r 5Tu-
I KVC
JSKA

. £■: CA | CžUJ |
—: L. 5 mz:	LIBOJSKI KERAMIK ......Št. la
Z VLAKOM BRATSTVA IR ENOTNOSTI
Uredništvo mariborskega Večera ja pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZB organiziralo ob 2o,letnici vstaje .naših narodov uspelo manifestacijo bratstva in enotnosti, in sicer obisk bivših pregnancev v Srbijo, v kraje, kamor nas je okupator pregnal 1,1941,
Vsi, ki poznamo Srbe kot izredno gostoljuben narod, smo po^ pisanju v srbskih časopisih o pripravah zr nas sprejem, pri cakovali lop topel sprejem
Poseben vlak bratstva in enotnosti je 14,9« zvečer odpeljal z mariborske postaje, kjer je sprejel bivše pregnance^iz Maribora in okolice. Na Pragerskem so se pridružili novi. Ko je pripeljal okrog 5oo m dolg vlak, okrašen z ^zastavicami ter napisi Beograd, Miadenovac, Svetoznrcvo, Guprija itd, no celjsko postajo, se nas je polotil prijeten nemir: zopet gremo v kraje kot pred dvajsetimi leti, toda z drugačnimi občutki in z drugačnim spremstvom.
Organizacija izleta je bilo brezhibna. Preskrbljeno je bilo udobno potovanje v novih pultnan vagonih. Vsak je imel rezerviran sedež, V kupeju smo bili štirje. V p os ob ne m. vagonu ge bilo kulturna ekipa.iz Maribora, ki so jo sestavljali mladi harmonikarji, vokalni oktet, instrumentalni kvintet ter recitatorja, Člana SNG iz Maribora..Boschcn vogon je bil dodeljen vodstvu vlahn, zdravstveni službi, tisku in^RTV Ljubljana, V Zidanem mostu je vstopila zadnja skupina in talco je bilo zbrana vso družba„ ?oo bivših pregnancev ali l/lo vseh pregnancev v Srbijo iz 1,1941 se je zbralo, da po toliko letih zopet, učvrsti vezi, ki so sc v dolgih latih zo nekoliko zrahljale.
Obujamo spomine no dogodke pred dvajsetimi lati, ko smo morali s culami v rokah zapustiti naše domove samo zato, ker smo bili in ostali Slovenci.
Tam v kotu kupe j a sedi sivolasa žena. Solze ji drse po licu, ko misli na sina, ki ja podel nekje v Srbiji, ko se je boril torno ob rami s srbskim partizanom. Zamišljeno zre zera, ki so ji 1,1941 ustrelili moža v Kraljevu. In teh vdov ni malo. Kakšnih 4o jih je navzočih. V sosednem kupeju je veselo. Književnik iz Celja F.Roš pripoveduje razne'vesele dogodke iz težkih dni. Na j zanimive jši je.oni o sojenju "Hitlerja . Nekaj pregnancev je prvo noč dobilo zatočišče v sodiscu, in sicer v porotni dvorani. Spati ni bilo mogoče in zato.jc nekdo Predlagal; "Smo v porotni dvorani, med nami so sodniki, postavimo Hitlerje' m zatožno klop!" Tako je na . te j razpravi bil Hitler, ki ga ja predstavljal star vojaški plascspoznan
zn krivegn tar obsojen m smrt z ustrelitvijo, davljenjem. in obešanjem, To je bilo prvo sodba Hitlerja 1,1941 v Srbijr.
