D o moliufo V Ljubljani 24. iebruarja 1943~XXi ^ - s/ev. 8 56 - Siev. 8 Sv> Matija pa bo razbil led, nahar bo mogočni slap spet zagrmell Zakaj ie toliko gorja na svetu? h. 7xlelo se; je že, da je Bog — ako 60 ljudje Bo a že sploh priznavali — svoje postave zalo dal, da bi jih ljudje gotovo prelamljali. Le poglejmo 3. bo;,o zapoved: Posvečuj Oosf>odov dan! V 6tarem zakonu so Izraelci skrunilca Gospodovega dne kamenjali. Moj Bog, koliko slovenskih ljudi bi moralo dandanes biti kamenjanih, ker niso posvečevali Go-sf>odovega dne, ker 60 prelamljali 3. božjo in pa 2. ter 3. cerkveno. V vsej zgodovini 60 ljudje včasih skrunili Oosjx>dove dni, ampak tako javno in brez slehernega sramu se to še nikoli ni do današnjih dni godilo! Ce zanikernež ves teden ni delal, v nedeljo je prav gotovo prijel za delo. Ob nedeljah in praznikih so delali kakor vsak delavnik. Zidarji so zidali, tesarji stavili 06trešja, krovci pokrivali, kmetje kosili in sušili, grabili in spravljali 6eno in žito, delali so pač vse, kakor da bi bil najlepši delovni dan. Izgovorov je bilo na ku[»e, če 6i kakemu takemu kaj rekel. Eden je dejal, da mu manjka delavcev, drugi se je izgovarjal na krizo, češ da ne more drugače izhajati, če v nedeljo ne bo delal. Zraven pa je bilo na tisoče ljudi, ki 60 rekli, da dela ne dobe. Trelji pa 60 ob nedeljah in praznikih kar nalašč delali, božjim in cerkvenim postavam navkljub. Tako so grešili prav vsi stanovi in ludi večina ljudi, če drugače ne, pa lako, da so molčali, ko 60 .drugi javno grešili. Kako so tovorni avtomobili težke tovore prevažali ravno ob nedeljah ter po naših vaseh motili božjo službo! Ko je v Ljubljani bil kongres Kristusa Kralja, je bilo resnično vse zelo veličastno. Toda vmes v tiste praznične dni je kakor hudi duh bučal tovorni avto. oznanjujoč, da ga noben praznik nič ne briga. To 6mo doživljali v Ljubljani in videli s tisoči tujcev vred, da je slovenski narod si- cer lepo manifestiral za Kristusa Kralja, da pa je božje zapovedi nič ne. čisla. Kakšen zgled smo 6 tem dajali bratom druge 'MmMmrmaMN^ vere, ko bi bili morali prav mi biti sol zemlje, da bi se drugi po nas ravnali! Pa recite, če nismo bili pohujšanja vsaj sokrivi! Precej je 6eveda še ljudi, ki ob nedeljah in praznikih ne delajo. Toda med temi jih je tudi precej takih, ki v nedeljo sicer niso delali, v cerkev pa tudi niso šli, če pa so šli, pa kako! Ti so na debelo prelamljali 2. cerkveno zajx>ved. Namesto, da bi šli k maši, so jo nekateri mahnili v hribe ua izlete. Taki so bili bolj gosfjoski. Na kmetih pa so jo nekateri ob nedeljah mahnili v hosto jx> gobe. obirat robido ter nabirat razne zeli. Ti so grešili zo|>cr 3. božjo in 2. cerkveno zapioved hkrati, Se več pa je bilo, zlasti pri nas na kmetih, takih, ki 60 celo k maši šli, ampak iz gole navade, pa jim ni bilo prav nič mar, kdaj so k maši prišli. Da ni*o prišli prezgodaj, za to so že j>oskrbeli. Takim se je služba božja ob nedeljah zdela prisiljena. Iz gole navade brez vsakršne notranje potrebe se je fant ali dedec tako ob sredi maše prislonil ob podboje cerkvenih vrat in čakal, kdaj bo konec, da jo bo prej pobral na polič ali dva. Ce katoliški kristjan v svojem srcu ne čuti žive potrebe, da gre v cerkev zato, da bi tamkaj Boga počastil, 6e mu za prejete darove zahvalil ler ga poprosil pomoči v dušnih in telesnih potrebah še za naprej, tak prav gotovo ne izpolnjuje dobro svojih dolžnosti. Oospod naš Bog nam je svoje zapovedi dal med gromom in bliskom. Zdaj se nam pa čudno zdi, odkod ta 6trašni grom in blisk po svetu, odkod toliko gorja. In se nedolžne delamo ter sprašujemo: Zakaj neki Bog vse to gorje dopušča? Ali gremo vase in 6e zavedamo, kaj 6tno grešili zgolj pri eni božji zapovedi, da o drugih niti ne govorimo!? V led vkovan Volni dogodki preteklega tedna V Tuniziji novi uspehi Italijansko vojno poročilo št. 994. od 13. svečana sporoča, da tega dne v Tuniziji sicer ni bilo bojnih nastopov, ker je bilo slabo vreme, da pa so po osnih letalih v raznih pristaniščih bile bombardirane ucvražne ladje. Italijansko vojno poročilo št. 998 od 15. svečana pravi, da se je na libijsko-tuniškem bojišču razvilo močno ogledniško bojevanje. Sovražnik je Izgubil 11 letal. Bombniki so bombardirali pristanišči Tobruk in Alžir. Italijansko vojno poročilo št. 997 od 16. svečana naznanja, da so osne sile na nekem odseku tuniškem bojišču v krajevnem nastopu zavzele več sovražnikovih postojank, pri čemer je bilo zajetih 781 sovražnikov, 33 samogibnih topov, 23 drugih topov ter mnogo vozil. V letalskih bojih je bilo zbitih vsega skupaj 25 sovražnih letal. Italijansko vojno poročilo št. 998 od 17. svečana omenja, da so prejšnji dan omenjeni uspehi imeli drugo posledico, da je bilo namreč uničenih spet več novih sovražnih skupin ter zajetega spet več novega vojnega gradiva. Italijansko vojno poročilo št. 999 od 18. svečana sporoča, da so v Tuniziji osne sile spet zavzele nove sovražne postojanke ter sovražne pro-tinapado nato dbile. — Nad tunizijskim bojiščem bo bila spet sestreljena 4 sovražna letala. — Severno od mesta Alžir so nemška letala potopila en sovražni parnik, ki je plul v spremljavi. Italijansko vojno poročilo št, 10(10 od 19. svečana naznanja te-le pomembne uspehe v Tuniziji: Tekoči krajevni nastopi na srednjem odseku tu-nižkega bojišča so imeli ugodne razvoje ter so do-vedli do zasedbe Gafse. dosežene do 15. t. m., in Sreitlu. Italijansko-nemško letalstvo je izdatno sodelovalo z metanjem bomb ter s streljanjem na zbirališča čet in avtomobilskih vozil. — V teh bojih je bilo prijetih skupno 2876 ujetnikov ter zajetih ali razdejanih 169 tankov, 95 oklepnih avtomobilov, 36 samostrelnih topov, 66 topov različne velikosti, 6 letal in mnogo avtomobilov. — Na severnem tuniškem bojišču je bil sovražni napad odbit. — V noči na 18. 6večan so italijanska tor-pedna letala ob alžirski obali napadla štiri par-nike, ki bo pluli v spremljavi. Vsi štirje parniki, ki je med njimi eden imel 10.000 ton, so bili zadeti ter sta se dva potopila. Močan odpor nemških armad na vzhodu Kakor poroča tržaški list »Picoolo«, se zdaj bije velikanska bitka na vzhodu približno na črti od Orela do Rostova, odtod pa do Novorosijska. oamo črta Orel—Rostov je dolga kakih 1000 km. h tega se vidi, kako strašne sile si tu stoje nasproti na obeh straneh. Omenjeni list naglaša, da Rusi za zdaj še ne trpe pomanjkanja rezerv, dasi •o imeli velikanske izgube, med tem ko Nemci, razen v Stalingradu, nikjer drugje niso imeli velikih izgub, ker so se znali previdno premikati. ■Met naglaša, da Je v treh mesecih sedanje zimske ofenzive sovražnik Izgubil nad 7000 tankov. Nemško vojno poročilo od 15. svečana naglasa, da »o pri Novorosijsku in ob Kubanu sovražni gapadi Mil odbiti, da pa so močno oživeli boji na •rti Don—Kursk. Nemško uradno poročilo od 16. svečana govori, da so sovražni napadi ob Kubanu in Donu vsi spodleteli, da pa je sovražnik na srednji fronti s premočnimi silami vdrl v predmestja mesta Harkov. Severno od Kurska je sovražnik bil ustavljen. Pri Ilmenskem in Ladoškein jezeru sovražnik spet z vso silo napada. Nemško uradno poročilo od 17. svečana pravi, da so med Azovskim morjem in Orelom boji bili hudi, zlasti pa v mestu Harkov. Severno od Markova je sovražni napad popustil. — Samo tega dne so Rusi na tem bojišču izgubili 101 oklepnik. Nemško uradno poročilo od 18. svečana naznanja, da je sovražnik pri Krasnodaru na Kavkazu bil odbit, pri Novorosijsku pa vržen nazaj na obalo. Nemške čete so izpraznile mesto Harkov, ko so prej uničile vse, kar je v mestu za vojskovanje važnega. Severno od Kurska je sovražni napad spodlelel. Tudi ob Ladoškem jezeru je sovražnik imel krvave izgube, izgubil je 38 oklepnih voz ter bil odbit. Nemški listi naglašajo, da se Nemci umikajo na krajše postojanke, da pa je sovražnik v treh mesecih svojega napadanja izgubil nič manj kakor 000.000 mrtvih. IzSla je nova knjiga Slovenieve knjižnice I0RNA DOONE Knjiga je polna divje, srednjeveške romantike, zveste ljubezni in bo navdušila vsakega bralca. Knjigo dobite pri vseh naših zastopnikih, po knjigarnah in trafikah. Redka demantna poroka Praznovala sta jo dva stara zakonca v Aurichu pri Hannovru. Pri tej redki slovesnosti je bilo navzočih 71 vnukov in 34 pravnukov ter še nekaj drugih sorodnikov, tako da je bilo pri skupni ženitovanjski pojedini zbranih 115 potomcev. Slavljenca sta imela 10 otrok, ki so se danes vsi živi in zdravi. Kapital ima dober nos Italijanski listi pišejo, da se zadnje čase opaža vedno večji beg kapitala iz Združenih držav v Mehiko. Zlasti priteka ogromno zlata v mehiške banke, kar vse opravičujejo v USA s previsokimi davki. Za mnoge kapitaliste je Mehika prva stopnja za nadaljnji beg v južno ameriške države. Organizirani dajale' krvi V vsaki italijanski pokrajini je poseben odbor, v katerem so včlanjeni darovalci krvi dotične pokrajine. V Rimu ima omenjeni odbor svoje središče na politehniki. Tja prihajajo darovalci krvi, ki jo jjotem zberejo po krvnih skupinah in jo dajejo nato na razpolago vodstvom posameznih rimskih bolnišnic. Samo v rimskem odboru je jjopolnoma prostovoljno vpisanih nad 4600 darovalcev krvi, ki s svojo plemenitostjo rešujejo življenje bolnikov in vojnih ranjencev. Bivši bolgarski minister umorjen Bivši bolgarski vojni minister general Lukov se je vračal te dni domov v spremstvu hčerke, tedaj pa se mu je približal morilec in čisto od blizu oddal nanj štiri strele. Ko se je prepričal, da je njegova žrtev mrtva, mu je uspelo izmuzniti se. Pri prizoru Je bila navzoča samo generalova hčerka, ki zatrjuje, da je morilec nosil avtomobilske naočnike. Brž ko je prišla policija na mesto, je zaprla vso mestno četrt. Nato sta prišla tja notranji in vojni minister. Aretirali so veliko ljudi. General Lukov Je bil voditelj legionarskega združenja. Bil je star 56 let in je bil politična osebnost prve vrste. Njegova vojaška pot je bila zelo sijajna in v letih 1935—1938 je bil vojni minister. Na Francoskem goje riž Listi poročajo, da eo številni kmetje v Južni Franciji začeli sejati riž. Letina Je bila dobra in Je dala okoli 8000 kg riža na hektar. V bodoče hočejo površino z rižem razširiti na vet tisoč hektarov. Valutna zmeda v Severni Ameriki Po vdoru ameriških in angleških čet v Ma-roko m Alžir je nastopila v pogledu denarja precejšnja zmeda. Ze prej so poleg maroških in alžirskih frankov krožili bankovci Francoske banke. Američani so pričeli izdajati svoje okupacijske dolarje, Angleži pa okupacijske funte. b.e°aJ vprašanje tako uredili, da bodo poleg alžirskih in maroških frankov krožili še Vme-1 okupacijski dolarji z rumenim natiskom. KRATKE t vsega sveta Nad 13 milijard jenov znaša od zbornice za leto 1943-44 odobren japonski državni proračun V tekučem letu bodo v Franciji priredili šliri mednarodne 6ejino in sicer v P.