. »Mi smo se «obdržali» kot kme tovalci največ zato, ker nas veže ljubezen do zemlje in do kmetovanja. Po mojem, res ni prav da dandanes nekako vse obrača hrbet zemlji*, se je v naš, deja li bi že družinski razgovor pridružil tudi 25-letni sin Darko. Kot najmlajši od Miškovih se je komaj pred nekaj tedni oženil Malce smo ga »razdražili*, če je imel težave pri snubitvi neveste, že glede na to, da je kmečki sin. «Daleč od tega!* je vzradošče-no dejal. Torej ponoven dokaz, da ljubezen ne pozna meja in družbenih slojev. Pa še kako prijetno ženko je dobil! Z učiteljskim po klicem in skoraj domačinko, is Boršta v dolinski občini. No, ja pletvi. Ob takem pome., je Dragu kar žarelo iz oči dovoljstvo. Pa tudi Majda sa meni, da občasno poljsko delo bo prav nič škodovalo niem, ganci in kondiciji, kot se ‘fr. reče. Navsezadnje niti Dragu gre očitati »manjvrednosti*— # plomo gradbenega tehnika up žepu. Dobil je tudi že nekaj Fj nudb za službo. A je raje ^ doma, da bi pomagal °^eWJ)eji mu zadnje čase nekako P", zdravje. Tudi na kmetiji, k no ni slabo, če se pametno e spodari, razen tega so pomoč stroji, kot so ročne vancev sta jih zamenjala Tomaž in Franci s kisikom. Zvečer je iz ba- iiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiimiiimiimiMiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiminHimiiniinmiminnnniiimimniiiiiniiimiHiiiiimmiiiiiiiiiiMiimimniiiiiiiiniiii boste v družini uveljavili. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne iz gubljajte časa v malenkostih. Več pozornosti do svojcev, posebno do ljubljene osebe. ' BIK (od 21.4. do 20.5.) Tudi če trpi vaš ponos, se posvetujte s podrejenimi. Nekdo v družini vas ima v zobeh. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Od ločno po stari poti, tudi če bo kaj narobe. Skušajte popraviti svoje stališče do ljubljene osebe. RAK (od 23.6. do 22.7.) V konkurenci se boste uveljavili, vendar bo do težave ostale. V družinskem okolju ne bo vse prav. LEV (od 23.7. do 22.8.) Neprevid- nost se pogosto maščuje. Nemir v družini in tudi v širši družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zapirajte oči pred napakami. Majhna, toda neprijetna kriza v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nasprotovanja sodelavcev vam ne bodo prišla do živega Dobro bi bilo, če bi bili bolj pohlevni. ŠKORPIJON (od K.I0. do 22.11.) Zaradi prestiža boste utrpeli precejšnjo škodo. Z druge strani pa se Kljub nesporazumu boste zadevo izpeljali. Bodite previdni do novih znancev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Čas bi bil, da svoje poslovne zveze razširite. Odlična priložnost za sklepanje globljih čustvenih zvez. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prebredli boste težave in delo spravili pod streho. Opravka boste imeli ljudmi, ki so vam sovražni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo ploden dan, čep-av boste napravili tu di kako neprevidnost. Vi ali nekdo od vaših bo moral na pot. kosilnice, cirkularka, lu”~rneitt torne žage in podobno, kmetijska mehanizacija v *Pf. nih* res da ni dostopna in, ^ zmeraj ^ škropiti morajo še starem, z ročno brizgalno. ^ »Ampak vse na svojem in o pravem času, in *“?j£ račun pokaže, da se je tri* plačal, četudi so dnevi, ko 8 t mo tudi po štirinajst ur, »J upravičenim ponosom potrdu spodar Lojze. . . „j Pomenjkovanje z Miškov«11 dolgočasno. Beseda je dala v a do in misli so se razplet® mnogočem. « i- »Več razumevanja bi mora ^ meti do nas kmetovalcev,* druje naprej gospodar L?jze‘ »V kašnem pogledu? KOO-^ «Pri Kmečki zvezi na Pj? ciji. Ampak večjega «nu»' kot je sedaj, ne pomnim.* ^ »Pa naj ima človek ga tega veselje do kmetijs^j je odločno prevzel očeku ***’ Drago. • nos te * »Očetu pešajo moči. B°° nadaljevali njegovo delo?* ..( I-»Težko je kaj reči. ^ fl* mam in dokler bo mog^®' ji bom odnehal. Zame, ves«* v kmetovanje za zdaj delo, bdj terega se preživljam. ceM P kdaj šel v kako službo, H" bo pri srcu kot hobi.* ^ f In še nekaj, da ne £r® žabo: ^ »Kmečki tabor, ki j® ° V*’ nedavnim, ima kak pomen ša prizadevanja?* ^ »Pomen že ima, vsaj 'w*sj!up*j ljevanje tradicije, da se sC f malo poveselimo. Včasih P ^ 9 zdi, da zvonimo po dvae ^ ptr še to za gluha ušesa. Pn gledat nekaj?* Miš^ Zunaj pred hišo imajo cfi visok latnik. Nemara tudi ^ f co. Pokazali so na poJav gj-or zares nenavaden. Nekateri imajo pet, šest neverjetno jagod, druge pa so t®110 %jj«. L in zgoščene, da se kar s v f tega ne bo mošta. Ta letos prvič opazili tudi v dih. Domnevajo, da je TO IH E SVETINA 169. UKANA 0RUGA KNJIGA Cim več je tvegal, v čim hujši nevarnosti je bil, tem bolj si je želel Melite, tem bolj jo Je ljubil. To zanosno čustvo privrženosti In čakanje, kdaj bo povsem njegova, sta ga gnila v nova dejanja; hkrati pa se je bal, da ne bi padel, preden se bo uresničila dolgo zatajevana želja obfh. Zato je bilo to čakanje na mestu srednja pot med pogumom, s katerim bi bil rad vdrl pred nemški štab in ga obsul z ognjem, in razumom, ki je svaril ,naj čimprej zapusti sovražno mravljišče, preden bo vse na nogah, ker se sicer ne bo izvlekel živ. Napetosti ga je rešila močna eksplozija. Vsi so se zastrmeli v krvav sij nad strehami. Vstali so: paniko je treba izkoristiti! Izza pasu so potegnili vsak po dve bombi m jo mahnili proti vilam, kjer so stanovali gestapovci in nemški uradniki. Melita se je plazila meter za metrom proti postojanki e župnišču na vrhu vzpetine. Ostrorobo kamenje ji je na rokah in kolenih drgnilo kožo. Čutila je duh zemlje in težo temnega neba na duši. V rokah je stiskala bombo, nekaj pa jih je imela za pasom. , ,, . . „ Ne da bi bila povedala Blisku se Je javila v skupino bombašev-skojevcev zaščitne divizijske čete, ki je skupaj s Prešernovim bataljonom napadala postojanko. Bila je bosa, kot vsi mladi, in rokave si je zavihala do komolcev. To je bilo njeno prvo sodelovanje v napadu na utrjeno postojanko. Globoko je sopla, vsa potna je bila od tesnobe, ki je naraščala pri vsakem metru. Skozi veje je zagledala v rahlem svitu črne oči bunkerjev. Poleg stavbe je kipel v nebo bel cerkveni zvonik, po katerem so se orientirali. Nedaleč od nje je bil Pajk, ki je poznal vsako drevo in vsak kamen v domači vasi. Zato se je prostovoljno javil, da jih bo peljal pred cerkvene zidove.