Med obujanjem spominov je vlak pripeljal na svečano okrašeno postajo v Sremski Mitroviči, kjer nas je pričakala množico ljudi s predstavniki tamkajšnjih oblasti in družbenih organizacij« Delegacijo in svojci podlih n- sre ms ki.fronti smo odšli na grobove 8 tisoč talcev. Po žalostinki, ki jo je zapel n-š oktet ter polaganju vencev in.cvetja,.smo zopet odhiteli n-: postajo, kjer so nr: s pogostili z obilnim zajtrkom* Po enournem postanku je vlak odbrzel proti Beogradu, Zopet . lep sprejem in zakusko, Tu nos je zapustilo prvo skupino, ki so jo sprej"li Beograjčani no svoje domov e,^ Že brzimo. no pr e o proti Mladcnovcu. Množico ljudi je ob navdušenem vzklikanju po šipo la vi.''k s cvetjem. Zastave in napisi: Dobro .nam d osli, braco Slovenci!" so nam povedali, da bodo sprejemi povsod res srčni - bratski, V Svetozarevu zopet vse v zastavah in pozdravnih napisih. Množico ljudi ob zvokih godbo sprejema dr-ge jim gosto. Instrumentalni kvintet v slovenskih narodnih nošah jIn z'igra in n~vdušje je še večjo Fotoreporterji in filmarji RTV Ljubljana imajo dosti dela,vSe in^se bi so pozdravljali, a ni časa, VI'k noro ob določenem času naprej,
V Čupriji se prizori ponove, Na slavnostno okrašenem peronu nas pričate množica domačinov z godbo. Po uvodnih.pozdravih predstavnikov oblasti in ZB nas sprejmejo domačini v svoje domove. ,.S solznimi očmi, prijetno presenečeni nad tako prisrčnim sprejemom, spoznavamo novo Cuprijo in njen napredek, Samo "kaldrao,,‘-nas še spominja na Cuprijo, kakršna je bila pred 2o loti. Sledi pogostitev pri "domačinih". Kdor pozna odprto srbsko srce ve,^kakšna je pogostitev, ko.ti 'domačin ponudi vse najboljše. Če na bi bili utrujoni, bi se kosilo zavleklo do večera. Zvečer istega dne je kultur n: ekipo iz Maribora priredila kulturni program v dvorani sladkorne tovarne, Največjega aplavza so bili deležni mladi harmonikarji in instrumentalni kvintet. Prcdst-vnik naše skupino je izročil občinskemu odboru ZB umetniško sliko priznanega mariborskega slikarja.
Naslednjega dne smo položili venec pred spomenik padlih, Tov, Roš je na kratko opisal našo pot iz zaporov meljske kasarne v Cuprijo, kamor smo prispeli v začetku junija 1.1941 in kjer"so nas domačini sprejeli v svoje domove. Spomnil sc je., tudi tistih Slovencev, ki so bili ustreljeni v raznih srbskih mestih, in tistih borcev - Slovencev, ki.so sc rano ob rami s srbskimi borci borili ter dali življenja za novo^Jugosla-vij o, Spomnil se je tudi Slovencev, ki so postali žrtve ko-1jaških črnih trojk.
Odšli smo ne pokop'lišče, kjer smo položili venec tudi na grobove Slovencev, ki jim ni bilo dano, da bi dočakali svobodo. Ogled-li smo si nov muzej, v katerem je največ prostora posvečenega NOB v Pomorovju.
Zvečer so nam žene Čuprije priredile v Domu JNA družabni večer s plesom. Ob bogato obloženih mizah ter ob naših gostiteljih je tudi ta večer minil v najlepšem razpoloženju.
1?4
tj -nn^ni -in 17 q nno so v treh avtobusih odpeljali do^nonas-tire^Eovar-ioo" in mto d-ljo do lotovišoarskoga taaog Sisovoa,
Vtpt*	n-in -nrir^dili sveč ono kosilo, Po pr ihodu P 0
S priredil raodsadnik obete v hotelu Stodjetlc sieoaen m MS in nošo klon-čino". Bo pezdrovnea govoru preasednte ob čine so no v imenu Slovencev zahvalil tov.Ros.. inzno v noc io tr^i-lo v''salo razpoloženje. Zopet so so o pse o le biotski vezir ki °o bilo skovane v nojtečjao 5-su. Drug drugonu *o zagotavljali, dn se ne bono pozabili.
v ponedeljek go nos docniSini sprenili ne postajo, kjer la zbrana vmozica ljudi, Godba ge lgr-i
kombinata sladkorno tovarne nan je v Poslovilne a govoru ori sal napredek tovarne ter vsakeau izročil velik zavoonaono vejših izdelkov tega koabinata, Sledilo ge pos L vlgn^e^ jconnje in poljubovanje s solzaui v occli. Vl.k ne potegnil in zapustili sno prijazno Cuprigo s se P*££zrcjsi^i ljudmi^ z z-gotovilon, do ee še Vidino v rngu^pribodnjage. _ JL.
"■voz 'bratstva i jedinstvn" popeljal njo v	L.orili
3in bono skušali oddolžiti za vse dobro, ter so storili v najtežjih dneh našega pregnanstva * in za top^l sprijen, -sno ga bili deležni zopet po dvajsetih letih.