-rizu, Mar-seiilu, Lj'onu in Bordeauxu, Za predsednika finske republike je znova izvoljen dosedanji Rislo Ryti. Na vzhodnem bojišču je padel znani tirolski 6muški skakalec Josef Gumpold. Na bojišču v Afriki jo padel zaslužni nemški general \Volfgang Fischer. Cetniški vojvoda llija Trifunovič Birčanin, dolgoletni predsednik bivše Narodne odbrane^ je umrl te dni v Dalmaciji, boril se je proti partizanom I Lani ob koncu leta je imela Belgija 12.4o8 milijonov hranilnih vlog. V Nemčiji opravlja od 45 milijonov žensk samo 9 milijonov svoj poklic. Turški tisk soglasno zahteva, da mora ostati Turčija še nadalje nevtralna. Sedanji dogodki r Nemčiji (uveljavljenje novih ukrejK>v za totalno vojno) eo največja revolucija našega stoletja, trdijo švedski listi. Po čudežnem naključju je ušel atentatu južnoafriški general Sinuts, ki Je potegnil Južnoafriško zvezo v vojno proti osi. Dve osebi sta prišli ob iivljenje pri eksploziji na kolodvoru v berlinski Friedrichstrasse. Japonski ekspedicijski ibor je v letu lt<-t2 ujel na kitajskem ozemlju 124.000 Kitajcev; razen tega so imeli Kitajci — ki štejejo okrog 400 milijonov duš — 260.000 mrtvih. Vso letošnjo letino bombaža bo zaplenila bolgarska vlada; pridelovalci morajo oddati bombaž do 1. aprila. Na gibraltarskem letališču je eksplodiralo letalo, ko se Je bolelo dvigniti; razletel se je ves tovor bomb in povzročil hudo škodo na drugih letalih. 100.000 francoskih vojnih ujetnikov se Je vrnilo doslej iz Nemčije v domovino. Silno pomanjkanje papirja je v Braziliji, ki Je v rednih Časih prejemala papir te Združenih držav in Kanade. Lipov in jelšev les uporablja sedaj Francija za svinčnike; zdaj svinčnikov ne more več dobiti te Kalifornije. Častniki In vojaki ameriške armade lahko pijejo 6amo tiste pijače, ki vsebujejo do 3.2 odstotka alkohola, močnejših ne. Nemška vlada je ukrenila, da oblasti lahko pokličejo vse Sludente te višjih šol v pomožno letalsko službo. Obvezno delovno službo so uvedle angleške oblasti v Perziji. Sovjetija bo zahtevala vrnitev Besarabije, Le-tonske in Estonije, pišejo po moskovski »Pravdi< ameriški listi. Na prvi dan civilne mobilizacije 60 nemške žene pohitele v vpisne urade; tudi neštete žene preko 45 let 6o se prostovoljno javile. V Bolonji jc umrl italijanski divizijski general — vojni invalid Jakob Testi Rasponi; užival je ve-hk ugled. Namesto angleških plačilnih sredstev je uvedla dolarsko veljavo vlada v alriški republiki Liberiji. 1000. vojni polet proti nasprotniku je izvedel nemški poročnik-pilot Ulrich Rudel, poveljnik eska-dre strmoglavcev. Okoli pol milijona ljudi je bilo navzočih pri vseh lanskih meddržavnih tekmah Hrvatov. Za veleposlanika Italije pri Sv. stolici le imenovan grof Oaleazzo Ciano. Ogromen podnebnik je padel pr.-d kratkim na perujsko mesto Carhuamarjo ter zadel večje število hiš m povzročil večje število Človeških žrtev. Aktualna knjl" »loa „8 at an". — Vzemi, beril — ».Knjižice" se na. ročajo kadarkoli. Naročnina 12 lir. Sprejmite lih tndl VI. (titan Muren Izide: „Na8 krmar". Z dobrim tlakom proti slabemu tisku t Martin Humek Dne 14. februarja je umrl predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani g. Iluuiek Martin. Kdo med slovenskimi sadjarji in vrtnarji ga ne pozna, kdo ga ne ljubi in spoštuje, ko je oral tako globoke brazde in sejni kleno seme v sadjarstvu in vrtnarstvu, da je obrodilo slotercn sad? Umrl je kot prva iu vodilna strokovna moč, ki je vzgajal dolga de-setletja naše kmete — sadjarje k napredku. lloilil se je 11. januarja ISTO v Gradišču pri Haki, kjer je hodil v ljudsko šolo, nato je študiral gimnazijo v Novem mestu in dovršil učiteljišče v Ljubljani. 2e v prvem letu svoje učiteljske službe letu 1890. na liaki se je pričel pečati s sadjarstvom in čebelarstvom. Uredil si je vzoren sadovnjak ter postavil čebelnjak 8 Panji Gerstungove in dunajske mere v Gradišču. lem panogam je ostal zvest na svojem shižbenem mestu v I! n d očali ter pozneje leta <-.'»", do 10,o. kot šolski upravitelj v Bohinjski Bistrici. I ukaj je vzgojil in uvedel v čebelarsko stroko svojega učenca Jana Strgarja. ki je znan trgovski čfilielar, saj razpošilja svoje čebele v vse dele svetu. Ravno v tej dobi vidimo llumeka na izpolnjevanju in študiju v daljših tečajih na slo-irnn Vls-"'' s,r<>kovnih šolali v Nemčiji. Lela *, V P" f imenoval kranjski deželni odlx*r za strokovnega sadjarskega učitelja. Z obeudova-!'V'™1""agilnosljo in vztrajnostjo se je lotil e/Keg.i dela. Izredno innoTO je potoval, učil in r1"'!^11 J''r koli je bilo potrebno. Prirejal je j, !"" Predavan ia in tečaje iu s svojo poljudne t "- Pri'nru'<>vnliio besedo je pritegnil svojo Poslušalec k stvari kakor malokdo. Ist.inovil j,, leta |(>n, s(r„kovni lisi »Slo-iil ""f J«' sam urejeval in iz- tnrirl, V"1"" 'mlično n reje vn nim listom si je Vsel i ''7 ,5,(,.v'lo hvaležnih bralcev sirom ie LJ'i'V7lskl1' ''e^el. S Proslavo V) letnice lista T>o dntiT i neilelja sadjarstva ločila od 'lista "i-m fn?™1"' 1,olt'zni. k' S« je mučila v zad- tkinilirPi-,Sr''a s.ve'?,vnn v"ina je nekoliko pre-njeR()vn !vi''n,je lis,u- »21. se je pa na ti ,c ustanovilo Sadjarsko društvo, 'ko in vh 1 , Pi)zilp.ie preosnovulo v Sndjar-»Smliir •lnarsko društvo za Slovenijo. Svoj list društvu p vrt"a'r< je prepustil velikodušno (lii| ' ' r"«'l pn jc uredništvo, ki gn je vo-odli.Vn P/„,d anskr«a leta- "'"nek je 1)1 tudi 'ičnkn usnpf 'r' H '.eta im- >e -r« ljubljenca »Sadjarja in r"loljsko"'i Vi' i Jei;n1 priča njegovega slva-Pisaieli " ' Kot izredno ploden strokovni je spis«,] razne strokovne knjige kakor: ' i je že desetletja Tcn d Rablji slovenskega ljudstva Zdaj poča6i prihaja dan povračila tistim, ki 60 skozi leto in dan ubijali in nvorili nedolžne slovenske ljudi. Prihaja dan plačila tudi za tiste, ki niso zgolj ubijali, marveč ludi mučili in trpinčili svoje žrtve tako, da bi jih bil kak Neron lahko vesel. Zdaj tudi prihaja na dan vsa nizka in živinska skvarjenost tistih rabljev, ki so slovenske svoje rojake v smrt pošiljali ali pa, če tega kar naravnost niso mogli, jih z lažjo ovajali ler tako emrti po drugih rokah izročali. Naj govore te-le kratke v r61 e,: Dva rablja sojena V soboto dne 13 svečana je bil v va6i Bič blizu Št. Jurija pri Grosupljem zajet glasoviti partizanski rabelj z lažnim imenom »Jope«, ki se je v res-nici pisal Stojan Suligoj. Ta fant je bil izprijen študent, ki je v okolici Police organiziral partizan-stvo. Saniokre6 je imel vedno v roki ler 6e z njim igral, kakor 6 kako frnikulo. Ko so tega človeka zajeli, da tli mogel več pobegnili, si je 6am pognal kroglo v glavo, l ako se je 6am sodil za svoja grda hudodelstva. Pri njem 60 namreč poleg puške in samokresa našli tudi spisek 26 ljudi, ki jih je bil 6am sodil in 6am umoril. Blizu Vrhnike pa so prijeli Emila Šuligoja, ki je doma iz Blatne Brezovice. Ta je kar sam povedal, da je umoril vsega skupaj kakih 100 ljudi, ter je tudi popisal, kako jih je poprej mučil. Zdaj čaka svoje sodbe. Partizanski ovaduh kriv smrti 4 nedolžnih Vojaško sodiSre je pretekle dni 6odiIo Janeza Lesarja, rojenega 22. vinotoka 1908 v Datiah pri Kibnici, ki je ves čas deloval kol partizan. Vendar pa je doma nastopal kakor bi ne bil partizan ter je svoje sosede in druge poštene ljudi ovajal vojaškim oblastem češ, da so komunisti, dasi niso bili. Tako je dne 27. julija 1042 ovadil Ludovika Kluna, Franca Arka, Martina Gornika in Cam|x) Jožeta, češ da so partizani, čeprav je dobro vedel, da so nedolžni. Ovadil jih je pač zalo, ker je bil sam partizan, oni štirje pa niso hoteli bili. S tem je Janez Lesar zakrivil v tedanjih razmerah 6mrt vseh štirih nedolžnih ljudi. Zalo ga je zdaj vojaško sodišče olKoJilo na smrt ter je bila 6odba tudi ie izvršena. Žrtve pri Sv. Križu pri Litiji Fara Sv. Križ pri Liliji je pod partizani hudo trpela. Lansko poletje so prišli tjakaj »osvobodilci« kakor so ti partizani tako radi rekli, ler so takoj začeli »osvobajali« ljudi. Najprej so umorili mlado dekle Justino Černetovo, ki 6i je sama morala izkopati grob. Pokopali so jo, ko je bila še vsaj na »Sadje v gospodinjstvu«, ki dobro navodilo našim gospodinjam k pravilni pridelavi sadja in zelenjave v razne sliranke, dalje »Sadno vino in sadjevec« v dveh izdajah, ki predstavlja pravi kaži|>ot kmetu sadjarju za izdelavo domače pijače. Zanimiva knjiga »Boj sodnim škodljivcem«, ki jo je izdala Mohorjeva družba, predstavlja vnžno navodilo naprednemu zatiranju sadnih zajedalcev. Zelo so tudi poučni knjigi »Breskev in marelica« in »Praktični sadjar«, ki sta |>o svoji vsebini nenadomestljiv nauk za slehernega sadjarja. Krono delovanju pa predstavlja v slikali in besedi »Sadni izlmr za Slovenijo«, ki jc vzbudil pravcato začndenje v vsem strokovnem svetu doma in v tujini. Izšla je tudi z visokimi nakladami knjiga »Domači vrl« v več izdajah, ki je tudi znann vsem slovenskim sadjarjem in vrtnarjem. Kdo bi mogel prešteli nn tisoče praktičnih in poljudnih ter času primernih člankov, ki jih je spisal Humek v razne 'liste, predvsem pa tudi v »Domoljuba«. Teh člankov je za debele knjige, v«i temelje na najnovejših izsledkih teorije in prakse. Nikdar mirujoč, vedno oblegan v pisarni, na cesti in doma od številnih sadjarjev in vrtnarjev, ki iščejo sveta v raznih vprašanjih obširne sadjarske in vrtnarske stroke, si ne privošči počilka, nikogar ne odpusti praznih rok, vsakomur skuša pomagati z dobrim nasvetom. Tak je skromen opis življenja predsednika llumeka, ki ima golovo največ zaslug, da se je povzpelo naše sadjarstvo in vrtnarstvo v tako važno pridobitno panogo. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. r r. K. pol živa. — Komal Ana je druga žrtev, ki je mo« rala pasti, ker kot župnikova kuharica partizanom ni povedala, kje je župnik. Prerezali eo ji zato vrat ter jo zagrebli v gozdu. — Kaplanova pcetrežn a je bila Zupan Frančiška, katero so partizani 6pu-ševali, kje je kaplan. Bila je že starejša ženska s Klanca ter je bila šivilja po poklicu. Ker partizanom ni povedala, kje je kaplan, 60 jo umorili, ko 60 ji poprj polomili roke in noge. — Pri Mir.ki Kozameljevi 60 našli nekaj cerkvenih oblačil, ki jih je bila menda 6krila, da bi jih partizani ne odnesli. Zato je bila reva ustreljena. Vse te so umorili 13. julija 1942. Poleg teh so umorili še več drugih ljudi, med njimi Zavrla Franceta, Anlonovčevega z Gobe, ki se je zadnje čase preselil k Sv. Križu. Tega dne j« 2. oktobra ustrelil ševškov fant z Borovaka na Tlai ki. — Dalje je bil ubit 25. oktobra finančni uradnik Toni Viktor, ko je šel v 6lužbo. Tonijev 6in Viktor, je bil spočetka med partizani za prostovoljca. Kol te slišal, da so mu očeta ubili, ga je hudo zadelo, iržkone je bil zaradi tega hud, zato pa 60 na Cir« niku še njega ustrelili. Sploh so partizani tudi svoje streljali, če ja kdo kako besedo preveč zinil. Vsega 6kupaj sol partizani umorili in v gozdovih pokopali iz ta fare 12 domačinov. Mnogo pa so po teh gozdovih' pomorili tudi tujcev od drugod, ki domačini njiho« vih imeti ne vedo. Vsi ti 60 pokopani kje v 6amobi nih goščavah. Žato nikakor ni čudno, če se je ljudstvo ogorčeno obrnilo zoper te strašne rablje, ki so zakrivili 6mrt toliko nedolžnih ljudi po vsej slovenski zemlji« t Anton Jeraj Dne 13. januarja je uinrl od partizan* ske bombe zadet vi vasi Temenice v šenU viški župniji Anton Jeraj, p. d. Sirkov ia Stehanje vasi v šent-lovrenski župniji, stan 27 let. Bil je prav; priden, globokoveren in pošten fant, edem najboljših v vsej župniji, za zgled drugim in vnet za vso dobro« O njem pač veljajo svetopisemske besede:; Ker ga je Bog ljubil« ga je vzel k Sebi, da pa ne bi hudobija tega sveta popačila. Njegovim žalostnim staršem naj bo v tolažbo, da je dal svoje mlado življenje za vero, Boga, Kristusa. Dekleta v kovačiji Češka mladina se čim dalje l>olj oprijemljo obrti. To velja tudi za ženski spol. V področju Trgovske zbornice v Olumucu je napravilo lani pomočniške izpile 700 vajencev, med kalerimil je bilo 800 deklet. Mnoga dekleta so se posvetila celo kovaški obrti. (Plačo ji e natocnmo da „domoljub" Zastopniki, poberite naročnino g mpreje po svojih okoijgih in jo nam poSljite s seznami vred. List bomo začeli v kratkem ustavljati vsem, ki naročnine za leto 1943 nimajo plačane- Kafre d Nagrado za dvojčke iz Ducejevega sklada eo podelili zakoncema Ostanku Josipu in Mariji v Dobu v občini Št. Vid pri Stični. d 4,307.000 lir je dala država preteklo leto za 6ledeča ureditvena dela: Jez na Ljubljanici v Ljubljani 1,350.000 lir; regulacija Malega grabna v Ljubljani, 900 tisoč lir; regulacija Zorniee na Vrhniki, 250.000 lir; regulacija Tunjice na Vrhniki 204 tisoč lir; regulacija Gradaščice v Polhovem gradcu pri Dobrovi, 220.000 lir; regulacija Podlipšice na Vrhniki, 4S5.000 lir; regulacija Iške, 800.000 lir. Od tega zneska pade na ljubljansko občino prispevek 450.000 lir za dela, ki 6e nanašajo na ljubljansko ozemlje. — Kljub vojni in zlasti kljub izrednemu položaju zaradi komunističnega rovarjenja 6e Visoki komisar ne neha zanimati za uspešnejši razve i vsi-Tianja v naši pokrajini, ki sta ga tako bivša Avstrija kakor tudi bivša Jugoslavija zelo zanemarjali. d Zlato poroko je praznoval v Ljubljani te dni gradbeni ravnatelj v p. inž. Anton Kltnar in njegova soproga Irma. Mnogo zdravih in mirnih hit I d Zclenjadna semena dobe podružnice in člani pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Frančiškanski ulici št. 6.1. — Vrtnarski odsek SVD. d Da prihranite na pnštnini, ko boste pošiljali rešitve nagradne uganke, razpisane v letošnji iDružinslii pratikk, vam svetujemo, da pošiljale rešitve s priloženimi kuponi čim največ v skupini. število priloženih kuponov pa mora odgovarjali številu naslovov reševalcevl Kdor še nima pratike, si jo prihodnji teden šo lahko oskrbi. Zadnji rok za pošiljanje rešitev je 15. marec. d Prva polovica lebruarja je bila glede vremena spremenljiva. Oni petek je kazal toplomer 8 stopinj C nad ničlo. Ceote so 6e odtajale in je bilo blata na pretek. d Padel je in zmrznil 21 letni Marij Ternov-iek iz gor. Vertače, ki 6e je koncem januarja na večer vračal proti domači hiši. Na poledeneli jx>ti mu je zdrsnilo in je lako nesrečno padel, da se je močno poškodoval. Izgubil je moč in je obležal. Drugo jutro so ga našli 6osedie zmrznjenega. d Sprememba voznega reda. Počenši 6 ponedeljkom, dne 15. februarja je začel voziti dnevno redno na progi Ljubljana—Kočevje potniški vlak ŠL 9317, ki odhaja iz Ljubljane ob 16. uri in pride v Kočevje ob 18.29 minut, zato pa izostane od lega dne dnevno redno vlak 9315, ki je odhajal iz Ljubljane ob 14.10 min in prihajal v Kočevje ob 16.45. d Te dni je minilo dvajset let, odkar je. umrl odvetnik, bivši ljubljanski župan in slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar. Naj v miru počiva! d Za devet milijonov lir tobaka so pokadili v preteklem lelu Novomeščani. d Že oznanjajo pomlad. Razmeroma toplo vreme, ki je za februar nekaj izrednega, je povzročilo, da je. brstje na drevju začelo že odganjati. Zalo smo dobili v Ljubljani tudi že prve znanilke pomladi, ki je sicer še daleč in ki bi utegnila biti ie večkrat pobeljena s snegom. Ob frančiškanskem trimoslju 6o prodajalke zelenja bile doslej založene le s smrečjem in drugim zimskim zelenjem. Te dni pa so se prvič lahko pobahale 6 prav zaresnimi svežimi in domačimi mačicami, ki 60 siccr še nekoliko drobne a vendarle prav prijetno pomladanske. Doslej smo jih videli le v cvetličarnah, ki so jih dobavljale od drugod. Zdaj pa 6e lahko poba-hamo tudi že z domačim pridelkom. d Delu čast! Te, dni poteka 25 let, odkar je nastopila Milka Petričeva službo pri znanem ljubljanskem optiku Fr. P. Zajcu. Živela I d Nove krušne nakaznice so izšle te dni v Rimu in sicer v štirih vrstah. Prvi tip je določen za delavce drugi za olroke do 3. leta, trelji za mladino od 9 do 18 leta, četrti tip za ostale. Nakaznice za sladkor, maščobe in milo pa so za vse ljudi enake. ' d Nove odredbe pristojnih oblasti j« priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Izro-n^-?remi?zu",,a., "^"^nih športnih društev, A^SŠ! i 5ab,sk'h. na?rad- Razveljavitev prejšnjih dmnnitAiS i ■ °«bja- Zapora jajc domačega in tujega izvora v kraljevini. Žapora sena in slame v kraljevini, Uvedba rabe taksnega pi-pirja z vodnim tiskom, Državna taksa na vstopnice k javnim prireditvam, Terjatve pri bivši Pošt- ni hranilnici v Belgradu, Izmena izrednega komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani, Obveznost poseka vzdolž zemljiškega poseka na ozemlju občin Kostanjevica—SI. Jernej—Orehovica m Brusnice, Razpust teltsno-kulturnega društva Atcna. d Bronasto kolajno za vojaško hrabrost jc podelil načelnik glavnega 6tana vojske Jožefu Jarcu, bivšemu od komunistov umorjenemu županu v Aj- dtniška vlaka. Eden bo odhajal iz Ljubljane ob 14.40, drugi pa bo prihajal v Ljubljano ob 8.55. Podrobnosti na postajah. d Se so na svetu plemenih ljudje. Te dni je umrl v Milanu dr. Sessa, ki je odločil v svoji o|x> roki za glavnega dediča vsega svojega premoženja višjo bolnišnico v Milanu. Premoženje je vredno 5 milijonov lir. d Strokovni list iSadjar in vrlnar« praznuje te dni 30 letnico obstoja. Ustanovitelj lega časopisa je bil zdaj že pokojni Marlin Humek. Izšla je |>o-6ebna jubilejna številka z zelo zanimivo vsebino. Okrog sosedov 6 Zdrav rod. V Boli. Bistrici so v januarju našteli 3 rojstva in samo 1 sinrlni primer. Navadno izkazujejo v bohinjskem kotu znaten presežek rojstev nad smrtnimi primeri. 6 Hud merjasec je napadel v Limbušu 221etno gosjx)dinjsko pomočnico Ano Slehovčc.vo in ji zadal s čekani nevarne rane. s Vzajemnost Gorenjske s Koroško. Prav tako kot kini smalra gorenjska mladina za svojo dolžnost, da se prostovoljno priglasi, da pomaga tako kmetom v stari Koroški pri njihovem deju. likrali pa izpolnjuje časlno dolžnost, da pomaga zagotovili ptehrano prebivalstva. 6 Nov način kaznovanja tihotapcev je določila jiolicijska oblast v Sarajevu. Kaznuje jih z denarno globo, obenem morajo po mestu kidati sneg. s Sončnice so začele pešali v nekaterih hrvatskih krajih. Za preroditev sončnic je kupila zveza pridelovalcev oljaric 10 vagonov najboljšega 6on-cičnega semena v Bolgariji. 6 Biliač in njegovo okolico je očistila te dni vseh upornikov in prevratnih elementov hrvaška vojska skupno z nemško, poroča hrvatsko časopisje. s Obiskovalci osiješkili gostiln bodo morali plačevali odslej poseben davek, ki bo šel v kritje povečanih izdatkov mestne občine. 6 Blago za blago, kakor v starih časih. Kljub prizadevanju hrvatsko ministrstvo za narodno go-sjiodaretvo za potrebe vinogradnikov za letos ni moglo nabaviti v inozemstvu potrebnih količin modre galice. Zato je 6edaj omenjeno ministrstvo obvestilo prizadete vinogradnike, da bodo mogli lelo6 dobivali modro galico samo v zameno za baker, bron ali medenino. Zamenjava se bo vršila tako, da bodo vinogradniki dobili za vsak kg čistega bakra fK) tri in pol kilograme modre galice. Preskrbo vinogradnikov z modro galico in njeno razpe-čavanje je hrvatska vlada zaupala podjetju Giro-pex. s Se eno očiščeno gnezdo. Hrvatsko časopisje poroča, da so nemški in hrvatski vojaški oddelki očistili Bosanski Petrovec vseh uporniških skupin, kalere 60 6e po velikih izgubah razkropile na vse 6trani. s Okroglo — Kieselstein. Konec januarja so prišle v Kranj gojenke prvega letnika učiteljišča. Zanje 60 po gauleiterje.vem naročilu uredili nov dom na gradu Okroglo. Na kolodvoru 6o učenke prisrčno sprejeli, nato pa so odšle v živahnem sprevodu skozi mcslo na Okroglo. Dom vodi gdč. Ma-rinkova, grad pa 6e imenuje Kieselstein. 6 Hrvatski trg Samobor bodo v hrvatskem proglasili za mesto. 