* V temi je bilo slišati samo tajlnstven šum plazečih se teles. Melita je videla le četnega komisarja, ki se je plazil pred njo in jo tu in tam počakal, če je zaostala. Naj le zve Blisk, ki je postal slaven diverzant, da se tudi ona ne boji! Kako bo lepo, ko bodo v četi govorili, da je pogumna, da je premagala strah! Priplazila se je že čez korito, poraščeno z mokro travo, in se vzpela na rob. Zagledala je cerkveni zid. Čezenj so moleli temni križi pokopališča. Pred župniščem je bilo vse mimo, le žaromet je drsel s hudobno svetlobo v polkrogu po grmovju. V negotovost je olajšujoče usekal rezek rafal iz postojanke — z opazovalnega stolpa — in ji švignil prek glave. Najraje bi pobegnila nazaj. V želodcu se ji je nekaj skrčilo in omrtvičilo gibe. V obraz ji je frlela prst. Toda ostala je na mestu, kamor jo Je prikoval krik, ki je razparal noč. «Minerci naprej!« Videla je nekaj temnih postav, ki so sključene planile do poslopja in se med žvižganjem krogel vračale. «Mina gori, glave v tla!» je zavpil poveljujoči. Pritisnila je glavo k tlom in čakala nekaj sekund; potem Je preklal noč in poslopje pošasten blisk, da se je vse streslo in so jo zabolela ušesa. Po njej je deževala prst, omet in kamenje. Vse, kar se je potem dogajalo, je dojemala ko peklensko zmešnjavo krikov, pokov in rjovenja. «Bombaši, naprej! Juriš!« je zakričal skojevski voditelj. Sama ni vedela kda/ se je znašla pred poslopjem, kjer je v zidu zijala velika luknja, vsa v dimu. Med treskanjem bomb in žvižganjem drobcev je zalučala skozi prvo okno tudi svoje bombe in se potem z drugimi umikala nazaj v zaklon, od koder so bili naskočili. Za njo so prilezli novi bombaši in mitraljezci napadajočega bataljona. S strehe poslopja je bruhnil ogenj in obsijal okolico. Potem je zavladala tišina, ki jo je motilo samo praskanje ognja. Med vrati se je prikazala omahujoča postava. «Ne streljajte!« Oglasil se je Pajk: «Kdo pa si?« «Nemci so me imeli zaprtega! Ime mi je Stanko.« «Ne streljajte!« je ukazal Pajk. ((Domačin je!« Stopil j« k fantu, ki se mu je ves omamljen zrušil pod noge v travo. Odvlekel ga je v zavetje pred ognjem. V nebo se je dvignil visok plamen in požiral Nemce, ki jih je bila omotila ali ubila eksplozija. Nad Bibndm se je dvigal v nebo krvavo rdeč sij. V va-sioi Koritnem, pol ure pred Bledom, Je bilo še vse mimo. Tu so Nemci naselili tri domačije z družinami, ki so jih imenovali Wehrbauem in jim namenili vlogo predhodnikov germanizacije zasedenega ozemlja. Naselili so jih v domačije padlega prvoborca Jake Bernarda, Torkarjevih in Nestorjevih staršev. V dveh domačijah so se šopirili besarabski Nemci, v tretji pa je prebival zagrizen in osovražen Tirolec s svojimi trend že za orožje sposobnimi sinovi. Že tretje leto so orali ukradeno slovensko zemljo, kljubovali sovražnim pogledom sosedov in se oholo postavljali po vasi. Čeprav so bili Nemci razglasili, da bodo požgali vas, če se tem trem družinam kaj zgodi, so kljub temu spremenili hiše v prave utrdbe. Tudi na polju se niso počutili varne, orali in sejali so z orožjem na hrbtu, ponoči pa so tičali za zapahnjenimi vrati in imeli pripravljene bombe in mitraljeze. Pogledal je Skalo, čigar obraz je bil trd, izkle5 Lj bliski eksplozij je videl, da je zamišljen. Tudi n-i^iti * bili v taborišču, bratje pa v hosti. Težko je J8 požigati lastni dom, ki ga je gradilo nekaj rodov, jAREi S s Sle m Sko s. ,h)ja vM ‘-ar te St Si k i «2 . Jsc “olfit S t k uin. domnevajo, ua 7 ih, zastrupljeni zrak od n® r. cinskih in kdo ve še k®* -y v* nov. Lotos so morali °hn. s tl** nograde z okrog 150 no'' mi, ker zadnja leta usin®J ‘ ^ «Torej vidite, tudi ffroZ^n' jf zdaj po modernem!* s° ,ie',eS# dejali prijazni Miškovi ob Dj. Pl-ni*'" Nad te Nemce je vodil bojni odred Svarunov narjl Karel, minerce pa Nestor in komandir Skala, ki se J odločil za napad na svoj lastni dom. Sklonjeni in z orožjem v rokah so se bližali sa kom svojih rojstnih hiš. Pred enim mesecem je bil pisal v imenu narodnoosvobodilnega odbora vsem treh1 cem opozorilna pisma. Zahteval je, da se izselijo jit®*’ stijo ukradeno zemljo. Dal jim je mesec dni z® ker jih bo sicer doletela kazen. Priseljenci so se st jcj®J Tirolec je nesel vsa tri grozilna pisma na gest®P°^j ' so mu svetovali, naj se dobro oboroži, s pismi Pa 1 (fr obriše zadnjico. Tudi če bodo napadeni, bodo dobili f#' ure pomoč. Sosedom je grozil, da bodo šli vsi v taD^a t če dobi še kakšno grozilno pismo. Ko so zvedeli- ^ divizija na Jelovici, so pripeljali voz ročnih granat in strojnico. a f Nestor, Karel ln Skala so se posvetovali. Prisad , bili že obkoljeni In nihče ni mogel iz hiše. . ie- «Za domačije vajinih staršev gre, odločita se!« J Karel. p®9, «Naj se najprej razgori plamen nad Ribnim; K° v(# videli, da smo opravili z žandarji, se nam bodo s ah11 je menil Nestor. . Ko pa je Skala zamišljeno molčal, je dodal: P°‘ „» ((Otroci so z njimi in žene, bolje je, da najprej zlepa.« m ' Pogreznjeni v sence so nestrpno čakali. Ob P°g ^ ®j( domači krov in sadovnjak so Nestorja obhajali h16® ie čutiti jeze in žalosti. Tu je preživel mladost. ZemU® jj premalo za vse, šel se Je učit za pleskarja. Ko Je materi prvi denar, se je začela vojna. Povezal se J® ^i borci in z njim vred njegovi bratje. Zdaj so b41 » bosti, mati pa v nemškem taborišču... _ _^on, ^ 55 f 1 - 27; — Danes se ie konč- , kališčem v Varese.iu po-^anjg06, tako da se ie tek-2a svetovno prvenstvo v \ ^ lahko redno nadalje-y 'i ^kdavalrii vožnji za ženske foje ustile za nadaljnje tekmo-^“esarke; Garkučina (ZSSR), Zadorojnaj (ZSSR). Srv “;)• Polanska (ČSSR). Mc (ZDA), Tartagni (It.), i fin i Hernandez (Meh.). Nkev hitrostni vožn.ii za S $ov^ ,uvrstili svetovna prva-? toiaJe^'n-ia Jermolajeva in nje-H vi;:ln|a Careva. Prva .ie v odpravila Čehoslovaki-f'a tret-0, Careva pa ie prema-• sovjetsko predstavnico ^“swno. ! Jnto^i^van.ie v hitrostni vožnji S (JPT®- V polfinale so se uvr-■Vk *loYak Kucirek, Francoz lliht. • O0VW 4- o r\* j ir* TtVor>/-»nv '!»so bile četrtfinalne dir- i1ono- rje. »lo._„ ^ v?V'’et Kratsov in Francoz -! k ^orelon se je moral pre-Sa ni^' da je premagal trdo-;ana Cardija. Isto velja Kratsova. ki je odpravil Nh . an Dooma v treh po-delo je imel Kult v * 'l Draroagal Italijana Ros-i fe (L . samih vožnjah, medtem ^ Francoz Quintyn prav t^olson ^tri*1 prekosil Avstralca lolfinaf *n S* zaf5°t°vd takp vstop >CGSTOWN. 