Ko so prihajale na naš vlak skupine iz ostalih nest lusuo so pogovorili, kako jo bilo drugod, sno si bili edini. Taksen sprejem so zmožni pripraviti le Srbi s uvojin toplin brn srčen.
Hvala‘van, Srbi, za vse dobrote ? ki sno jih bili deležni! Hvala tudi uredništvu Večera, ki na n je pripravil edinstveno nepozabno doživetje!
M. Z.
POGOVORIMO SE 0 NAŠIH USPEHIH DELA
V vseh sindikalnih organizacijah na območju ObLO Žalec je po sklepu 10 občinskega sindikalnega sveta PrGd^J*J°» ^ Ltn_ mesecu oktobru vršijo po podjetjih poHotne konference,	_
rih nanen je, d- se na njih razpravlja o vsJ vpr s a njih oin dihalnega dela. in gospodarjenja v podjetjih.,
ftlnrla n- to kor sno v ten letu tudi v n-šen podjetju prešli na°decentralizacijo^ menimo, da je ta konferenca tudi zn nas
zelo važna, Zakaj?
Na tej konferenci bi ob gospodarski razpravi in v pravi ostalih problemov le našli pomanjkljivosti, ki bi Jih nor., 1 izpopolniti in odpraviti. Konferenca naj bi inela osnovno m logo, da bi sprejel- na osnovi razprave oklepe, ki Li v na delinii decentralizaciji sanoupravljanja zacrtali^^uernicc,_ in to^takšno s katerimi bi dc centraliz-cijo v nasen podjetju izvedli v takšni obliki in_po načelih, ki b i us tre gospodarjenju, in da bi pri ten istoc ■ sno utrdil 1-^ zavest naših članov kolektiva.
Da bi zagotovili takšen uspeh konference, konferenco tena 1jito priprav in o. Potrebno članov sindikata.
je potrebno, da to je sodelovanje vseh
Ako govorino o članih sindikata, upano, da vsi člani, ki delajo v upravi, bodisi v oddelkih, pnponoreao po svodih predlogih, tako da bi konferenca dosegi- zaželeni uspeh.
Naši sindikalni pododbori in sveti EE najina tej konferenci izražajo svoje nnenjc in priponbe, ako hoceno, da. bo decentralizacija upravljanj" dosegla nivo, ki je potreben za pravilno gospodarjenje za napredek, celotna tovarne,
V zvezi s to konferenco še bo razprava Da vseh področjih v kolektivu in n-j bi bil ta članek napotilo, da so teaoloito priprcviuo na. konferenco za dosego nadaljnja do centra iizaci-* j o sa : ioupr-'Vl j "njo.
Potrebne jo iskreno sodelovanje vseh čl-.nov sindikata, da bi. bila konferenca uspešna in da bi bili razgovori na konferenci plodni za napredek podjetja, kar naj bi bil edini cilj Das vseh.
Žolino, da vsi sodelujeno, da bo polletna.sindikalna konferenca uspela za napredek celotnega kolektiva
Šuler D,
. NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH SKLEPOV 1?,ZASEDANJA DS
Z uvedbo EE in izvolitvijo njihovih Svetov je nastalo vprašanje ko rope tone, ki naj ostanejo DS, UO in oporativnnn.org"-non na oni strani ter ko repe tene, ki naj jih luaoo Sveti EE na drugi strani. Da bi lažje prebrodili te.začetne težavo, je DS potrdil pravilnik o delu Sveta EE, ki je bil predhodno dan v razpravo po vseh oddelkih.
Konisiji za sestavo pravilnikov je bilo naročeno, da izdela osnutek pravilnika o uporabi osebnih "vtouobilov v snislu uredbe, ki je izšla v UL, št.2? o uporabi družbenih sredstev za nnb"Vo osebnih nvtonobilov, Po tej uredbi je nanrec nožno, da podjetja kreditirajo nakupe osebnih •-vtouobilov v osebno lastnino.
Nadalje jo bil sprejet sklep, dn se prodasta dva tovorna in osebni avtonobil. Stroški starega TAM so v prveu polletju narasli na 261 din od kn, pri Saurorju na 5ol dinar in pri osab-noa avtouobilu FIAT 14oo na lo4 dinarje.