6 Pripravljajo razdelitev velike beltinske župnije. Razdeljena bo na tri samostojne župnijske ediniee: Beltinci, Odranci in Dokležovje. Tako se bo la župnija, ki je bila ena največjih ne, samo v Prekmurju (ki se zdaj imenuje Ogrska Slovenska krajina) marveč v vsej mariborski škofiji, razdelila in bo tako olajšano dušno pastirsko delo duhov-°fm.ej 77 U|X)kojen je beltinski župnik Rudolf Va-dovič, ki je zupnikoval v Beltincih skoraj ves čas med prvo h; drugo svetovno vojno. Na njegovo mesto pride dr. Molnar, prej kaplan v Soboti. Dr. Molnar je dober poznavalec domačih razmer in izvrš no obvlada jezik. - Skof Grflsz je premi*lil dosedanjega župnika v Lendavi Jožefa Bakana iz Lendave na Cankovo. - Na Tišini je postavljen za župnika dr. Harangozo, ki jc obenem tudi dekan 6oboske dekani je. NOVI GROBOVI VVVWVVWWVVWWWWWVWVWWWVTVTTTTT»yTT,t' t Polde Simončič-Dobravec Žalostno so zapeli zvonovi podružne cerkva sv. Jurija pri Litiji, ko so oznanili smrt večletni* ga ključarja in občinskega odbornika 72 lei „ta. rega Poldeta Simončiča, po domače Dobravca Kajni je umrl ravno 60 letni smrtni dan svojem slavnega strica prof. in kanonika Jožefa Mama — dne 27. prosinca 19-13. V vsej okolici je slovel po svojem blazin značaju, po svoji veliki |X>štenosli, umni živino, reji in pametnem gospodarstvu. Vsekdar jc liil tudi odločen zagovornik krščanskih načel tir li,> moljuliov naročnik vsa lela. Rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. Njegovim svojcem IkkK izrečeno naše glolioko sožaljel m Pri Sv. Jurju pri Litiji je umrl 27. januarja 19-13 72 letni dobro poznani posestnik p. d. Dobra-vec — Polde Siinončič. — V Novem mesbi je za« pustila solzno dolino krojačeva žena Fani Prime. — V Belgradu jo zapustila solzno dolino M.ti a Rejc roj. šlrukelj, hčerka šolskega nadzornika v p. Ivana Štruklja. — V Sniartnem pod Sma no goro jo bil jiogreb 83 letnega Andreja Merja-.-a, očeta dveh težkih invalidov iz prve svetovne voj-ne, — V Poljanah sta umrli Silva Oblak iz Ho-tovelj in Frančiška Stanovnik roj. Poločnik /. Muravo. -- V Zdenski vasi pri Dobrepoljii je zapustil ta svet v 83. lelu gtaroeli ugleden po--, -!:u'c in mizar Anion Blatnik. — V llrovači pri luli-nici so pokopali 87 letnega Gregorja Tekava. —< V Višnji gori je zasjiaia v GosjkmIii dobi,i krščanska mali Ivana Erjavec roj. Skubic, vdova |«i rajnem županu in poslancu. — V Dol. LogaVu jo zapel mrtvaški zvon 70 lelni Jerici Oblak, nial"ri logarškega župana, in triletni Ivani Modirovi. najstarejši ženski v logaškem okolišu. — V Ljubljani so odšli v večnost: posestnik Lovrenc Koluik, '!■-režija Dežman, veleposeslnira Ivanka Ogulili. 7'.'-Iclni llans Seomann, 80 letna Frančiška Novalc roj. Krpo — Mravletova mati, 74 letna Bealrika Simic, 82 letna Marija Videnič, 83 letni poštni uradnik v p. Ivan Brus In trafiknntinja Korneliia Skerbic. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi Smrtna kosa na Gorenjskem. V iirov-Vi obči-ni so umrli: Helena Kuner iz Novo vn-i. 1. i Kokalj, Marija Primožič iz Zirov. Terezija Oblak iz Sela, Franc Frelih iz Zabrežnika, Franc Je-reb iz Žirovskega vrba. V škofjeloški občini so umrli: Jožef Kcšir iz Črnega vrha. Angela Krek iz Starega dvora, Tilen Slovšak iz Loke, Ivan Cof iz Zgornjega Bitnja, Angelo Molinaro iz Loke. Marija Potočnik Iz Loke. Jera Pinter od Sv. Duha, Marija Dolinar iz Brodov, Elizabeta Oblak iz ? ib-nice, Pavel Gaser iz. Stare Loke, Marija Kožuh iz Loke, Marjana Setnikar iz Selnice, Ivan Mavri is Loke, Andrej Celiner od Sv. Duha, Bernard Buli iz Črnega vrha, Valentin Oman iz -Zminca, Frano Triler Iz Slare Loke, M. BradeŠko iz. Črnega vrha, V Scaičurskl občini so umrli: Marija Silar i s Srednjo vasi, Franc Osterman iz Luž, Marija Kuhar iz Srednje vasi, Marija Jereb iz Šenčurja, Peter Burcer iz Praprolne polico, Ella I.n a Tliiele Iz llraslja. Na Golniku so umrli: Leon Kleindicnsl iz Golnika, Marija Boster iz Cigan u vasi. Marija Perčič iz Trstenika, Mihael Šler i* Spodnjih Dupelj in Jernej štefe iz. Zabelj. V ol>* čini Trata v Poljanski dolini: Helena Reven iz Todrnža, Anion Itžen Iz Gorenje vasi in Agalai Frelih iz Kopačnice. V občini Bohinjska Srednja vas so umrli: Marija Arh iz. Jereke, Frančiška Mnrkež iz Boh. Srednje vasi, Marija Medja iz. Češnjice, Ivan Čuden iz Češnjice, Franc Sodja iz Jereke, Luka Škanter iz Slare Fužino in Ivan Zvan iz Sludora. V kamniški občini so umrli: Jakob Pančur iz Tučne, Anton Kemperle iz Podgorja, Jožef Krantar iz Zapric ta Amalija Vedli«! iz Šutne. V vodiški občini so umrli: Andrej Sla-per iz Bukovice, Marija Suster iz Kosez, Marjana' Kopitar iz Repenj, Štefan Kranjc iz Bukovice« Uršula Peterka iz Bukovice in Marija Podgoršek iz Bukovice. V Šmnrlnem v Tuhinju sta umrla Julijana Močnik iz Sidal in Frančiška Pavlič iz Potoka. Nemški šolarji za zmago Učenci nemških šol so na najuspešnejši način tekmovali pri zbiranju starega papirja. Do sredo februarja so zbrali vsako vojno leto nič ni a nI kakor 100.000 ton starega papirja vseh vrst. ga papirja je toliko, da bi lahko napolnili z njun tovorni vlak, ki bi imel deset tisoč vagonov, i Bt^ K. ^•^O^RfGODFUJETEO^rLAPOlfcOriOVEGiVVOJAKA, Priznati moram, da sem bil v srcu že prej na Strani svojega bratranca; pa če bi žo no bil, bi moral biti zdaj, ko ga je obšel strašen strah, ko ie slišal vso svojo sramoto. Beseda mu je zastala'v grlu. Segel jo z roko po ovratniku, omahnil je, da sem mislil, da bo padel. Urno sem stopil k' njemu, da bi mu pomagal, vendar si je opomogel, se mi umaknil in stal tam z iztegnjenimi rokami, kakor da bi se hotel ubraniti sramote, da se bi ga dotaknil. »'Roke pročl« je mogel še zajedati. »Zdaj vsaj upam, da boste razumeli položaj, ki slo se vanj pahnili,« je nadaljeval odvetnik z istim trdim glasom. »Razumeli boete, da jo samo vam v korist, da se požteno vedete. Ne manjka več dosti, pa pridete v luknjo, ie se smem tako izraziti; ker bosto vedno pod strogim nadzorstvom mojih ljudi, bi morali kolikor le mogoče gledati na to, da so vaša pota poštena. Ce Ic količkaj krenete vstran, se bom takoj zganil.< Ponosljal je in pozorno gledal toliko trpinčenega moža. — >Z'laj ml pa še dovolite, da vas spomnim, da čaka vaš voz pred vrati. Ta razgovor je mučen za njegovo lordstvo, da razburja in gotovo ni prijeten tudi za vas; meni pa se tudi ne vidi |>o-trebno, da bi ga šo nadaljeval. Vaš stric ne želi, da hi šo kdaj spali |>od njegovo streho.c Ko se je Alain obrnil in odšel iz »obe brez vsako besedice ali znamenja, sem stopil takoj za njim. Nekaj človeškega sočutja jc bilo pač v meni. To neprotano trpinčenje, to počasno, postopno ugonabljanjo človeka je dodobra izpremenilo vsa čustvu v meni. V listih trenutkih sem preklinjal strica, pa odvetnika zaradi njune hladnokrvne okrutnosti. Ko sem se na stopnicah sklonil čez ograjo, sem ravno še slišal njegove hitre korake v veži, ki je bila prej polna služlnčadl njemu na čast, zdaj pa, ko jo odhajal tako žalostno, popolnoma prazna. Malo hi|>ov pozncjo je gromko zalopotnil vrata za selioj, da se je razlegalo po hiši, inenl pa bobnelo |>o ušesih. 19. Vihar. Toliko da je bila hiša prosta mojega bratranca, sem žo začel razmišljati o vsem, kar se je bilo zgodilo. Razbili so bili nmoge vaze in slutil sem, da lom moral jaz vse to plačati. Zhadali so to iKmosno, divjo žival in jo bili, javno in skrivaj, I'rez vsake mero in cilja; nato pa so ji odprli zamrežena vrata in jo spustili na prosto. Nisem se mogel otresti misli, da je v resnici žalostno, da se je vedno, kadar koli mo je zamikalo, da bi »Ampak kadar te vrne...* odobraval svoje ravnanje, našel' eden ali drugi "1'Pnjalelje?, mi zaigral junaški prizor, mene in t.1«! !a caredil junaka vsega, ali kar je eno so v vsega. Ne posebno dobre volje sem Pred odvetn i kom? 8Cm ^^ ^ I Stal je na preprogi ob kaminu in ni bil videti kar nič ponosen na zadnje dogodke. »No?« sem vprašal. »Zdaj sto torej dosegli vse. < »Je že odšel?« »Seveda je odšel; ampak kadar se vrne, nam bo huda predla.< »Prav imate,< jo pritrdil odvetnik. »Razen laži in potvar mu moremo malo očitati — prav kot nocoj,« »Nocoj?« sem ponavljal. »Kaj pa je bilo nocoj?« »Same laži in baharije, to je bilo.« »Moj Bogi Ali moram še l>olj občudovati vaše ravnanje kot sem ga že? V kakšnem pogledu pa, gospod?« Mislim, da sem bil prav vnet za napadanje, ko sem govoril ta vprašanja, toda gospod Ro-maine ni omahoval. »Baharije, širokoustenje kot le kaj,« je odgovoril resnobno. »Baharije v tem smislu, da sem se bahal, in v tem smislu, da sem lagal. Kako neki bi ga mogel dati prijeti? Vaš stric je vendar sežgal vse listine I To sem vam povedal že v Edingburgu, v trdnjavi, ko sva se prvič videla, vendar ste bržkone že pozabili. To je bilo dejanje velikodušnosti. Imel sem žo več takih primerov in sem jih vedno obžaloval; vedno sem jih obžalovali .To naj l>o njegova dediščina', je rekel vaš stric, ko je uničil tiste listine, sam niti slutil ni, da je cela dediščina tako velika — kako velika, sc bo pokazalo šele s časom.« »Prosim vas najlepše, da mi oprostite, go-sjiod, čo rečem, da se mi močno dozdeva, da ste lako predrzni, v takih okolnostih bi moral prav za prav reči, tako nedostojni, da sto potrti in pohiti.« »Prav pravite, v resnici sem. Pobit sem. Kar na tleh ležim. Vse je gotovo za velik ogenj. Ce se samo zinislim na to, na vašega bratranca, pa tisti časopis. Povem samo Se to, da vedno bere ravno ta časopis; rekel bi, da ga ima vedno v žepu.« »Bila je prava blaznost; v tem vam dam popolnoma prav,c ml je sogel Roinaine v beseda »Toda zgodilo se je, kakor je bil ukazal vaš stric, gospod Anne. Kaj naj bi bil drugega storil? Ali mu rekel, da ste vi morilec Goguelatov? Menim, da ne.« »Se razume, da nel Bila sva v res bednem položaju.« »Se vedno vam ne gre v glavo, kako resen da je bil. Za vašo osebo je bilo popolnoma potrebno, da je vaš bratranec odpotoval in to pri tisti priči. Pa tudi vi sami morate še nocoj oditi, brž ko so stemni; ali bi bili sploh mogli oditi, dokler je grof bil v bližini?« »Oprostile, prosim, gospod Romaino. Alt pa mu moj stric no bi bil mogel zapovedati, naj gre?