27. - Nogometna fkj^tanca ZDA je premagala j:j) aiaoCo otokov Barbados 3:1 'v*fifitfep.aniie je bilo veljavno za V, aiski turnir, ki bo dolo- '•tli... J^ORSKl DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. avgusta 1971 KOLESARSTVO SP V DIRKALISČNIH VOŽNJAH Smola za italijanske barve Vreme je končno prizaneslo organizatorjem čil, katere ameriške ekipe bodo lahko nastopile na olimpijskih igrah v Muenchnu 1972. Tekmi je prisostvovalo kar 5.000 gledalcev. Sinoči občni zbor Olimpije Sinoči je bil občni zbor ŠD Olimpije iz Gabrovca. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Furlan Anton, Rust.ja Mario. Kralj Mario, Husu Alojz, Rustja Božidar. Marcuzzi Sergio. Rustja Oskar, ščuka Anton, čem.java Franc. Kralj Cveto. Čem.java Ivan, Trobec Milan in Kralj Jožef. Podrobno poročilo bomo podali v eni naših prihodnjih številk. NOGOMET V preteklih dneh je bilo v ok viru prijateljskih stikov med moštvi s te in z one strani meje nogometno srečanje med ekipo Kopra in Maloja. Tekma, ki je bila prijateljska se je končala neodločeno 2:2. Gostje so bili boljši v prvem delu tekme, v prvi vrsti zaradi zelo slabega dneva koprskega napada. Prvi polčas se je zaključil pri stanju 2:0 za goste. V drugem delu igre ie trener Kopra poslal na igrišče mlajše igralce, ki so izenačili. tako da se je srečanje zaključilo brez zmagovalcev in brez poražencev. 1 ff 11 i I ej 1. — prvi 1 1 drugi X 2 2. — prvi 2 drugi 1 3. — prvi 1 2 1 drugi 2 1 X 4. — prvi 1 drugi 2 5. — prvi 1 2 drugi 2 1 6. — prvi X 1 drugi 1 2 ŠD Primorje vabi vse igralce, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 30. t.m. v društve- nih prostorih. Odbor Odbor, člani in ekipa športnega krožka «Kras» želijo svojemu trenerju FRANKU DRAŠIČU in ZOJI TENCE obilo sreče na novi življenjski poti. Franko Drasič, trener Borove ženske odbojkarske ekipe, se bo danes poročil z gdč. Zojo Tence. Ob tej priložnosti jima ŠZ Bor želi obilo sreče na novi življenjski poti. ...................... Vrsta svetovnih rekordov ^ plavalnem prvenstvu ZDA Spitz: rekorda na 100 m 200 m metuljček 27. ~ V prvem dne-P sta*16®8 prvenstva v plavanju 8 Padla dva svetovna re-; rti 400 m prosto moški in .toUjček moški. «1 Y Pa 400 m prosto je po-> 18-letni Kalifornijec ga je postavila 21-letna Ellie Daniel na progi 200 m metuljček s časom 2’18”4. Drugi svetovni rekord j« postavil Mark Spitz tudi on na progi 200 m metuljček s časom 2’03”9. S> Tor-1-,661? W -ie zmagal s ča->4 I in premagal favorite sW?i0na, Nemca Fassnachta Atoj Jar|a Burtona. ^j{e,SVat°vni rekord na 100 m 5j.Je Postavil Marc Spitz s ,,-'.isa] • Svoj prejšnji rekord je biVnj Za šest desetink. Novi Ste Rekord je bil dosežen v v skupini. dnevu pa sta padla ..j a svetovna rekorda. Prve- IV-.-. "" lunin umu Natečaj št. 1 f>ta0 Juventus ~~ Varese SernT-Reggina kii0 SS! — Cesena StnT Ruma b* - cZT Milan r^sia" Sorrento Sgill ~~ Atalanta SSi ~ Bologna VeCria - Taranto ~~ Catanzaro 2 X 2 1 1 X 2 X 2 1 2 1 X 2 X 2 1 1 X . NOGOMET TRST, 27. — Včeraj so izžrebali skupine za 6. turnir Pieri v mladinskem nogometu: Skupina A: Benfica - Torino - Triestina Skupina B: Metalul - Rijeka - Monfalcone Skupina C: Hajduk - Inter - Udinese Skupina D: MTK - Lanerossi Pordenone V izločilnih skupinah bo odigrala vsaka enajsterica po dve tekmi. Zmagovalec bo napredoval v naslednje kolo. V primeru istega števila točk, se bo uvrstila v finalno skupino ekipa, ki bo imela boljši količnik golov. Če bo tudi ta izenačen, bo napredovalo moštvo, ki bo doseglo več golov. Na turnirju bodo lahko igrali mladinci rojeni po 1. januarju 1953 in ki niso še izpolnili šestnajstega leta. Vsaka ekipa pa bo lahko nastopila z dvema devetnajstletnima igralcema. Enajsterice naše dežele se do-do lahko poslužile največ treh nogometašev iz drugih društev. Datume srečanj bodo objavili po naslednji seji izvršnega odbora. TEDEN DNI DO ZAČETKA ZCNL V nedeljo v Mirnu Adria proti Vozilom ustvariti ekipo PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA Primorje - cilj proseškega moštva samo iz domačinov Še teden dni nas loči od začetka prvenstva v ZCNL, ki ga ljubitelji nogometa na Goriškem že nestrpno pričakujejo. V zadnji pripravljalni nedelji se bo mirenska Adria na domačem igrišču pomerila z drugim goriškim predstavnikom v ZNCL Vozili iz Nove Gorice. Srečanja med tema večnima tekmecema so ponavadi zanimiva in privabijo veliko gledalcev. V zadnjih dveh tekmah ni nobeden bistveno prevladal. Prvenstveni derbi (27. aprila) se je končal neodločeno, v pokalnem derbiju (17. junija) pa so zmagala Vozila s tesnim rezultatom 2:1. V ne deljski tekmi bosta ekipi nastopili v precej spremenjenih postavah, saj sta v prestopnem roku obe dobili oziroma izgubili nekaj igralcev. Tako bo tudi zanimiva primerjava novih postav. Mogoče smemo pričakovati tudi rehabilitacijo mirenske ekipe, ki je na zadnjih tekmah močno razočarala. V dvobojih z Novo- goričani se namreč Mirenci vedno zagrizejo in dobro igrajo, čeprav na drugih tekmah odpovejo. V predtekmi se bodo pomerili mladinci iz Mirna in Doberdoba. Povratne tekme med Mirenci in Do-bendobci, v članski konkurenci, ki bi morala biti to nedeljo, ne bo, ker imajo nekateri igralci iz Doberdoba druge obveznosti. B. P. ODBOJKA CECINA. 