Nabavi sc nov avtonobil no glede na to, Maj sc bosta prodala stari TAM in Sauror. Kupiti je treba tudi.nov poltovorm avto za nanj še prevoze, vendar ne spaček, ki bi bil prcmjhen.
Za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov so se napravile naslednje dopolnitve in popravki:
1,	zncsc-k na d onostil za ločeno življenje se poviša od lo.ooo na 12,ooo in od 7»ooo no 9«ooo din,
2,	Terenski dodatki se povišajo od Goo na l.o2o din od 5oo na 78o.- din
od 3oo n--1 54o, - din
3,	Dnevnice zn službena potovanja se povišajo od 1.7oo na
2,ooo din, od 1.500 in 1.3oo.no 1.7oo din od 9oo no 1. loo din
4.	Za vajence je postavljeno novo merilo colocanoo nvgr„ . Bolj kot do sedaj je upoštevano delo v delavnicah. Za delavec n- prinčvvonju pa se nc bo vec nagraqov„lo po uspehu BE, temveč po učne a uspehu, kot za va jc nco,.
-listin, ki so se pri gašenju požara pri prodornihpečoh najbolj iskaaali, se bile dodeljene nagrade, Tov Antonu Juraku 2o,ooo,tov, Francu Avberšek, Vinku \erdelu, Viliju Bar bergorju p,a vsakemu po 15,ooo,- din v neto iznosu.
V deveti točki dnevnega reda je DS sklepal, do ^ bo vec mesečno odobraval nadur, priporoča30 pa, na o to odobravajo Sveti EE,
Eden od zelo važnih sklepov je sklep za nakup ene dvokanalnc in\ene komorne .električne peci v vrednosti J7»|3o*4	•	,
S to pečjo bomo lahko zelo povečali kvaliteto m ^sortiman
dekorativnega blaga,
E, Ob lak
UPRAVNI ODBOR JE RAZPRAVLJAL BI SKLEPAL
Centralni delavski svet je na svoji soji odobril.eno štipendijo za šolo za industrijsko oblikovanje. UO pn je sprejel dve prošnji, in sicer Matevža Babičavin M-jde Vidovič. ^Po tem vprašanju pa ni bilo potrebno vcc razpravljati, mu J bil za letošnje leto vpis v šolo že zamujen.
O teh, kateri so bili zadolženi za izdelavo in uvedbo EE in so svoje delo v veliki meri delali izven rednega .delovnega časa ter za to delo niso dobili plačanih.nadur, je Upravni odbor razpravljal ter predložil naslednji predlog central* ncmu delavskemu svetu;
Tilinger Franjo Vitanc Karel Germadnik Vili Lednik Jože* Kostoooj Vlado Kralj Milan Piano Djordje
30.000	din
30.000	”
30.000	"
25.000	"
10.000	”
10.000	” lo.ooo ”
Upravni odbor predlaga delavskemu sv ctu, da gornji predlog osvoji,	------'
Noš štipendist tov, Ivnik je vložil prošnjo, do so go rodno zaposli z utemeljitvijo, do bo manjkajoče izpito oprovil polog svoje - rc dn ; službe»
Upravni odbor jo s pr one nb o pogodbo o štipendiranju ter sprejeti v' redno delovno raznerje odobril,
Tov. Godiču Slavku jo UO odobril 8 dni izrednega plačanega dopusta za opravljanje sprejeonih izpitov na višji tehnični šoli v Mariboru.
Konisija z- družbeno prehrano je predložila Upravnonu odboru cenik jedil in pijač, UO je cenik potrdil,v veljavo pa na j stopi 1,lo.196L
Glede na. to, da se v avto parku pojavljajo številni problemi, in to glede vodenja, nedsebojnih odnosov ter samega stanja vozil, sc jo UO po daljši razpravi zedinil za reorganizacijo delovnih nest v a vt oporku.
UO je bil tudi seznanjen z odpovedjo tov.šloserja, šefa komercialnega sektorja. UO je zavzel sklop,, da so naj napravi razpis zn zasedbo tega delovne ga ne s ta v snislu pravil podjetje. Odpoved in vloge kandidatov pa so naj predložijo DS.
EG
■ KOGA ERIZADENE
Sprašujeno se, kaj je krivo v. letošnjem letu, da s likar na tako slabo gospodari. Najvažnejše, kar bi norelo biti, je: da bi slikama incla dovoljne količine izdelkov za slikanje na zalogi v n-dglnzurni kakor tudi v podglazurni slikami, da bi sc delo ljuden razdelilo vsaj en dan prej za naslednji dan.