« »Že vidim, da vam moram Sele obrazložiti, zakaj da ni vsa ta reč tako lahka, kot se zdi. Pravite, da je to hiša vašega strica. Je res. Obenem pa jo tudi hiša vašega bratranca. Tu ima svoje sobe, v resnici jih ima, ker je stopil čez prag pred tridesetimi leti, in te sobe so polne neizmerno množine razne Saro, steznikov, škatelj s pudrom in druge take ženske ropotije, in živa duša bi ne mogla tega osporavatl in trditi, da niso vse te reči njegove in tudi če bi hotela Ravnali smo docela prav, da smo mu pokazali vrata; pa šo pri tem je imel neizpodbitno pravico, da bi rekel: ,2e dobro, vendar ne grem brez svojih steznikov in ovratnic. Moram vendar še spraviti skupaj zaboje in omare, ki jih ni nič koliko, polne stare šare vsake vrste, ki sem zanjo potratil zadnjih trideset let, da sem jo nabral. In da zmečem vse lo pošteno vanje, mi jo treba vsaj trideset url' Kaj bi mu lahko rekli 118 »Jaz bi nasvetoval, da bi vzeli dva krepka služabnika pa par poštenih gorjač.« »Bog me obvaruj take nestrokovnjaške modrosti I Da bi takoj izpočetka ravnal krivično? Ni mogoče. Samo eno sem mogel storiti. In to sem tudi storil, s tem pa potegnil zadnji svoj adut. osupnil sem ga in ga vsega zmedel. S tem sva pridobila tri ure in požuritt se morava, da te tri ure izrabiva. Zakaj, če je kaj gotovo, |e tov da se jutri zjutraj zopet prikaže tu. S« v takih okolnostih ie vedno pomisljate in branite, da bt odšli iz dežele?« »Res jel« »Vendar je neobhodno |>otrebno.< »Saj ni mogočo. Pamet nima nič opraviti ■ tem. Naj zadostuje, če vam povem, da gre pri tem za srčno zadevo.« »A tako?« je rekel Romaine in pokimal. »Ta bi si bil že lahko mislili Pošljite jo v bolnišnico^ vtaknite v rumenih hlačah v ječo, storite, ka« hočelel Mera in Leander prideta vendarle skupaj. Pa hodite po svojih potih. Meni je vseen«, Prestar sem že, da bi se prerekal z mladeničen^ ki si misli, da je zaljubljen. Ampak samo po mislite, kaj vas potem čaka; ječa, morišče, vislice, vrv; same zlodjevo prostaške reči, mladi prijatelj; kako grde, žalostne, resne, pa kako malo praktične!« »Slišite, saj vem vse to,« sem odvrnil vesel«, »Pa vzlic temu ostanem pri tem. Vrh vsega p« moram tudi —. Pa, da vam povem na kratko, gr« za srčno zadevo, in nič me ne bo oviralo, da n« b| jjotoval v Edinburg nazaj.« Ce bi mu bil sprožil pištolo tik zraven ušea^ bi se ne bil bolj preplašil. »V Edinburg?« je ponavljal. »V Edinbur|fc kjer vas j>ozna vsak kamen?« »Gospod Romaine,« sem odgovoril, »ali nI varnost včasih ravno v drznosti? mislili, da 6em?« odgovoru i? Kje bi pač manj »Bog ve, zmee resnice je že v vaših beeo-dah!< je vzkliknil odvetnik. »Da, celo mnoga resnice! Potonile so vse priče, razen enega, tat pa je v ječi na varnem. Vi ste zaista izpremenje« ni tako, da vas živa duša ne prepozna — vsaj upam, da ne —, vi pa stopicate po ulicah v mo« stu, ki ste ga bili osrečili s svojimi prenapetostmi. To je pa res, da niste tako slabo preračunali vsega!« »Vi torej odobravate moj sklep?« »Odobravam ga? O tem ni govora. Samo ena pot je, ki bi jo mogel odobravati, in ta je, da brez odlašanja pobegnete na Francosko.« »Torej ne zavračate popolnoma mojega sklo« pa?« — »Ne, res ne popolnoma. Dajte služabnikom časa, da ležejo in se prespi jo. Potem pa si Iv berite pot, katero si hočete, in stopajte kot bi vam bil sam zlodej za petami. Jutri si potem lah« ko najamete kakšen voz ali vzamete pošto in nadaljujete svojo pot tako dostojno in tako oprezna kot le morete.« »Hočem si zapomniti,« sem rekel; »samo časa mi dajte. Moram si premisliti vse, celoto kakor tudi posameznosti I« »Cel Pavliha!« je zamomljal. »Jo že imaml Nastopil bom kot ugleden gospod s strežajem in ta strežaj bo Rowley.< »Da vas Se ena reč več naveže na vašega strica? Ta je pa nič koliko pametna I« »Oprostite, prosim, saj je tudi. Od daleč ba Rowley zadostoval kot človek, ki ga vidijo, kaka se ziblje na vozu na sedežu za strežaje. Pošten je, rad me Ima in jaz mu zaupam. Nobenega dru« gega ne vzamem.c »Morebiti pa ne bo hotel iti,« je omenil Ro< maine. »Tisoč funtov stavim,-da bo Sel!« sem vzkliknil. »To pa kaj lahko doženemo. Treba je samov da ga poSljete na pot, ki mi jo nasvtujete, vs« drugo pa prepustite meni.« Ko sem še govoril to besede, sem stopil na drugo stran sobe ln pogledal svojo garderobo. »Obleči se moram tak«, da ml bo prijalo, ko bom imel tako zalega stre-žaja in torbo Iz ruskega usnja,« sem Se dodal. Zamislil sem se ob leh besedah. Nekoliko sem se obotavljal, pa pogledal torbo. »Resnica, tudi za njo se moram obleči,« sem nadaljeval, »Za oko je premožna in imovita; izpričuje tudi, da imam odvetnka; ona je imetje skoraj neprecenljive vrednosti. Pa vendar bi mi skoraj bila ljubše, da bi bilo manj denarja v niej. Odgovornost je velikanska. AU ne bi bilo boljše, ie bi vzel s seboj samo pet sto funtov, ostalo pa zaupal vam, gospod Romaine?« »Dobro, če za gotovo veste, da ne boste potrebovali denarja.« »Tega ne vem za gotovo. Sicer pa vam vedna Se lahko pišem ponj.« »Pošteno se motile in vedite, da prekinem tukajle in zdajle vsako zvezo c vami, dokler n« pridejo boljši časi.« (Nadaljevanje prihodnjič.) V Divja in domača gos Razlikujemo divjo in domačo gos. Divje gosi gnezdijo malone po vseh evropskih državah, kjer imajo obsežna močvirja. Domovina divjih gosi pa je Rusija, pa tudi Sibirija, Merklenburška in Islandija. Tudi v Severni Afriki divjih gosi ne manjka. Bliže nas gnezdijo v Podonavju, v Podravju, pa tudi v Bosni in v Južni Srbiji. Divja gos je 'dolga do 85 em, z razpetima perutnicama meri do 160 cm. Rejena divja gos tehta do 9 kg. Samice so manjše od samcev. Zanimivo je pri divjih goseh, da ima vsak samec samo po eno samico, s katero živi skupaj, dokler eden ali drugi ne konča življenja. Pri domačih goseh gospodari en sam gosjak nad 3 ... če jih je več. Kajpada se tudi goske pridružijo močnejšemu — lepšemu. Divje gosi gnezdijo običajno na otočkih sredi močvirja. Vali samo samica. Ko so mladiči, ki jih je do 12, izleženi, se jim pridruži tudi >ata< in pomaga skrbni »materi« pri »vzgoji«. Divje mlade goske odvedejo »starši« v gosto bičevje, kjer si mladiči prično sami iskat hrane in se prav spretno potapljajo. Divje gosi uživajo skoraj izključno rastlinsko hrano. Pulijo razno zelenje po njivah in travnikih, ob-jedajo peso in repo ter pobirajo žito. Ugaja jim tudi želod in žir. Divje gosi so v splošnem zelo plahe in previdne živali. Znano je, da dobro razločujejo nevarnega lovca od dobrosrčnega pastirja. Zalo najbrž ne bo prav, če nekateri dolgojezičuiki imenujejo lahkoverna ženska bitja goske. Na koncu naj omenimo dogodek iz zgodovine Rima pred Kristusovim rojstvom. V tistih ča6ih so Galci hudo napadali utrjeni Rim in bi ga bili zavzeli, če bi ne bilo takoimenovanih kapitoljskih gosi. V temni noči so Galci, ko 60 se jih branilci Rima najmanj nadejali, pritihotapili na obzidje. Tedaj so začele gosi v Kapitolu na V60 moč gagati in 6o s tem branilce Rima pravočasno opozorile na pretečo nevarnost. Galci so bili odbiti. 0c6i 6o rešile Rim. Tisoči dirjih gosi na ohreijn IVashingtonskega jezera so zalcmnili nebo. Divje gosi in race Gosi na pohodu. mmm Gosja druiba na domalem dvorišču. :Bomo,i"ie ...".....- —. cj Gabršček, urar na Gorjanskem, je bil Iprnci uaDrscen, urai na uuip«^..., ^jevreten čudak. Bil je »."^"..P^*«''«, imel lik Kie velike postave in nekoliko upognjen im * Atrotflo glavo, sive, zmrsene lase, kol zupn obrit obraz, črne, bodeče oči, koničast no^, Sne ustnice, kazal se je vedno čmernega in Spi v govorjenju in obnašanju. Doma je vedno 3 vrhnjo delovno haljo, če pa je kam šel, je Jernej Gabrllek. tae! na eebi irno sukneno suknjo, tako dolgo kakor jih nosijo duhovniki, in na glavi nizek, trd Irlobufc. Tristo korakov od gorjanskega trga je imel na samem stoječo, prostorno, še skoraj novo liiso, v kateri je stanoval čisto sam. V pritličju je imel deiauiico, zraven še dve sobi, na čigar 6te-,oah so visele ali stale na policah od vrha do tal Ure vseh vrst — majhne in velike, poceni in drago-ttne — zadaj je bila še kuhinja in 6oba, v kateri fe stala mogočna postelja z nebom. Celo zgornje nadstropje s petimi primerno opremljenimi sobami H imel mojster Jernej popolnoma prazno; a če je »vprašal kdo po stanovanju, je vsakogar robato bdpravil. Kot edino živo bitje je imel pri 6ebi velikega psa, kateremu se ni bilo varno približali; ta jnu je bil zelo vdan in ga je zvesto varoval podnevi ■ ponoči. Dvakrat na dan je prišla iz trga sem •tarejia ženska, ki je pripravila urarju skromen obed in izvršila nujna gospodinjska opravila. K »emu je spadalo predvsem pospravljanje in snaže-®)e; kajti mojster je gledal zelo na snago. Menja-J[akfOse pa ne|>restano postrežnice v urarjevi hiši. Malokatera je ostala več kot četrt leta. Nekatere *o šle same od sebe, drugim je pokazal vrata go-•pod Jernej sam, zlasti če je opazil, da preži ka-a na zakon z njim. Bil je nezaupljiv do vseh in eodrnjav, pri vsem pa ludi zelo varčen. Tako se Kigodilo, da je bil večkrat dalj časa brez vsake PWtre?nice, ker ni mogla nobena pri njem vzdr-•ati. Ce st je pa moral sam cekrbovali, je bil naj-"0| slabe volje. Hodil jc pač tedaj na hrano v go-•ntno. toda ni ostal lam niti miinito dalje, kot je potrebno. Malobeseden in molčeč, kot je bil, ™ * nikomur posebno veliko občeval, nili ne s •vojttna bratoma, pekom Jakobom in Andrejem, •trn s!!'!!1 "" Klančarjevo kmetijo, in s svojo se-vim: T™larievo Katarino, — da, s temi in njihovi družinami celo najmanj... Ni pa bil Jernej ca r r vedno lak ljudomrzec, za kakršnega so "V.Hje splošno imeli. Nekdaj je bil že šest let hovri-^ v; solah in i« sploh nameraval postati du-nelm i i. 6edmem letu študijev pa so ga zvabili v nX° i- j 'a^koživi tovariši, da je zašel z njimi leiil i 1 , 0111 prejxjvedano gostilno in sc ude-Badan ■ ne zahave. Zadeva je prišla kmalu ko R, Jn,Jeni€i in njegov najboljši prijatelj Slan-t airrrn,1■•'er 'ril'e drugi tovariši so bili izključeni PUsSZvCVKb? jf priJeJ 6re