27. — V tretjem dnevu ženskega mladinskega odbojkarskega EP v Čerini je Italija klonila Poljski s 3:0, ZRN pa je z enakim rezultatom odpravila Nizozemsko. Poljska - Italija 3:0 (15.11, 15:3, 15:12) ZRN - Nizozemska 3:0 (15:8, 15:11, 15:11) Začetna brca Na Proseku in Kontovelu je te dni ogorčenje veliko. Domači nogometni navijači so bili skoraj stoodstotno prepričani, da bo nogometna zveza vključila Primorje po odstopu Arsenala v drugo amatersko kategorijo. Primorje je imelo vse pogoje za prestop v drugo kategorijo. Po dolgih borbah in s požrtvovalnostjo domačinov si je zgradilo igrišče, ima dolgo nogometno tradicijo, dober naraščaj. Primorje je namreč skoraj vedno sodelovalo v vseh mladinskih kategorijah. Predvsem pa so pili prepričani domačini, da bodo tudi letos v drugi kategoriji, ker je bilo Primorje izločeno le zaradi enega borega gola. Nato pa nesmiselna odločitev: zveza je določila, da prestopi v drugo kategorijo nič manj kot Inter San Sabba. Navijači Primorja se še sedaj ne morejo sprijazniti z dejstvom. kako je prišlo do tega absurda. V začetku so mislili, da je le napaka. Žal pa je kruta resnica! Cibic: n« bomo se vdali Mladi predsednik Primorja Sergej Cibic je seveda kot vsi navijači zelo ogorčen. «Res niste pričakovali takšne od- ...v tekmi s srečo od 29. avgusta vedno večji dobitki s Totocalac Predsednik Cibic ločitve?* Cibic: *Kaj takega zares nismo pričakovali. Bili smo prepričani, da bomo tudi letos ostali v drugi kategoriji. Že izločitev sama iz druge kategorije je bila zelo dramatična, včasih nejasna. Potrudili smo se, da smo dobili svoje igrišče. Že več let gojimo mladinske ekipe. Klavzula, da je treba igrati najmanj štiri leta. za nas ne velja, ker imamo dolgoletno tradicijo. Skratka, še sedaj se sprašujemo, kako je do česa takega sploh prišlo.* Vsi so prepričani, da je odločitev zveze šla bolj po političnih linijah... druge razlage res ni. Pristavi predsednik: To ni samo udarec za naše moštvo, temveč je udarec za ves manjšinski šport.* Oglejmo si rekvizite novega dru-gokategomika Interja San Sabbe. Moštvo nastopa komaj tri leta (klavzula štirih let drži. le če upoštevamo dejstvo, da bo ekipa tudi letos nastopila). Ekipa torej nima nikake tradicije. Moštvo nima last- nega igrišča. Ne goji mladinskega nogometa. Nogometna zveza pa je opravičila pristop te ekipe v drugo kategorijo s *športnimi zaslugami*. Vprašamo se zares, če so to športne zasluge? L *Kaj mislite sedaj, predsednik..?* «Ne bomo se vdali. Skušali bomo na vse načine dobiti kako pot. po kateri bo napredovanje mogoče. Res se ne moremo sprijazniti s tem dejstvom.* Prestop v višjo kategorijo «žal je trenutno stanje tako. da ste vi v tretji kategoriji. Kaj si obetate od tega prvenstva?* Cibic: *Naši napori bodo seveda osredotočeni v to, da bomo še letos prestopili v višjo kategorijo.* Ste imeli kake težave pred začetkom prvenstva? «Težav v bistvu nismo imeli. Člani so nam tudi letos v največjo pomoč. Vsi smo zaupljivo pričakovali odločitev zveze. Bili pa smo zelo razočarani.* Ogorčenje je zajelo tudi novega trenerja ekipe Silvija Verrjnello, ki je znan zaradi presodnosti, resnosti in skromnosti. *Tudi jaz*, pravi Verginella. «se zares ne morem vdati v to dejstvo. da nas niso vključili v drugo kategorijo. Nerad sodim tega ali onega zaradi krivic, tokrat pa moram biti odkrit: zares obsojam tako odločitev.* Primorje je tako po prvih dramatičnih letih obstoja, ko nekaj tržaških ekip sploh ni hotelo igrati z njim, naletelo na novo krivico, ki jo bo seveda težko pozabiti. Verginella: priti do izključno domačega moštva iKako ste začeli s pripravami. Verginella?* «Začeli smo s pripravami te dni V glavnem vodimo telesno pripravo, footing itd.* Slišali smo. da boste ekipo domačili. «Da. že letos je odpotovalo cilj niso absolutno zmage za vsak denar, v glavnem je naš cilj ta, da nudimo domačim igralcem možnost igranja in zabave.* Letos bo tretja kategorija močnejša od prejšnjih? tZares ne bi znal dati odgovora. kajti drugih ekip ne poznam dobro. Vem. da so se nekateri ojačili. za podrobnosti pa ne vem.* Naloga, ki si jo je postavil Verginella ie prav gotovo težka. Marsikateri navijač se morda ne bo strinjal s proseškim trenerjem, ker je ubral tako pot. ki morda ne bo privedla do takojšnjega napredovanja. Prepričani pa smo. da je le ta pot pravilna in hvalevredna in bo dala igralcem, vaščanom in trenerju gotovo obilo zadoščenj. Letošnja postava Letošnji neuradni seznam igralcev Primorja, ki bodo nastopili v tretji kategoriji, je naslednji: VRATARJI: Danilo Štoka, Dario Kante. Edi Furlan. BRANILCI: Vojko Bukovec, Danilo žužič (k). Teo Hrvatič. Livio Trampuš. Edi Vižintin. REŽISERJI: Štefan Pertot. Marjan Šuber, Egon Puntar. NAPADALCI: Baldo Barnaba. Karel Prašelj, Oskar Rustja. Silvjo Verginella. TRENER: Silvio Verginella. Bližnji program Trener Verginella kaj tržaških nogometašev, tako da imamo že dober del naših igralcev. Mislim pa. da bomo prav kmalu prišli do tega. da bomo imeli izključno domače moštvo. Kajti naš Verginella. vaš bližnji program? «Nastopili bomo na trofeji turje. Tega turnirja se bomo udeležili izključno zato. ker ga organizira slovensko društvo, kajti v programu smo imeli najprej temeljito telesno pripravo in šele nato postopoma prehod na tehniko in taktiko ekipe. Po turnirju Zarje bomo gotovo odigrali prijateljsko srečanj« z Olimpijo iz Gabrovca.* Sardoč: igralci so navdušeni Primorje bo tudi letos nastopilo v raznih mladinskih kategorijah. Z mladinskim odsekom se ukvarja požrtvovalni trener Dario Sardoč. «Kako bo letos z vašim mladinskim nogometom?* aTudi letos bomo nastopili,* pravi Sardoč. «z mladinci. Začeli smo s pripravami in trenutno treniramo.* Fantje so na treningu požrtvovalni? *So zares požrtvovalni in navdušeni. Upamo torej, da se bomo dobro izkazali.* Nastopili boste samo z mladinci? «Ne bomo nastopili samo z mladinci. temveč z naraščajniki in tudi z začetniki.