Dogaja so, da delavci zjutraj ob 6.uri, ko je potrebno pričeti z doIon š le dobivajo naročila, kaj bodo delali. Zjutraj sc šele vidi, kakšna in kolikšna je zalega izdelkov v rnzvrš-čevnlnici, katero p- jo treba še razvrščati. Naši dve tr.anspo-terki pa č - kata, štejeta in zlagata to pičlo količino izdelkov v zaboje in preteče cela ura, prodno dobino po dva zaboja izdelkov v nadglazurno slikamo.
Iste probleme imamo v podglazurni slikami. Namesto da bi slikar imel izdelke za slikanje pripravljene , si nora dostikrat sam sprašiti in žigosati, da nu sedi brez dela. S" takim no c mo a dela se s lik-rje stalno premešča iz enega dela na drugega, včasih tudi po triler at in celo večkrat m dan. Eri ten pada lev a lit e ta , storilnost in se veča godrnjanje delavcev,
Eri sedanji metodi dala si vsak slikar san prinese izdelke 2o slikanje n- mizo, kakor tudi poslikane odnese na police,
Jo delo bi lahko opravljal nekvalificiran delavec. (Seveda., oo bi bilo dovolj izdelkov na zalogi!).

Kar nimamo v nadglazurni slikami zaloga izdelkov za slikanja, pri poiglazur ne n brizganju pa je bilo .ne kaj voc (sklede, krožniki), sno pri brizganju povečali število zaposlenih in to na dve izneni. Delavce iz nadglazurno slikarne sno prenest ili v podglozurno slikamo. Ker pa tega dela niso vajeni, jo zelo trpela kvaliteta, saj nora naša enota trpeti škode v ne seču juliju-avgustu za 275, 839,- din na račun slabe kvaliteto.
Zato! V slikamo činveč zalog, da bono lahko izboljšali in povečali proizvodnjo tor izvrševali ne sečne plaho,
Glede nabave nate riala : listrov, barv in zlata dos ti kratena-letino na težave, da nan znanjka enega ali drugega natoriala. Če ta material slikama pravočasno m roči, zelo^rado naročilo leje obtiči. Ko pretečo okrog tri nesočo, kojpričokujcno, da bo ta nate rial \q prispel, pa zveno, da je šele naročen, Ker sc ta nateriol nabavlja iz uvoza, je potrebno naročilo tega _ vsaj tri nesočo poprej, čc ho če no v slikami nemoteno delati. Naročilo o d lepko v za leto 1961 je bilo napravljeno docenbra 196o leta, toda jih pa Še šodaj nina.no.
Prihajajo žc nrzli dnevi in slikarji v podglozurni slikarni so se zaceli znova pritoževati, ker jih v jutranjih urah žc zobe zaradi stalnega prepiha. Ze v lanske n letu je bilo^v načrtu prestaviti vrata v podglozurni slikarni, da ne bi bil glavni prehod skozi slikamo, da bi slikarji lahko v uiru^delali, Stavili sno te pr ob lene v zapisnike in ne sečna poročila, ni pa se še nič-pokrenilo. Zaradi tega problena bo zopet storilnost padla.
RO
TITOV VELES
Ko je Tnuern ezpros odbrzel iz Beograda proti Skopju in Ti-toven Velesu, je bilo knalu opaziti spremembe pa naj si bo v pokrajini ali pa vročini, ki se jo v pozitivnen smislu dvigala iz ure v uro. Po nekaj urni vožnji jo vlak prispel m postajo ne sta s približno 30.000 prebivalci, ki leži na. obeh obalah reka Vardar. Ker jo na sto popolnoma, odrezano s hribov j en od ostalega sveta, je svojo Industrijo prestavilo v dolino, ki je 7 kn oddaljena in stoji ned riževini polji.