  • fiotilo, da je navil ušesa že J ouraslemu mladeniču in ga nato hotel prisi- liti, da se gre brezpogojno učit čevljarstva. Temu 6e je mladenič uprl in je v trmasti jezi zopet zapustil domačo hišo. V svetu mu je pa šlo na trdo. Da bi dalje študiral, ni imel sredstev, in bilo je tudi 6koraj nemogoče, da bi ga 6 črnim madežem v odhodnici še sprejeli na kako gimnazijo. Njegov prijatelj Stanko je vstopil v samostan. Za to pa ni čutil Jernej nobenega veselja in še manj jx>klica. Slednjič je moral biti vesel, da ga je vzel uranski mojster Suligoj v mestu kot učenca v 6vojo hišo. S 6vojo vestnostjo in pridnostjo ter spretnostjo pri vsakem delu &i je pridobil mojstrovo naklonjenost, lako da mu je ta px> dveh letih dal napraviti novo obleko in mu vtaknil v žep še nekaj denarja za nagrado. Sedaj pa je inoral Jernej k vojakom in je služil dve leti pri brambovcih. Tedaj je pisal nekoč očetu pismo in ga prosil za kako denarno pomoč, da bi imel za najnujnejše potrebe, ni pa prejel od starega niti odgovora niti beliča. Ko je minil vojaški rok, 6e je. vrnil Jernej k mojstru Su-ligoju, dovršil učno dobo in napravil pomočniški izpit. Nato je šel na potovanje in je dobival vedno več veselja do urarske obrti. Iz velikega mesta, kjer je delal v večjem urarskem podjetju, je pisal njič dobil tudi dokaze zato, da 6ta brata Jakob da je oče pred pol letom umrl in da je on kot naslednik prevzel pekarstvo — in niti besedice več. To sporočilo je urarja jx> eni 6trani globoko pretreslo, po drugi strani pa ga je navdalo z upanjem, da mu mora od očetove zapuščine, ki je veljal za bogatega moža, pripasti precejšen delež. Z nekaj lisoč goldinarji, na katere je za trdno upal, bi mogel začeti z obrtjo na lastno roko in postati samostojen mojster. Odpovedal je tedaj 6lužbo v mestu in 6e odpravil domov. Tam je bil 6lrašno razočaran, ko je zvedel, da ga je oče razdedinil. Kot razlog za to je bilo v oporoki navadeno, da je odšel kot izprijen in nepokoren sin od hiše, jx>-tem ko je njemu pristojno dediščino s svojim brezplodnim študiranjem že itak davno zapravil. Pripadlo mu je od vsega premoženja le še beraških dvesto goldinarjev. Upravičeno je 6umil, in slednjič dobil ludi dokaze z alo, da so brata Jakob in Andrej in 6estra Katarina močno vplivali na očeta, ko je delal oporoko. Sedaj je ostal Jernej še prav nalašč v Gorjanskem, si najel stanovanje in vpeljal majhno urareko podjetje. Ni 6i pa mogel s tem nikakor opx>moči. Obrt je šla slabo, deloma 60 bili temu krivi nekateri nagajivci, ki so po gostilnah zbijali neumestne šale na njegov račun, deloma pa je odbijal odjemalce 6ain s 6vojo čeinernostjo. Tu je potožil nekoč 6vojemu staremu prijatelju Stankotu, s katerim je bil še vedno v pismeni zvezi, svoje težave. Nekdanji šolski tovariš, ki se je imenoval sedaj pater Seralin in je postal izvrsten redovnik in ljudski misijonar, je odpisal prijatelju zelo iskreno, tolažilno pismo in je na koncu pristavil na svoj dobrovoljen način: • Le pogum in korajžo, predragi prijatelj. Saj niso še splavali vsi upi po vodi. Morda se oglasi še kaka bogata teta s svojo zapuščino ali pa zadeneš celo velik dobitek v loteriji.. — Sedaj je motila Jerneja venomer misel na veliki žrebni dobitek in ga ni več pustila, doklej ni zares stavil v loterijo. In tedaj je doletela mojstra Jerneja neverjetna sreča, zadel je enega glavnih dobitkov, ki mu je po odbitku vseli stroškov vrgej v naročje čistih trideset tisoč goldinarjev. Sedaj je bil mojster na konju. Sezidal si je zunaj trga postavno, lepo hišo, Sezidal ti je zunaj trga lepo hišo. napravil v njej veliko u/arsko zalogo in vpeljal obrt v povečanem obsegu. In na čuden način je dobival 6cdaj naročila od vseh 6lrani, ne samo iz Gorjanskega in okolice, ampak tudi iz bolj oddaljenih vasi. Mojster Jernej je izvrševal vedno dobro, solidno delo in je imel v zalogi samo izvrstno blago, zato pa je bila temu primerna cena in ničesar ni dal iz rok brez takojšnjega plačila. Dokler ni bil denar na mizi, ni dal od 6ebe nobene popravljene ali nove ure. Vkljub temu je imelo podjetje vedno več odjemalcev in mojster 6i je pridobil polagoma 6loves izbornega urarja. Od druge 6trani ga je pa vendar preganjala nesreča, ki je potrjevala pregovor: »Sreča v igri, nesreča v ljubezni.« Več kot celo desetletje si je iskal Jernej primerne zakonske polovice, ni pa našel nobenega/ ženskega bitja, ki bi ugodilo vsem njegovim zahtevam. Nekatere so se izkazale pri natančnejšem ogledu kot lahko blago, druge 6o zahtevale že vna« prej denar, in zopet drage 60 hotele celo, da pre« piše polovico svojega premoženja nanje. Tako ja prišlo, da je bil Jernej Gabršček pri štiridesetih letih še samskega stanu. Tedaj 6e je dogodilo, kot že večkrat v njegovem življenju, nekaj po\6em ner navadnega. Štiridesetletni mladenič se je kar nenadoma do ušes zaljubil v devet indvajsetletno dekle, v lepo Krajnikovo Francko, in ta ljubezen ga je tako prevzela in omamila, da je bil pripravljen sprejeti V6ak piogoj ali dekletovo zahtevo, če mu le da roko v zakon. Francka mu je dala besedo iri si je samo izgovorila, da 6e s poroko toliko časa počaka, da mine običajni čas žalovanja po materi. Po privolitvi v zakon je bil urar nad vse srečen in 6e je popolnoma zanesel na dekle, tako da ni imel najmanjše 6krbi, da bi 6e mu utegnila nevestai kdaj izneveriti. Na nič drugega ni mislil kot na to, kako bi svojo hišo čim lejsš uredil in stanovanje čim udobnejše opremil. Po preteku pičlega tričetrt leta je pa prišlo grozno razočaranje. Francka se je poročila kar iznenada, ne da bi urarja o tem kaj obvestila, s čevljarjem Kragljem iz vasi, znanim »Vetrnjakom«. To je bil najhujši udarec, ki je urarja kdaj zadel, in ga ni več mogel popolnoma preboleti vse življenje. Razen velike 6rčne bolesti je moral prenašati še zasmeh ljudi, ki so ga na V6e načine dražili z nezvesto nevesto. Zagrenjen, užaljen in ogorčen je izgubil vsako dobro mnenje o ljudeh in zaupanje do njih, postajal je od leta do leta boli čemeren, neprijazen in nedostopen in je rad nagajal ljudem, p>osebno 6vojim sorodnikom, z malimi, zakritimi zlobnostmi. Tako je prihajal po vsej okolici vedno bolj na slab glas kot ljudomrzec in tako se ga je v zvezi z njegovim imenom Jernejem prijel priimek »Jernač Gondrač«. Tal pridevek se je tako udomačil, da niso urarja daleč na okoli 6ploh drugače več imenovali kot Jernačai Oodrnjača. S tem je postalo njegovo razmerje do rojakov še bolj neprijetno. Vendar pa ni zaradi tega njegovo priznano podjetje trpelo nobene škode. Svoje, nekdanje neveste Francke ni mogel mojster Jernej vkljub trpki zagrenjenosti vse svoje žive dni pozabiti, nikdar ni rekel žal besede o njej in je čutil prej pomilovanje ko mržnjo do nje. Ko je tako zgodaj umrla, se mu je v dno srca smilila, in ko je prišel kdaj v tisto vas, je krejiil pogosto na tamkajšnje pokopališče, kjer se je dolgo ustavil na Franckinem grobu ... Prešlo je med tem nekaj let in Franckina podoba je začela v urarje-vem srcu nekoliko bledeti. Tedaj se jc dogodilo zop*t nekaj nepričakovanega, ki je znova poživilo spx>min na nekdanjo nevesto. Nekoč je imel delo na votčanskem zvonik«, kjer jc bilo treba popraviti cerkveno uro. ki ni šla v redu. Ko je proti večeru prišel z zvonika dol v cerkev, je zaslišal glasen jok in nato presunljivo klicanje otroškega glasu: »Mati božja, pomagaj! Mati božja pomagaj! Mati božja, pjornagaj!« Urar se je naglo in prestrašeno ozrl po cerkvi in je zagledal dečka, ki je klečal pred stranskim ollarjem Matere božje in z visoko nad glavo sklenjenimi rokami iskreno molil. Toda že je deček zapazil, da je nekdo stopil v cerkev, skočil je pokonci, glasno zavpil in hotel naglo uiti skozi vrata. Mojster Jernej ga je pa vlovil za roko in krepko držeč ga, je šel z njim iz cerkve. Zunaj ga je vprašal: »Zakaj tako moliš?« »Odpustite mi, odpustite mi!« je milo prosil deček, tresoč se po vsem telesu in s solznimi očmi gledajoč v moža. (Nadaljevanje prihodnjič.) |[ NAŠI VELIKI MOŽJE Fraitc Tudi učiteljski stan nam je dal velike može, med njimi gotovo zelo pomembnega Franca Jakliča, Is i je bil tudi med ustanovitelji naše slovenske katoliške Slomškove družbe. Jaklič se je rodil 1808 v Podgorici v Dobre-poljali, zalo si je nadel tudi pisateljsko ime Podgori čan. V Ljubljani je napravil najprej tri gimnazijske razrede, potem pa je šel na učiteljišče. Sprva je šel na službo še brez končnih skušenj in je bil zalo lahko samo pomožni učitelj. Kot tak je služboval najprej po pol lela v Ljubljani in v Škofji Loki, pa zopet v Ljubljani. Sele 1892 je napravil v Kopru zrelostno učiteljsko skušnjo, kmalu polom pa je postal učitelj v Dobrepoljah, kjer je bil tudi že nadučilelj. Zadnja leta je kot upokojenec preživel v Ljubljani, kjer je imel svojo majhno hišico in je tukaj tudi umrl 1937. Podgoričan je bil izredno vesten učitelj in do skrajnosti pravičen vzgojitelj slovenske mladine. Marljiv in delaven je bil kol čebelica, pa tudi trden in značajen mož, ki je bil lahko zgled ne samo naši mladini, marveč ludi svojim tovarišem. Njegovo delo pa nikakor ni bilo samo v šoli, zaprlo med štiri slone, samo za učiteljsko mizo v razredu, marveč je segalo daleč izveu tega ozkega območij 6aj je bil velik naš kulturni, politični, gospodarski, verski in zadružniški delavec. Iz njegovega političnega delovanja naj omenimo, da je bil vse od 1900 do konca prve svetovne vojske deželni poslanec, od 1907 do 1918 pa tudi državni poslanec avstrijske zbornice. Najpomembnejše je Jakličevo kulturno delovanje, to je njegovo pisateljsko delo. Bil jc Jurčičev učenec in so je sčasoma razvil v najpomembnejšega ljudskega pisatelja svoje dobe. Sodeloval je vseskozi pri Domu in svetu in pri Mohorjevi družbi, ki je poslala med slovensko ljudstvo prav lopo število Jakličevih Večernic s preprostimi ljudsko vzgoj-nimi povestmi. Kot Jurčičev učenec se je Jaklič predvsem posvetil opisovanju našega slovenskega kmeta z Dolenjske. Kakor je Jurčič opisoval svojo Muljavo, Tavčar svojo Poljansko dolino, Mencinger svoj Bohinj Valjavec svojo deželico pod Storžičem, lako je Jaklič povedel v slovensko povest kmeta iz Dobrepolj in Suhe krajine, torej svoj rojstni kraj in kraje svojega službovanja. Pisateljsko delo je začel 1889 v Domu in svetu s povestico Spomini 6 slovanskega juga, ki je v nji pokazal odlomek iz znanega bosenskega upora med 1875 in 1878. Takoj naslednje leto pa je že začel slikati ljudi iz svojih Dobrepolj. Kot Jurčičev učenec so je posebno rad mudil pri opisovanju vaških posebnežev ali originalov, kakor jih poznamo iz Jurčiča: Mar-tinek Spak, Flere Krivostegno itd. Te vrste povesti so: Selška slika in Sirota v Domu in svetu 1890, dalje Naši vaščanl, ki je izšla v Ljubljanskem zvonu 1891, istega leta je zopet v Domu in svetu izšla povest Podobe iz naroda, dve leti kasneje pa je l)om in svet prinesel njegovo povest Kako se je ženil Kobaležev Matija, povest veselega, burkaslega značaja. Svoje ljudske povesti je Jaklič pisal doloma iz sodobnosti, deloma iz zgodovinskih časov, bil je torej romantik in realist obenem. Pokaral nam je vesele in žalostne dogodke dolenjskega kmeta. Njegovo pisateljsko delo je sprva segalo Ija do 1902, ko je napisal še tele povesti: Luka Vrliec, Vaška pravda, Ljudska osveta, Vaški pohajač. V nekaterih povestih je kar znanstveno resno razpravljal o vprašanjih slovenske vasi in našega kmeta. Najrajši riše vesele in resne, kako se naši kmetje može in ženijo, v kakšnih razmerah žive in ee gibljejo, njihove so- IZ KOČEVJA Cenjene naročnike naših listov v Kočevju vljudno opozarjamo, da iahko poravnajo naročnino za vse naše liste, t. j. za »Slovenca«, .Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino za »Slovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki «e nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju (zraven cerkve), kjer se sprejemajo tud/ novi naročniki za omenjene liste. Tam se dobe tudi vse ostale informacije. cialne 'm kulturne prilike itd. Te vrste povesti bi l ile na primer: Tkalcev Anton, V pustiv je šla, Svatba na selih, Lepi Tonček, O ta tes.amen (pr.-meriai Kersnikovo povest Testamenti), Za možem, Od hiš® do hiše, Naša dekleta. Po 1902 e za dolgo časa utihnil iu se zopet oglasil še e 1924 v Mohorjevi družbi, kjer je v Večernicah izdal povest Zadnja na grmadi in V graščinskem jarmu. V vseh teli ljudskih jiovestih se je Jaklič poka zal nenavadno dobrega in veščega poznavalca ljudskega življenja in dela, ljudskih šeg in navad. V zadnjem času jo Ljudska knjigarna v Ljubljani izdala že lopo zbirko Jakličevih Zbranih spisov v priredbi in ob razlagi J. Logarja. Pomembno pa je ludi Jakličevo gospodarsko in strokovno ter splošno prosvetno dolo mod našim narodom. Koliko je napisal članov te vrste, kako vneto je deloval v strokovnih in gospodarskih društvih, vse pa v dobro in korist našega podeželskega človeka. Zalo ga po vsej pravici štejemo mod velike može, ki so dvigali kulturo in civilizacijo našega preprostega človeka no samo s peresom, marveč tudi s praktičnim dolom med ljudstvom samimi rožah je zdravje Senčni zdrob ali ster. Zdravljenje s senčnim zdrobom je prav tako sturfl kot znanost o zdravilnih zeleh. Uporabljali so seneni zdrob že Grki. Ster imenujemo odpadke od sena. v katerih se nahajajo prav različne zdravilne zeli, ki se mod prekladanjem in premetavanjem sena zdrobe in ostanejo na dnu. Ta zdrob rabimo kot čaj ali pu za obkladke. Suhi in segreti seneni zdrob, ki ga stresemo v primerno platneno vrečico, se prav mnogo uporablja tudi v znanstveni medicini. Sleri lajšajo bolečine tako pri sklepnem revmatizmu kakor tudi pri drugih notranjih boleznih. Vplivajo pa tudi razkrajajoče oziroma zbirajoče in jih rabimo pri raznem kožnem in notranjem gnojenju. Obkladki pritegnejo zaradi toplote čim več krvi na površino. S krvjo vred pa pridejo na površino tudi škodljive snovi, ki jih koža |hi potenju izloča. Slaro zdravniško pravilo pa se tudi glasi: zdravljenje bolnega organa bo le tedaj uspešno, če mu dodamo čim več krvi. Z vročimi obkladki slera pa ravno to dosežemo. Senen ster, bodisi sira ali kot čaj, vpliva zelo ugodno pri sklepnem revmatizmu, ker sečno kislino krvi, ki je posledica napačne prehrane, raztaplja. Tudi že kristalizujočo sečno kislino pri revmatizmu, ki povzroča hude liolečiue, vroči slerni obkladki raztope. Nekateri znanstveniki pa trde, da je mogoče s senčnim steroin ozdraviti tudi kostno tuberku-Baje vpliva ugodno tudi pri zastrupijenju Senen zdrob pripravimo kot zavretek in sicer iz treh pesti stera, ki ga stresemo v vrelo vodo, v kateri ga pustimo brez vrenja 10 minut. Krop precedimo in namočimo v njem platnene krpe, ki jih polagamo na boleča mesta. Kneipp priporoča »senonc srajce«, ki jih namočene v zavretek oblečemo. Na ta način do- ssrs do^^iSr' Tr.di suh vroč zdroli je zelo učinkovit V ta ■matess«! AMBRUS Dne 3. februarja so pokopali najstarejše*, člana nuše občine, Jožefa Mišmaša, vulgo Ko. ščička iz Višenj, ki bi bil dopolnil 16. t 94 let. Lepa starost, ki jo redki dočakajo Naša dekleta so končala z nabiranjem naro& nikov za časopise. Zojiet je število novih naroč, nikov naraslo, tako da šteje »Domoljub« pi »Bogoljub« 73, »Glasnik« 30, »Cvetje« 8, »Mu sijoni« 5 naročnikov, 5 »Slov. domov«, 2 »Šlo. venca. Veliko prihaja tudi drugega nuliožnera in gosfHidurskega berila, tuko da nismo med zadnjimi. Tudi versko življenje je kaj živahno i® veselo. Vsak delavnik je tako jKilna cerkev kakor ni bila prej večkrat niti ob nedeljah. V, nedeljo se pa nujiolni kar štirikrat. Pri sv. raaši ob ]>ol 7, ob tO in popoldne pri litanijah. Zvečer se pa moli vsako nedeljo in praznik rožni venec ia litanije. Tudi med vsako sv. mašo se moli rožni venec. Glavno je pa to, da se lepo moli. Tako se je naša župnija lepo odzvala Marijinemu naročilu v Fatimi. Sicer smo pn lahko hvaležni Bogu, ker naj je lako milostno obvaroval. Naše vasi so bile l>olne partizanov. Bombo in topovske granate so padale okrog naših vasi, ena je padla tudi v vas in sicer kot nalašč blizu hiše, kjer je hit glavni sedež partizanstva. Pa ni bilo nolicnib žrtev in nobenega požara. Morebiti ni nobenega kraja, ki bi izšel tako brez žrtev kakor naši dolina. Ljudje se tega zavedajo, da so bili deležni očividno 1 »ožjega varstva. Prvi petki in sedaj prve soliote in prve ne« dolje so pa pravi prazniki »inage Kristusa Kralja, ko se vsa župnija zgrinja k obhajilni mizi Ne pišemo tega, da bi •» hoteli s tem lw-hati, ampak to naj vse podžiga k še večji p* ročnosti iu ljubezni do — Boga. NOVO MESTO Naročnike »Domoljuba«, ki še niso pornv« nali naročnine za 'leto 1943 vabimo, naj čim« prej poravnajo, da bodo list v redu prejemali Plačila sprejema novomeška podružnica »Slovenca«. _ Ljudska posojilnica z. z n. j. v Novem mestu sprejema vlouo »a vlsta« In vezane vlo?» proti primernim obrcstlm, depotno n.iloib« pa brezplačno — vbo razpoložljivo vn.ik čas. Dajo kratkoročna posojila In posojila na tekoči račun. - Vnovčujo čeko ItalljanKklh bank. — Varčujto, dokler Imato dohodkel IZ CERKNICE Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega dom«« in »Domoljuba« ter »Slovenčev« knjižnice« im« za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Ivan u Cerknice št. 217. Pri njem lahko naročite le časopise Zbira naročila za »Slovenčevo knjižnico« ia ima posamezne izvode na razpolago. PooblaSčea je od uprave listov, da pobira naročnino. i>m» sprejemati oglase in osmrtnice. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov prt njem. Vsakomur je na razpolago z inlormaciianu. Smrt. V 59 letu starosti se je poslovil s tcg» svela g. Vrenko Alojzij, pekovski mojster v Cerknici. Bil je vzoren katoliški mož in ugMen družinski oče. Zapušča ženo s petimi otroki, ki w še vsi nepreskrbljeni. Naj počiva v miru! Preo6lai« naj tolaži Bog. .. „ Preteklo leto je bilo v naši župniji rojenih « otrok, umrlo je 52 oseb, pred oltar je stopilo 8 parov. 91-letnico rojstva je praznovala L deceit«£ lanskega lela v Cerknici Kristan Marija (po mače Tišlerjeva Mica), ki je sedaj najstarejsa o« ba v Cerknici. Imenovana je v teh letih še lako cu> in zdrava, da si še vse sama gospodinji. — naj jo ohrani še mnogo let! RIBNICA ,, Naročniki »Domoljuba«, ki še niso pora«>»» naročnine, jo lahko plačajo v ribniški n|lc"",oT, Tu dobe tudi pojasnila o drugih listih i" « ' , kn jižnici«. Zastopnik naših listov ima na razp" go tudi drugo knjigo iz Ljudske knjigarno, si v zalogi v trgovini Govže. priča iz hmm dni Valvazor pripoveduje: Kaj so Slovenci pred 250 ieti jedli in pili o ribah, ki »zlato žro« Valvazor v svoji tretji knjigi mod drugim piše tudi o kranjskih ribah, ki jih na vso moč hvali. Drugje tudi rud pripoveduje, kako imajo kranjski kmetje ribe radi in da jih mnogo polove. Poglavje o ribali se takole glasi: V veliki večini kranjskih voda je vse polno vsakovrstnih rib: ščuke (šuke), karpi, Šlemi, die kleni, mreni, menki, pečenke, kakor indi veliki somi, podlosti in losos. Zlasti pa je Josti velikih sulcev, lepih lipanov, čednih po- ,o vseh vodah. Tako je na primer v Renu kaj malo lipanov, pač pa se radi drže t trdi, mrzli vodi, ki teče z visokega gorovja, čeprav včasih lipan gre tudi v večje reke in jezera. Nekateri pisatelji vele, da je lipan kaka posebna postrvja vrsta, saj so po-ii i vem po naravi in življenju precej podobni. Nekateri stari pisatelji »o pisali, da so li-pani tista vrsta rib, ki zlato žro. To oa ima prav za prav tale pomen: da ljudje, ki niso nič prida, svuje denarje in premoženje zuprav-ljajo t takimi plemenitimi ribami, zaradi česar jim te ribe res zlato iz mošnje žro. Te ribe so namreč res Laj dobra jed, imajo dobro in prijetno meso. . Ta riba ima mnogo masti v drobovju. Ta mast je pri tej ribi najimenitnejša stvar, ki »luži zdravilstvu. To mast močno hvalijo za vse bolezni na očeh, na koži, v ušesih itd. Če »e je ido hudo opekel, mu bo ta masi opeklino najbolje pozdravila. Na Kranjskem velja tista mast za najboljšo, katera je od lipann, ujetega v potoku Radašica v graščini Rožek, kJ Je lastnino grofa Gnlenberškega. Kako so rakom žvižgali Na drugem mestu je Valvazor že popisoval rake, ki se drže v kranjskih vodah. Močno jih hvali, saj je bil krški rak, ki j>n je žal že izginil, res vse hvale vreden. Na tem mestu pa Valvazor popisuje, kako so ponekod na Kranjskem rake lovili pred 250 in več leti: Najboljši raki na Kranjskem so v Krki in Kolpi Iti ji), n(l razlifne načine love. Imajo pa tudi kaj smešno navado, ko rake iz Kolpe pobirajo. Na palico navežejo črva, nato palico vtaknejo v vodo in sicer pred luknjo, v kateri •o raki. Nuto pa začno na vso inoč žvižgati, 5". rnk> prilezejo iz svoje luknje. Ko prijeto raki na dan, jih s precepom, ki ga mož orit t drugi roki, pobira iz vode. Vendar vsa-»iirat potegne samo enega raka nu dan. Nato j />'«*popi vnovič potegne drugega in tako k«r1 v Pa mora biti iista 'n bistra, ne »aina. ko sem to slišal, se mi je na vso moč ldi-'0' da bi ljudje rakom žvižgali. Pa x«di t'i'.