* Kot vidimo, bo tudi letos Primorje nastopilo v vseh mladinskih kategorijah. kar kaže. da moštvo realno gleda o bodočnost z zdravega stališča. Sicer pa kaže. da se borba Primorja še vedno ni končala. In prav zaradi tega lahko trdimo, da ie prav to društvo, vsaj v nogometu, naš simbol... b. 1. s> E-T? životarili in živeli od upanja v boljše čase. ala je jjjj v brigadi od njene ustanovitve. Od mitra-? ta86 ie povzpel do četnega komandirja, prav to jutro Vvi i® Svarun postavil za namestnika bataljonskega ko-Bolničarka, ki ga je imela rada, mu je takoj * znake bataljonskega namestnika. Tik preden so šli „4, , ?> ga je načelnik divizijskega štaba ozmerjal kakor 1 tot^J ®i drzne nositi položajni znak, ko še ni dobal ’ ^ divizijskega odloka. Nevolja, s katero je potem str-ke z rokava ga še ni minila. Ob pogledu na rodni k-50 plali po njem občutki žalosti, jeze in razočaranja. V ^.J6 pokalo že povsod, je Karel vstal in zaukazal na- v, so vse tri domačije. ®st0T in Skala sta se privlekla prav do vhodnih vrat. Je pozval Tirolca, ki je vodil vse tri domačije, naj ^ orožje. Obljubil jim je prost odhod k Nemcem. ^trf°ec ^ mu Je v odgovor besno zakrohotal in izstrelil ^ trepetajočem zelenem soju so ga zagledali pri J®1® oknu, ko se je divje spačil in zavpil: o8* sem vojni kmet! Tu imate odgovor!« v hiitralieza se je premaknila in obsul jih je rafal. 4i svinja tirolska! šel boš iz naših hiš!« je zavpil v,' ki bi ga bil srd skoraj raztrgal. Wa Karlovo povelje so se dvignili in navalili na hiše z ahi. Priseljenci so jih pogostili z rafali ln z bombami. \Q 50 napad in ubili vodnika Pihlerja, ko je polagal naftian jih ie Nestor še enkrat pozval, naj se vdajo, ^ zagrozil, da bodo zgoreli z otroki vred. Odgovorili besnim streljanjem ln zmerjanjem. It so napadli in z granatami zažgali skedenj. Plamen zadušljiv in je zavlhral med drevje. ^ ° Je Skala videl svoj dom v plamenih, ga je popadel tih '01X1 so ?a ohhle solze neutolažljive žalosti. ,kJte mi mino!« _ , „ . jv?čakaj še, Skala, počasi,« ga Je miril Karel. «Naj zgori!« «Mino!» Pograbil je plastik in med vršanjem krogel zdrvel proti zahodni strani hiše. V svitu rakete je zagledal na oknu priseljenčev obraz in oko strojnice, ki je tipalo za njim. Curek svetlečih se izstrelkov ga je zadel, zasul, oslepil. Za peklo ga je v prsih. Opotekel se je in padel samo nekaj metrov od oken izbe, kjer je prvič zajokal na materinih prsih. Luč sveta mu je prav tu, kjer jo je bil zagledal, ugašala v pošastnih, čmavih plamenih. Z zadnjimi močmi je zgrabil mino in se vlekel po tleh ped za pedjo, v bolečinah, ki so miu trgale telo in duha. Privlekel se je do stene, prislonil k nji mino in jo prižgal. «Mina gori!» j6 Se kiitenil in iz ust se mu je ulila kri. Iz teme sta pritekla dva njegova boroa, ga zgrabila za roke in zavlekla v zaklon k Nestorju. Odpeli so ga — kri je v temnih curkih brizgala iz prsi in življenje Je usihalo z vsakim utripom srca... Zahrumela je eksplozija in razklala na dvoje njegov roj-dom. Ostrešje se je hrešče sesulo, podirale so se ste in pokopale pod seboj Nemce. Nestor je vzel njegovo glavo v naročje. V očeh so se zrcalili zublji plamenov in črn dim, ki se je dvigal treh domačij kot stisnjena pest in se pod zvezdnim obokam razblinjal v nič kot njegova izgubljajoča se misel. Nekaj je skušal rečd, pa ni več mogel. Kri mu je bruhnila iz ust, bleda obraz je omahnil. Osteklenele oči so strmele mimo drevja domačega sadovnjaka proti hišnim vratom... Iz hiš so med plapolanjem plamenov odmevali čudni, cviljenju podobni kriki, da je borcem ledenela kri. Veriga eksplozij in streljanje s treh strani neba, ki se Je čedalje bolj bližalo jezeru, sta spravila generala v hladen, vsem nevaren bes. Z njegovega obličja je izginila vsa zdrava barva, zenice so se mu razširile in obraz se mu je zožil. stal ne mu iz Na udrtih ličnicah so ležale sence, ki so se razpotegnile v oglato brado. Molčal je, s hrbtom obrnjen proti skupini oficirjev, ki jih je Sklical, in gledal skozi okno na gladino jezera. Tam so odsevali bliski raket — to je bila igra teme in svetlobe, v kateri je nenehno zmagovala tema. Tudi v generalu se je zganila tema njegovega dne. Napetost v njem je narasla do nezadržnih razsežnosti. Spričo trenutne nemoči njegovega razuma — ker ni vedel, kako bi obvladal nejasni položaj — je nihal na obodu neštetih možnosti, ne da bi kaj ukrenil, Čudna slast ga je prešinila ob spoznanju, da se bo tok dogodkov in usod začel odvijati takoj, ko bo spregovoril. Major Wolf se je pomešal med oficirje vojske, policije in SS ter se umaknil v najbolj oddaljen kot. Poznal je generala in prav nič mu ni bilo do tega, da bi mu bil pred očmi; vedel Je, da bo oplazil prvega, ki se ne bo prav obrnil. Prej je bil general nenavadno dobre volje. Večerjal je v veliki stekleni hali skupaj z naj zaupne j Šimi oficirji. Celo šalili se je in smejal; ni bil jedek kot po navadi. Prva eksplozija v bližani pa ga je tako presenetila, da so se mu izmuznile iz rok vilice in zažvenketale po srebrnem pladnju. Vsi so se ozrli naravnost vanj, ob njegovem besnem pogledu pa takoj povesili oči. Kocka je padla. Videli so, da ima slabe živce, saj se je njegovo razpoloženje spremenilo v hipu. Padal je iz ene v drugo skrajnost. «Kakšna svinjarija pa Je to?! Ne pustijo me v miru povečerjati! Kaj dela vaša vojska, gospodje? Kaj?« je preteče zarjovel, da so pri priči izgubili tek in odložili jedilni pribor. Nadaljnje streljanje jih je spravilo ob večerjo in vino, ki jih je čakalo v ozkih steklenicah. Naglo so izdali povelja enotam, do katerih še niso bile prekinjene telefonske zveze. General se je ostro obrnil in rezko vprašal: «So vsi poklicani tukaj?« «Vsi, gospod general!« mu je odvrnil toponosi polkovnik. «Potem mi podajte vojaško poročilo o položaju!« je dejal hladno in obsedel v nespremenjeni drži, z izrazom lačne ujede. Polkovnik, poveljnik policijskih enot, Je počil s petami pološčenih škornjev in se zazrl v generalovo obličje, držeč roke tesno ob životu. ttNapadajo obrobje naših postojank in lahko pričakujemo napad na mesto.« «Kdo napada?« je viknil general. «Partizanska divizija.