Ton se nahaja, tudi tovarna porcelana Boris^Kidrič« Tovarno je takorokoč popolnoma nova, saj obratuje Šele od leta .1956 z rodno proizvodnjo, V tovarni je zaposleno ca. 12oo ljudi in proizvaja veliko količino, danes zc kar kvalitetnega porcelana. Poleg gospodinjskega porcelana izdeluje tudi nekaj sanitarne keramike in. ploščice za oblaganje sten. Delovni Prostori so prostorni, svetli in moderno opremljeni. Tovarna ina tudi lastno restavracijo, ki je resnično lepo urejena in inajo delavci tople obroke po zmernih cenah,
Dekorativni oddelek je v tovarni najmočnejša EE, saj dekori-fo. j o večino svojih izdelkov. Dekor je večinoma delan z zlato barvo, odlepki in pečatno tehniko, skratka, forsirojo dekor,
ljudje znposl?ni celih 8 ur, ponožnn dele o pr avijo transport-
te ptei je v idealnih pogojih tudi 4 tone dnevno, Lnr je zc,-lo veliko (nnše novo prodorno poč!) V dekorotivnoa oddelku je tudi pododdelek, ki se bavi s specialm.ni dekorji. To so dekorji, ki zahtevajo 4 pa tudi 5 ~ kratno zSanje, ter pa je izredno dr-go. Svet EE je oddelek enostavno rozforairal in pustil seno kroatorja in ponočnika, ki skrbita za oblite in dekorje. Briner je drastičen, pa trdi temeljit. :Manjše sprano nbe dekorjev	vrši oddelek ter na lastno iniciativo ob
nanj šen sodelovanju s komercialo. Elastičnost v pos lovanju 1o odlika, ki je za to tovarno karakteristična, Ta način dela jin ouogočc poteze j ki dvigajo storilnost, ki je povezana z norelo in seveda tudi z osebnia dohodkon.
Tovarna je, kot sen omnil,vOd ne sta oddaljena, -tee voz je de-lovccn v zadnje n času onogocila tovarna z nabavo 3 v^likii in dveh nanjših avtobusov, ki vozijo progo ned uestonin tovarno 4 - kr't dnevno. V ne s tu gradijo in za^tudi inajo e— like stanovanjske bloke, ki nudijo delovcen iz oddaljenih krajev prijetno zatočišče. Mesto sano pa jm nudi v g lavne ^ vse, lcar je za življenje potrebno, V kolikor pa želijo, lah ir o z dobrini proaetniai zvezani gredo v Skopje, ki je soraznemo blizu.
Pokrajina sana je za naše oči nekako pusta, saj o zelenilu skoraj ni govora, ker kraji precej trpijo na ponanjkanju dežja. Kljub tenu pa pridelujejo ter celo vrsto pridelkov, ki so pri nas cenjeni in iste ni. To so v glavne n riž, tel .k, nandljni, grozdje, lubenice, kvalitetno vino, žganje, izaed katerega je poznana in cenjena na stika s preko 5o% alkohola in vdišavljena. z rastlino anason.
Ljudje, ki si želijo oddiha, gredo na Ohridsko ali Stodaralco jezero, nekateri po tor na bližnje unetno jezero, ki jc na-nenjeno akomulaciji vode za nonokanje obdelovalne zgnije. Tudi reka Vardar služi kot najbližja osvcžcvalnica, čeprav jo nivo vode v poletnih nosečih precej nizek.
Ob večernih urah je seveda m progranu Živahni korzo, ki jc pri njih nekakšna prijetna dolžnost, namenjeno slabemu nli uspeš ne nu zaključku dneva, novi n spoznavanje n prijateljev in seveda tudi vedno n od er ne nu barantanju, kot ne kakšne nu narod-neuu obredu. Pozno v noči pa je sliš-ti le _še .zvote narodne pesni in odmev bobnov, ki so znanilci tradicijo m 1 juaskili običajev,
A.. OTH
18o
KJE SMO RAZSTAVLJALI ?
Sodelovali smo na beograjskem sejmu, ki je trajal ?3. 8.
,tSi :^s2ij".s»“&ari»E
nost pri gospodinjah. Komercialni efekt 30 bil on-i »mo z ikli učili In dve zaključnici za c ca 3 milijone ai naŽjev? to tom daje misliti, ali je sodelovala« » beograj-skem sejmu v bodoče še potrebno ali ne.
Zagrebški velesejem, ki je trajal od 9* do J4'?*•	il°*"
kazal predvsem druge rezultate. Zaključeno jo bilo cca 15 milijonov dinargev na področju KR Hrvatske inBIH,«cca 2 Ji iona n« nodroclu MR Srbije ter cca 1 1/d milijon., n. poo.ru ^ ju^Slovenije, Obisk domačih in tujih leupcov ter potrošnikov
je bil po tradiciji zelo visok. Interes za nase 1 ^izdelki bil ravno tako intenziven ter mm daje poroštvo, da izdelki odgovarja jo okusu in vsem zahtevam potrošnika.
Vredno ie omeniti, da so tudi razstavljale! kot Italija, Biljs-ka, češkoslovaška, Vzhodna Nemčija, Zahodna Homeljarrzstav-liali keramiko in porcelan visoka kvaliteto ter te so sc do mači uvozniki zelo zanimali za to blago, ter so na domačem tržišču zelo dobro prodaja , kvaliteta in površinski vidoz pa odgovarjata potrošniku. Razlika v ceni, ki j o	Pg 3
ic pri tem dosozo, mu poleg kvalitete in plasmaja prinaša visoko razliko v ioni, kar se smotrn za teritorij pri obračunu ekonomskih enot, Z eno besedo: ugoden naiup.
Sode lov-ni e na zagrebškem velesejmu ni problematično. Neugodno de bilovo to,da se je zagrebški velesejem s poosic,dkom 7 dni takoj priključil beograjskemu, ki sicer ni imel zrnc-jo široke potrošnje, vendar je ta mala razlite neugodno vpliva na ekonomski efekt beograjskega sejma
la
rus -
BILI SMO NA ŠMOHORJU
Tit... rrrrv cm-i-j -in upravni odbor t!Svobode" Liboje sklenil
tudi lotos tradicionalni izlet svobodaSov,Koboo razpravljali o ten, tem bi sli, smo se zedinili zc. Šmohor.
že 16 9 1961 popoldan so se nekateri člani upravnega odbora odpravili s "vozom, na katerem so bile naložene vse potrebne^ stvari za ta izlet no Šmohor. Pot 0^ bila dolga 4 u.3 i lo naporna. Najbolj nas je skrbelo, telesno bo vreme. Todo zjutraj 17.9*1961 je bilo nebo popolnoma cisto in sonceje pozdravljalo prihajajoče elane Tega ^smo bili vsJ vcscU, P• sobno pn čl-ni, ki so bili ze prejšnji večer J.,* pripravami sc začeli že ob 5.uri zjutraj. Uredili oO :trn pL. noti pr jd planinsko kočo kuhinjo ter ob robu gozdiete bife.
Ob lo.uri so prišli prvi gostja, nato sg 30 z vSako uro lcuI obisk, ki pr ftel ni dosegel zaželenega stevite. Tugo lzlctn sc jc’u£lcŠilo cca 15o elanov naše »srobota«, »sobno požrl,-
vačcm razlegala po pobočju Snohorja pesen, suohin vrisk. Prav gotovo ni nihče obžaloval tega obisk na anohorj
Vabili sno tudi vso sosodno Svobodo, a žal ni bilo odziva. Prišli so s ati o nekateri elani “Svobodo Zabukovice, ned 1131 ni tudi naš predsednik tov. Goršek, za k r ego	kvaležn:1’
sej je s ten dokazal, do ni_pozabil na ms kljub tenu, da j o Sedej v službi v Zobukovici.
Vodno nr. novo ugotavljano, da so toki izleti zelo koristni, saj' jo to razen občnega zbora edina prilika, kjor sc lah.m zberejo vsi člani
GZ
PREMISLIMO
rSormst^-shtL S$a£or^oC£i»s fP&tVjStf*"
požaren, ali kar m splošno pojcn gasilcev, tone n pci nih na neko gasilsko veselico, kjer sno se prijetno POg^Jf in-nalo globlja pogledali v kozarček. Ko pr listan zapisnih o požarno varnostnih pregledih v m šen podjetju, norca ugj toviti, da ni sano krivda na priner v ten, da m.sno v neken oddelku ali objeletu izvedli celotno rekonstrukcijo električno napeljave. Vsi veno, da so taka rekonstrukcije ar .ge so potrebna, znatna denarna sredstva. P*, c pa je v ve like u_ me vilu prinerov krivda na nas s on ih, posebno _ pa m neica te n h posaneznikih, ki ravnajo zelo ne odgovorno in brezvestno, pk fc govor in o kot o princ ru slabega ravnanja v sni slu oos^ojccih predpisov o požarni varnosti, naj sc ponudiu spet pri_ele ^ triki oz, električnih napravah. Vedno znova ugotavljajo to nisi je in odgovorne osebe, da se varovalke nestrokovno pc~ . pravi j-* jo in so colo prinori, da je varovalka krpam z bolj debelo žico, kot je soma napeljava. Po električnih onaricoh sc hranijo vse nogočc stvari, s nosno in b 1 .bilo sploh pomc-liti, da se nekdo kdaj spoani to on:ri.ee čistiti. Taki m podobni prinori se vrstijo ter n in a p one na, da bi vse to naštevali, saj vsakdo ned na ni nora vsaj na lo vedeti o ton, to j je ne v-mo za požar in kaj ni.