« «Vi ste navaden idiot. Vem, da ne napadajo Angleži! Vam pa povem za vselej, da ne poznam nobenih partizanov in da to ni nobena divizija. Divizija je v njihovih bolnih možganih, ne pa v naših računih! Vprašam vas vse skupaj: vam je stvar jasna?« «Da, gospod general, hotel sem reči...« se je skušal izgovarjati polkovnik, ld mu je rdečica zalila gladki obraz. In na nesrečo takšne vrste obraz ni bil prav nič všeč generalu. Mož mu je šel zato že dolgo na živce. «Kaj ste hoteli reči? Nič niste hoteli reči, ker ne veste, kje se vas drži glava, ker ne obvladate položaja! Poročali ste, da je banda zapustila področje. Ali veste, kaj pomeni lažno poročilo? Ce bi ga imel pri roki, bi ga raztrgal in vam ga vrgel v zobe!« «Naše izvidnice so tako poročale, gospod general!« «Mol6ite, če vas nisem nič vprašal!« Po teh besedah je v sobi zavladala mučna tišina. V kotlini pa je grmelo, da so šipe nevarno drhtele. «Kaj naj zdaj ukrenemo, gospodje?« Ker so vsi molčali, je vprašal: «Kakšen je predlog poveljujočega oficirja za policijske sile?« Stoječ mimo, Je užaljeni polkovnik zdrdral: »Predlagam Izpad z vsemi razpoložljivimi silami, zavzetje obale reke in vseh dohodov v gorovje.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina 1100 "r ~ wna?£e,'» polle,n® 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvc 15.500 lir. ^ SFRJ posa- pe»n? . it8«lka 1~ dinar' mesein8 14-~ din, letna 140.— din, oštm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stra" 6 28. avgusta 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri -------------------- ... »ADIT* - DZS, Liubljana, Gradišče 10/11 nad telefon Narodni banki v Ljubljani 50 Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fin,n^|i ‘ ........ .Mali fr. Oglati _ ................. upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «mbh . 50 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročaif upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblielti FINANČNA SILA V SLUŽBI SKUPNOSTI V 58 letih zavarovalne dejavnosti je INA odvedla v posebne sklade - v tako imenovane .matematične rezerve. - velike vsote in to z namenom, d« * mogla v primerih, ki |,h predvidevalo zavarovalne police, zadostiti dospelim zahtevam svojih zavarovancev. Vsota teh skladov, izračunana ob koncu I*"' neprestano narašča m sicer v skladu z neprestanim razvojem družbe. »Cm ......... '• in - -*-> .................................. Številke povedo več kot besede: 82 milijard so znaiale naložbe samo v letu 1970 716 milijard znaSa premoženjska aktiva, to se pravi celotne naložbe, izvršene v jamstvo zavarovancev, kolikor jih je bilo ob koncu leta 1970 in to takole razporejene: ■ 239 milijard: nepremičnine (33%) ■ 263 milijard: posojila krajevnim ustanovam in druge aktivne postavke (37%) ■ 143 milijard: vrednostni papirji in zemljiške zadolžnice (20%) ■ 62 milijard: delniške soudeležbe (9%) ■ 9 milijard: bančne vloge (1%) 219 milijard je bilo v zadnjih osmih letih dodeljenih pokrajinam, občinam in raznim ustanovam za financiranje javnih del ali del javne koristi (ceste, hiše, šole, bolnišnice, vodovodi, športna Igrišča, melioracijska dela itd.) 10,3 milijarde je bilo izplačano od 1959 do 1970 drŽ^j.< je ustrezalo polovici poslovnega d® |%l teh poslovnih letih (druga polovica d® je šla v prid zavarovancem) KO CALABRESIJU GROZI SODNA PRIJAVA PSIUP zahteva upravne ukrepe proti osumljenima policistoma Senator KD Speranza zahteva kratko malo nadzorstvo Speranza meni, da je sum cprizadel prestiž in svobodo RIM, 27. — Poslanci socialistične stranke proletarske enotnosti so zahtevali, naj notranji minister upravno ukrepa proti policistoma dr. Lui-giju Calabresdju in dr. Antonimi Allegri, ki sta osumljena nenamernega umora (Calabresi) in nezakonitega pripora (Allegra) milanskega anarhista Pina Pinellija, ki je v skrivnostni noči med 15. in 16. decembrom strmoglavil z okna četrtega nadstropja milanske kvesture, kjer so ga zasliševali in zadrževali kljub temu, da je Pinelli bdi nedolžen, o čemer je že tedaj pričal železni alibi. Obnašanje Calabresija in Allegre so poslanci PSIUP Alini, Gramzot-to, Mazzola in Lattanzi označili kot tipičen primer »policijske in dramatične grobosti, ko je bila okrnjena osebna svoboda nekega državljana in pohojeni zakoni demokratične republike*. Značilno je, da pskupovci poslanci sploh ne razpravljajo o zelo milih sumih na račun Calabresija in Allegre, katere je Licia Rognini, Pi-nellijeva vdova obtožila umora svojega moža. Pač pa psiupovski poslanci zahtevajo, naj notranje ministrstvo ukrepa proti svojim uslužbencem. Nikakor pa psiupovski poslanci ne segajo na področje sodstva, ki je po ustavi strogo samostojno. Take pravne in ustavne občutljivosti pa ne kaže demokrščanski poslanec Speranza, ki v odprtem pismu voditelju poslanske skupine KD Andreottiju zahteva kratkoma-lo, naj se uvede »demokratično nadzorstvo* nad poslovanjem javnih tožilcev. Poslanec Speranza pri tem seveda ni prizadet zaradi desettiso-čev prijav proti sindikalistom, delavcem ali študentom, ki so stavkali ali zasedah poslopja univerz, moti pa ga, da se odpirajo vrata sodne preiskave pred dvema funkcionarjema policije, ki naj bi bila ♦iznad vsakega suma*. Tako namreč piše v svojem očitno navdihnjenem pismu poslanec Speranza: »Zelo so dvomljive pravne interpelacije milanskega javnega tožilstva, kakor tudi ocena dogodkov naj bi ne bila objektivna.