Verjetno nc bo potrebno z gasilskin klicen “na po>.iOČ vabiti našo delavce k sodelovanju v skrbi in streuljenju z c. ^ bolj o o zaščito pred požaron. Večina, ali bolje rečeno lepo število naših delavcev, ja z zoninanjon poslušalo_prod kratain predavanja o rokovanju s prirocnini gasilnim aparati. Zazelj no pa bi bilo, da bi še vsi ostali z z-ninanjen vestno spe en— Ijali taka in podobna predavanja. Zavedati so norono, da ju podjetje družbeno last, t, j. last ms sanih in dc bi v slučaju večjega požara nnogi ned nani ostali brez vsakdanjega zaslužka.
P. J.
PONESREČILI SO SE
Knez Morijn
ErassBiEF^fEB-ser
poškodoval prst*
Pošpch Franc
Na poti v službo jo ponesrečenemu spodrsnilo in si jo pri ton zvil desno nogo v gležnju.
Avsce Jože
Pri brušenju cevi nu je stroj potegnil cuv in tako poškodoval prst na levi roki
Jakovljevič Jurij
Na noti v službo z dvokolesen jo loo n prod tovarno zavozil v jano, pri ten izgubil ravnotežno, padel Dn si tako lazag poškodoval desno roko in nogo
Vodeb Ivan
Ponesrečence je iz prodorno poči je spodrsnilo ter sc naslonil z ni inol na sebi delovne oblate,
vlekel voziček, pri ton nu
lavo rano na steno peči. Ker sc je m ten delu opekel.
Lado Kostonaj
VESTI O NAŠIH DELAVCIH
(Poročilo personalnega oddelka od 1.9- do 20.9,1961)
Spr jeti v delovno raznerje:
1.	Korent Mih-ji
2,	Arlič Ivan
5. Grebovšok Milan
4.	Arto 1j Oto
5.	Džudorič Marko
6.	Mart inovič Po jo
7.	Džudorič Stijo
8.	Ivnik Anton
2.9.1961	
2.9.	n
5.9.	t«
5-9.	n
5.9.	ti
6.9.	n
11.9.	tt
2o» 9.	tt
Razrešeni de lovna go rozaerja;
1. Adrinck Pavla	11.9.	1961
2, št or no n Franc	12.9.	H
3. Onnh.no Mira	15.9,	H
4. Andre ješ Anica	15.9.	tl
5. Fohe le 'Ivan	19.9.	
6. Kukec Slavko	19.9«	tt
7. Buč g j Ferdo	19.9.	tt
NK prevoz gnote NK del. v šan.oddelku NK del«, v strugami SSI tehn. risar H proaikač pri prod.peci PK prenikač pri pred.peci BC prenikač pri pred,peci VSI tehnolog
K st rug or ka VE zidar K st ruga r K s liter
NIC pon, dela ve c v šon. oddcl, K pran,pri pred,peči NK nakladalec
KAZALO
Stran
1.	Z vlnkon Bratstva in Enotnosti - M«Z,	172
2.	Pogovorim se o naših uspehih dela - Šulor D. 174
3* Nehaj no. j vozne j š ih sklepov 17* zasedanja
DS - F, Ob Ink	173
4*	Upravni odbor je razpravljal	in	sklepni - RG 176
5.	Koga prizadene - RO	177
6.	Titov Veles - A.Ivnik	178
7.	Kje sno razstavljali - ruš -	18o
8*	Bili eno na Šaohorju - GZ	18o
9.	Ece ni s lino - P. J.	181
lo.	Ponesrečili so sc - Vlado Ko št onaj	182
11	Vesti o naših delavcih	182
Izdaja Kora nična industrijo Liboje - Celje kc dostavljajte odgovornenu uredniku. Roko
vračano