* Speranza nadaljuje, da je odredba o možni prijavi sodišču obeh policistov »hud udarec prestižu in nujni svobodi ukrepanja (v okviru zakona) naših sil javnega reda*. Da bi policijska funkcionarja lah- ko storila nekaj, kar ni v skladu z zakoni, ki jih omenja v oklepaju Speranzi še na misel ne pride. Piše namreč, da »res bi lahko šlo za hud prekršek, lahko pa je tudi slepilo, ki ga je omogočila posebna juridično - politična okoliščina*. Kaj predlaga poslanec KD Speranza? Nič manj kot to, naj bi — vedno, seveda, v okviru ustavnih določil — demokratično »usmerjali* delo javnih tožilcev. Kdo naj bi usmerjal Speranza ni pozabil povedati: parlament in vlada. Jasno je, da bi torej Speranza rad podredil sodstvo trenutnim političnim večinam v parlamentu (in vladi), kar pa je samo po sebi v nasprotju z osnovnim ustavnim načelom stroge delitve treh oblasti in samostojnosti sodstva. nad delom javnih tožilcev ukrepanja sil javnega reda» so za to poklicane, poleg vodstev gostinstva in »bele industrije* nasploh, tudi sindikalne organizacije. Toda to postaja že nova tema, tema, o kateri razpravljajo že v okvira mednarodnih organizacij, kjer je bila izražena tudi ideja, da bi naj vprašanje počitnic obravnavali v mednarodnem okviru in izdelali celo mednarodni načrt, ki bi upošteval prvenstveno vprašanje podaljšanja turistične sezone v korist vseh, gostincev in gostov, seveda v skupno korist nacionalnih gospodarstev najbolj zainteresiranih držav. Turistična sezona (Nadaljevanje s 4. strani) dodali samo še to: zdravniško je ugotovljeno, da je človeški organizem v zgodnji spomladi — po dolgi zimi — bolj utrujen in izčrpan kot jeseni in to pri ljudeh, ki si ne privoščijo letnega oddiha. Zaradi vsega tega se postavlja vprašanje, ali bi ne bilo pametno vzeti v poštev elemente, ki smo jih navedli. Vemo, da s tem nismo odkrili nobene novosti. Še več, ne vztrajamo niti pri tem, da so vsi elementi, ki smo jih navedli, »čisto zlato*, kajti o marsičem strokovnjaki še razpravljajo, ker so mnenja deljena. Toda strokovnjaki prav resno razpravljajo o osnovni ideji, ki smo jo s tem hoteli postaviti, namreč o ideji, da bi bilo tako za skupnost kot za gostinstvo, ki spada med pomembnejše industrijske panoge, zelo koristno, če bi se obdobje počitnic razpotegnilo na več mesecev, da bi se turistična sezona podaljšali, s sedanjih idealnih sto vsaj na 150 dni, kajti upoštevati bi morali tudi krajšo zimsko dobo, ko bi prišla v poštev gorska in planinska gostišča, torej tisti del gostinstva, ki bi mogel sprejeti manjši del ljudi, prvenstveno ljubitelje zimskih športov. Za sedaj prihajajo ta gostišča v poštev le ob sobotah in nedeljah... Nikakršne novosti ne bomo odkrili, če bomo ob tem dodali, da Nov postopek na kairskem procesu KAIRO, 27. — Generalni državni pravdnik, kateremu je poverjena naloga, da zastopa obtožbo na kairskem procesu, je danes sklenil, da bodo nekateri obtoženci morali pričati kot obtožilne priče proti drugim soobtožencem. Vest je sporočil kairski list »Al Akh-bar*. Po pisanju lista bodo morali bivši vojni minister general Faw-zi, bivši podpredsednik Aly Sabry ter bivši ravnatelj za splošne in formacije Ahmed Amel (ki jih smatrajo za kolovodje zarote) ter Khaled Mohedin pričati proti bivšemu ministru za predsedniške zadeve Goomi Sami Šarafu, bivšemu ministru za informacije Mohamedu Fayeku, bivšemu generalnemu tajniku arabske socialistične zveze Abul Nauru. Ti pa bodo morali s svoje strani pričati proti »vodite ljem zarote*. Tožilstvo namerava uporabiti pri dokazovanju krivde obtožencev tudi magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov obtožencev tik pred politično krizo v maju letos. GORSKA TRAGEDIJA V JUGOVEM STEBRU Severna triglavska stena zahtevala dve mladi žrtvi Življenje izgubila mlada Poljakinja in njen spremljevalec ALJAŽEV DOM, 27. — Triglavska severna stena je spet terjala dve človeški žrtvi. To pot sta dva mlada Poljaka, ki sta se napotila proti Jugovemu stebru, se ponesrečila. Zadnji dve žrtvi v slovenskih gorah sta 23-letna Ana Radziejska in 21-letni Edmund Slivvona. Žal sta bila razmeroma slabo opremljena za plezanje po Jugovem stebru. Iz Aljaževega doma sta Poljaka odšla v ponedeljek zjutraj ter bi se morala vrniti že v večernih u-rah. Na žalost ju ni bilo od nikoder. Mojstranski reševalci so že naslednji dan začeli iskanje ponesrečencev, ki je trajalo tudi v sredo. Huda megla je ovirala re- 1..............nun...■umu........ IZJAVA ZVEZNEGA TAJNIKA ZA FINANCE Monetarna kriza ne ogroža jugoslovanskega dinarja Janko Smole je poudaril potrebo po doslednem izvajanju ukrepov za stabilizacijo - Razgovori s predstavniki ZDA sevanje. Reševalci so spočetka domnevali, da sta se gornika morda le izgubila in da njuno življenje ni v nevarnosti. Včeraj zjutraj je najdba obeh trupel kakih 150 metrov proč od stebra dokončno zbrisala vsako upanje. Trupli ponesrečenih gornikov so mojstranski reševalci prenesli na pokopališče v Doviem. LONDON, 27. — Miss Velike Britanije Carolina Moore je danes sporočila, da ne bo obiskala Severne Jr-ske, ker se boji. da bi jo ugrabili ali da bi jo napadli. RADFORD, 27. — Danes je v Virginiji eksplodirala tovarna smodnika škoda je velika in pogrešajo dva delavca. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Zvezni tajnik za finance Jugoslavije Janko Smole, je danes v razgovoru z urednikom Tanjuga izjavil, da ukrepi ameriške vlade za zaščito dolarja in še posebno 10-odstotma uvozna pristojbina, otežkoča izvoz jugoslovanskega blaga na ameriški trg in da bo jugoslovanska vlada v zvezi s tem ukrepom stopila v stik z ameriško vlado. Janko Smole je nadalje izjavil, da jugoslovanska vla da pozorno spremlja »zelo globoko denarno krizo na svetu*, da bi zaščitila interese svojega gospodar stva in pravočasno ukrenila, kar je potrebno. Povečanje vrednosti zahodnonemške marke in neka terih drugih valut, na eni strani, po besedah Smoleja, spodbuja ju goslovanska podjetja na izvoz, ker za svoje blago dobijo večjo protivrednost v dinarjih, po drugi strani pa se je uvoz iz teh držav podražil, kar zahteva menjavo strok ture_ uvoza. Po besedah Smoleja, položaj na svetovnem denarnem tr- gu ni odločilen za gibanja v jugoslovanski trgovinski izmenjavi z inozemstvom, temveč je odvisen le od notranjega položaja. Smole je dejal, da je Jugoslavija zelo zainteresirana za zagotovitev ustrezne trdnosti svetovnega denarnega sistema in da sedanja kriza opozarja na pomanjkljivost dejstva, da se svetovni monetarni sistem naslanja samo na koristi desetih najbolj razvitih držav na svetu in ne upošteva tudi interesov držav v razvoju. Po mišljenju Smoleja bi se morala posvetiti večja pozornost u-stvarjanju svetovne likvidnosti skozi monetarni sklad in s pospešenim razvojem in povečanjem trgovine med industrijsko razvitimi in nerazvitimi državami. Izrazi) je nadalje upanje, da ZDA ne bodo u-vedle 10 - odst. uvozne pristojbine na blago iz držav v razvoju in dodal, da bi uvedba te pristojbine bila v nasprotiu s sporazumom, da industriiske države olaišajo uvoz industrijskih izdelkov iz držav v razvoju. Dinar s sedanjo mone- tarno krizo ni ogrožen, kajti trdnost dinarja je odvisna predvsem od no tranje gospodarske trdnosti. Dinar bo trden, je dejal Smole, če bomo izvajali sprejete stabilizacijske u-krepe m varčevali. Naša plačilna bilanca, je zaključil Smole, ne dovoljuje, . da razmetujemo devize in jih rabimo za uvoz blaga, ki ga lahko doma proizvedemo. O nedavnih ukrepih ameriške vlade se je razgovarjal danes zvezni tajnik za zunanjo trgovino Muha-med Hadžič z ameriškim veleposlanikom v Beogradu Lenhartom. Kot je znano, je zvezni izvršni svet na svoji zadnji seji razpravljal o položaiu, ki je nastal s sklepom ameriške vlade o uvedbi 10-odst. uvoznih pristojbin. Glede na to. da gre za življenjske interese, ki se tičejo jugoslovanskega gospodar stva, je zvezni izvršni svet sklenil o tem vprašanju Donovno raz-pravliati na prihodnji sefi, ki ie predvidena za konec prihodnjega tedna. B. B. Prodoren uspeh estonskega zbora v Arezzu AREZZO, 27. — Sinoči se je zaključilo tekmovanje mešanih zborov. Od 18 jih je v finale prišlo 6. Med temi je prvo nagrado prejel komorni zbor iz Talina, Estonija (Sovjetska zveza), 2. Zbor glasbene gimnazije z Dunaja, 3. Komorni zbor Hausen iz Zahodne Nemčije. Nagrade so bile popolnoma zaslužene. Nadalje je na 4. mesto prišel madžarski zbor iz Pecsa, na 5. zbor Franco Maria Saracelli z univerze v Rimu. na 6. pa zbor iz Brescie. Danes dopoldne je bilo predtekmovanje iz folklore. V finalu se bodo zvečer pomerili ženski zbor Colegium Musicum iz Beograda, mešani komorni zbor iz Pecsa. komorni ženski zbor iz Sofije, univerzitetni zbor iz Cagliariju- zbor glasbene gimnazije z Dunaja in v Arezzu danes že znameniti zbor iz Talina iz Estonije (Sovjetska zveza), ki je prvi v zgodovini tekmovanj v Arezzu vnesel v svoj program znamenito glasbo mladega talentiranega avantgardističnega estonskega skladatelja Lepika. Končano je tudi predtekmovanje 8 ženskih zborov. V finale, ki bo prav tako danes zvečer, so prišli zbor iz Zilina (Češkoslovaška). madžarski zbor iz Pecsa. zbor Colegium Musicum iz Beograda, zbor Hausen iz Za-padne Nemčije in znameniti komorni ženski zbor iz Sofije. SOBOTA, 28. AVGUSTA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila, 7.30 Jutra nja glasba; 11.35 Šopek siov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije, 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Igra slovenski rio; 19.10 Srečanje z Japonsko; 19.25 Jazz; 19.40 Vokalni ansambel »Dalmacija*; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Radijska drama; 21.35 Caravellijev orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Počitniška oddaja; 15.45 Po govor z mladino; 16.00 Koncert; 16.30 Deželni pisatelji. KOPER 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutianja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Ansambli lahke glasbe; 14.15 Plošče; 14.30 Detektivka; 14.35 Glasbena oddaja: 15.10 Zabavna glasba: 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Pevec dneva; 18.45 Kvizi; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Lefevrov orkester; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00. 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi, 9.15 Vi in jaz; 11.20 Radijska igra; 12.10 Ital. pripovedke; 13.15 La corrida 14.10 Grr...; 15.20 Glasbena odda ja; 15.50 Srečanje z znanostjo 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 2 -r 2 = 5; 17,10 Veliki variete; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19 00 Za kulisami; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert; 21.05 Radijska igra; 22.10 Ital. sodobni skladatelji. 18.5° Pesmi in glasba za vse: jjj; D-aga Nada; 20.10 G. D°tU^ »Ljubavm napoj*. III. PROGRAM , 10.00 Koncert za začetek' ^ Nabožna glasba; 12.20 Ita*' ba; 13.00 Medigra; 14.05 za klavir, 14.45 Simf. jjJ 16.lu Ital. sodobna glasba, j Bachova glasba; 17.35 Glasa ^ ven sheme; 18.05 Lahka K^ji 18 45 nrenos iz Benetk; 1® ’ kovečerni koncert; 21.0 Sim*-cert; 22.30 Radijska igra. SLOVENIJA j .tj* 7.00, 8.00, 10.00, 13.00- 1 19.00, 20.30, 23.0U Poročila, j, Glasbena matineja; 10.05 ‘ 0i ski tednik; 10.35 S pihaln>*Vl kestrom RTV Ljubljana; Pri vas doma; 13.10 I? glasbene romantike; 13.30 »j tijski nasveti; 13.40 Po pri 14.15 Zabavna glasba; 1’" ^ poročajo vam...; 15.10 " j},} kimi zabavnimi orkestri! Poje basist Dragutin Befn .gjl 15.55 Pet minut za EP: pesif Glasbeni intermezzo; 16.40 r^jjl in plesi iz Jugoslavije: <4 «Vrtiljak*; 17 40 Dobimo *L,u; isti uri; 18.50 Klavir v Pjf 19.15 Matija Tomc: '^si- na pesem «Od kneza ^a $$ 19.45 S knjižnega trga: Lahko noč, otroci!: 20.13 te z ansamblom Lojzeta 5 *\(f 20.25 Pet minut za EP’ jgjff Večer z napovedovalcem ft jem Piklom; 21.30 Zabavn« ^ dijska iera: 23.20 Oddaja *%,|[je še izseljence: 00 05 S P®9 in plesom v novi teden. ITAL TELEVIZIJA 18.15 TV za otroKe; 19.35 na oddaia; 19 50 športni oo ^(jO in kronike: 20.30 Dnevnik: ge|s Spored z Rito Pavone; 22J3 stant; 23.15 Dnevnik. II KANAL ,ank! II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Radijska igra; 10.35 Variete z Ginom Bramierijem: 11.35 Plošče; 12.30 Konec tedna z Raffaello; 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Glasbena oddaja; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 Alto gradimen-to; 17.40 Izven programa; 18.15 21.00 Dnevnik; 21.15 R1S 22.10 Češkoslovaški telefilr*1, ^ jjp-Prenos svetovnega prvenstva lesarstvu. JUG televizija 19.10 Obzornik: 19.25 NafJj^j glasba; 19.55 Bratovščina galeba; 20.25 Mozaik; 20.3% j5 kažipot: 21.00 TV dnevnik1 S kamero po svetu: Sally 111 jfiir 22.00 Berlin: Plošča zabavne be za leto 1971 — barvni 24.00 Poročila.