{e ne žvižgajo zraven, da raki ne- ruM -i ■ cc ne žvižgajp zraven, da raKi ne-P"'f?ejo iz luknje. Ker pa eden zna bolje «t3 , ? dru&'- 7a,o taki račji žvižgalci radi lovil' i' i 1)0 bo,je žvižgal in več rakov na-■ . . . Z lovskepn nI nn n >o nnlnm L', 1,-, in 'J' žvižgal Marsikdo fcMf« i ,'?vskega plena se potem vidi, kdo je il "."-Kaleč. §el tI,,r"kdo se bo temu tmejal in ne bo ver-' ier se mu bo vse prismojeno zdelo. Jaz pa J10 Pravici »hI™ ^—j„J .„ I? Kv!ei.lahko Povem, da se to res dogaja fcil« ST' sieer okoli "Vinice. Ali rake tudi Po / °b Ko'Pi tnko love. ne vem. Pol»t,„ ?Pm spraševal tudi starega Hrvata Dann t/i r ■' Je -"nogo let pri grofu Franko-£o ,in„V °[lclr in ki imenitno žvižgati, ta-»ihče V "jeg^vo žvižganje, da pravijo, da ga rakl („j, ?m ne Prekosi. Vprašal ra ga, ali tudi brez žvižganja pridejo iz luknje. Pa mi je povedal: Ne I Ne pridejo ven! Dejal je, da se silno redko dogodi, da bi kak rak brez žvižganju ven prišel. Pruvi da zato, ker je voda tuko čistu, du rak človeka vidi in ne pride ven. Če pa žvižga, pa rak rad pride. Kdor žvižga, lahko ujame tudi sto rakov, drugi, ki ni žvižgal, pa jih ne bo niti šest dobil. Polakovič je povedal, da, kolikor on ve, tako love le med Metliko in gradom Poljane ob Kolpi. Tudi drugi ljudje od stanu so mi prav tako povedali. Jaz sem enkrat poskusil, pu ni bilo nič, ker je bila voda kalna. Rakove oči so zelo velike. Pošiljajo jih v druge dežele za zdravila. Zlasti dobro ceno imajo oči tistih rakov, ki jih v Krki vlove, ker so večje in boljše. Jedli pa so tudi kruh iz lubja Ko je Valvazor med drugim popisal, kaj so naši predniki pridelovali, kaj so jedli in jiili, je pa zapisal tudi bridko sporočilo, da se je našim prednikom včasih kaj hudo godilo, zlasti po kakih uimah. Tako prijKiveduje, kakšno strašno škodo je že takrat delala toča. Toča je vsako leto, zdaj tukaj, zdaj drugje kmetu najlMilj nevarna. Valvazor pravi, da je ponekod padala debela kakor moška pest, drugje debela kakor kurja jajca, orehi, lešniki ali bob. Če pada z dežjem in brez vetra, še ni take škode, če pa suha pada in jo še vihar žene, — '>ijo vse, da na drevju in trti naredi za ved .-i... i., 'i..-.. :., —:l...;."... ml... ..I........... 1, et škode. Toča je najhujša šiba ubogega k run j-skegu kmetiču, ki je pridno delal ter se nadejal dobre letine, nazadnje pu mu je toča vse uničila. Zdaj mu ne kaže drugega, kakor da se tolaži s prihodnjo boljšo letino. Medtem pa inoru z vso svojo družino stradati. Zgodi pa se, pravi Valvazor, da toča pobije drugo leto pruv istemu kmetiču vnovič, včasih tudi tretje leto. Zdaj nastune za uboge ljudi čas velike lakote, ko tiromaki nimajo drugega kakor lubje, iz katerega si delajo kruh, da se preživljajo. Tako je včasih živel slovenski kmet: na eni strani so ga bile slabe letine, na drugi strani pn ga je tolkel Turek, ki je čez Gorjance vdiral v našo deželo. Pisatelj' Valvazor, dasi baron in plemič, je imel mehko srce za svoje rojake, ki so se mu smilili, zato je tako lepo opisal njihove dobre strani ter njihovo bedo. Turško gorje Takrat je kranjska dežela sama imela svojo vojsko zoper Turka. Dolenjska je bila zlasti važna v bojih s tem sovražnikom naše vere in rodu. Zato je Dolenjska imela svojo vojsko, kateri je v tistih časih poveljeval prav ta Valvazor, ki so ga bili kranjski deželni stanovi imenovali za poveljnika ali stotnika dolenjske pehotne vojske. Z njo se je Valvazor boril na Hrvaškem zoper Turke, z njo je hitel na pomoč celo štajerskim sosedom, ki se sami niso mogli otresti Turka. V tistih hudih časih pa je globoka vera naše dede držala pokoncu, da niso omagali. Saj Valvazor tako lejio piše, kako verni in pobožni so bili naši dedje, ki so v božjo čast postavili toliko tako lepih cerkvic. In njihova vera v božjo jiomoč je bila obilno poplačana. Posnemujmo svoje davne dede tudi v temi lovik v boju z mrčesom Bolha Bolha sicer nima kril, tudi ji ne zrastejo oprsni obročki, glava, trup in zadek pa; ki so sicer pri žuželkah ostro ločeni, pri bolhi niso ločeni. Cloveika bolha je jajčaste oblike, od strani nekoliko stisnjena ter ima rdečerjavo barvo. Samec meri do 2 mm, samica pa dva in pol do tri in pol milimetre. Sesalo sestavljata zadnji čeljusti na eni, zgornja in spodnja ustna pa na drugi 6trani. Zadnja dvojica precej debelih nog je ustvarjena za skakanje, saj je bolha priznan skakač, kajti višina skokov preseže do 200 krat njeno velikost. Razen človeške je znana pasja bolha, ki se razlikuje od človeške po glavnika6to razporejenih dlačicah ob glavi in na zadnji strani prvega prsnega obročka. Kako živi bolha Bolha se preobrazuje pojiolno, to je iz jajčeca se razvije ličinka, ki se zabubi. Jajčeca leže v talne razpoke, v umazane in e motne kote, v kote pri pohištvu, celo v gube malo rabljene obleke itd. Dnevno zleže do osem jajčec. To število pa se manjša, če samica strada. Da more redno leči, mora vsak dan Imeti zadosti hrane. Iz podolgovato zaokroženih, belkastih, niti 1 mm velikih jajčec, izlezejo po kakih 5-10 dneh mlade ličinke, ki beže pred svetlobo bi potrebujejo primerno vlago, morejo pa po več dni stradati ne da bi jim to škodovalo. Koliko časa ostane bolha ko< ličinka, je odvisno od toplote in vlage. Razlika je znatna. Izračunali so, da potrebuje, če upoštevamo različne razmere glede toplote in vlage 9-202 dneva (človeška bolha), pasja pa 11-142 dni do popolnega razvoja. Proti koncu tega časa si sprede ličinka iz niti m smeti kokon ali zapredek, v katerem se zabubi. Tudi življenje bube je različno dolgo. Suče se med 7 in 800 dnevi. Cesto prezimi v tem stamju. Bolha, ki pride iz bube, gre takoj iskat hrane. Hrani se s toplo krvjo, ki jo srka naravnost iz zil. More pa si izbirali gostitelja tak^da Pohaja na dsu mačkah ali podganah živeča bolha tudi na človeka obratno. Pri nizki teT^eraliiriinpr.mernt vlagi morejo bolhe dolgo stradati (človeška bolha do 126 dni, paeja pa 58 dni). Skoda, ki jo povzroča Ce ne upošlevaino trbeiice, ki jo povzroča njen ubod in nc ubodov ter ran, ki nastanejo zaradi praskanja, kar ima za posledico huda obolenja, je bolha osumljena, da prenaša legar, jetiko, črno kugo itd. Slednjo zlasti v izvenevropskih krajih. Bolha torej ni tako nedolžna živalca, kakor bi si kdo mislil. Kako se borimo proti bolham Predvsem priporočamo iislolo bodisi v obleki, kot v stanovanju. Proti zalegi uporabljamo 3— raztopino (3—5 delov na 100 delov vode): kreotola, formaldehida, karbolne kisline' mikrolana. S to raztopino umijemo tla. Tekočina naj gre tudi v špranje. Da se obvarujemo bolh, uporabljamo bol-hal (prah iz cvetov bolhača, ki raste v Dalmaciji) in kreozolov prašek. Sledove ubodov zabrišemo a salmijakom, ki ga pa moramo uporabiti takoj, ko nas je pičila bolha. Pse, ki eo se nalezli bolh, moramo dobro umiti s kreozolno vodo ali z zelo razredčeno raztopino arzenikovega mila. Danes uporabljamo z uspehom kupreks. Navodila so dodana zavitkom. PRAVNI NASVETI Odpoved stanovanja. B. F. V svojo hišo sta sprejeli štiričlansko družino vaše sestre. Ker nimate v svojem stanovanju dovolj prostora, ste odpovedali najemniku. Vprošate, ali ga boste mogli prisiliti, da zapusti stanovanje. Sestra je begunka in ne more drugje dobiti stanovanja, rabi pa toplo sobo, ker ima par tednov stairega otroke. — Po predpisih o stanovanjski zaščiti nimate zakonitega razloga za odpoved stanovanja najemniku, če rabite stanovanje za sestro in njeno družino. Odpovedati bi mogli v primeru, če bi stanovanje rabili za sebe ali za oženjenega sina ali za omoženo hžer. Zato tfo bo vaš najemnik lahko uspešno upiral odpovedi. Prodano tuje drevje. E. F. V. Kupili ste večjo množino stoječega smrekovega lesa, ki ste ga dali posekati. Sedaj se je oglasil mejaš prodajalca in trdi, da so vaši delavci posekali nekaj njegovih dreves. Zahtevo odškodnino. Vprašate, kdo je dolžan plačati odškodnino, če so bila res posekana tuja drevesa. Vašim delavcem je mejo pokazal prodajalec in ste zato mnenja, da on odgovarja za škodo. — Če ste res posekali tuj Je s, ste odgovorni za škodo. Saj ste posekani les tudi odpeljali in prevzeli. Vi bi pa lahko zahtevali odškodnino od prodajalca, če vam je res [»kazal napačno mejo in vas tako zapeljal v zmoto. Pametno boste stvar uredili, če se skupaj s prodajalcem zmenite njegovim mejašem glede meje in odškodnine. Službeno izpričevalo. V. š. I. Službodajalcc je dolžan, da vam da na vašo zahtevo pismeno izpričevalo o tem, kako dolgo je trajalo vaše službovanje in kako ste službo opravljali. V izpričevaJu ne sme napisati nobenih pripomb, ki bi vam ote/.kočale poiskati si novo službo. Ce vaši zahtevi na izdajo izpričevala službodajalec noče ustreči, ga lahko k temu prisilite s to/bo. IJazdedinjenjc. C. E. Vprašate, ali more oče razdediniti otroka, ki se ni nikdar brigal za dom in si je poiskal službo drugje ter živel izven doma. — Po postavi more biti otrok raz-dedinjen le iz pravičnega razloga, če se je otrok osamosvojil, je bila to vsekakor njegova pravica, posebno, če so tudi brez njega lahko doma delali in gospodarili. Po zakonu se sine otrok razdediniti le tedaj, ako je zapustil zapustnika (očeta aili mater) v stiski brez pomoči, ako je bil obsojen za>radi zločina v kazen dosmrtne ali 20 letne ječe, ali ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnost. Drugače pa ima otrok pravico, da dobi po starših vsaj nujni dedni delež. Ta pa znaša polovico zakonitega deleža. Na primer: ako bi oče zapustil dva otroka in ne bi napravil oporoke, bi po zakonu dobila vsak polovico zapuščine, če ne živi tudi še mati. Nujni delež bi v tem primeru znašal eno četrtino zapuščine. Do teza ima otrok pravico, ?eprav bi morda oče hotel drugače. Prikrajšati ?a na noben način ne sine. ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Kaj so neznani junaki na smučeh zmogli Zadnjič 6em načel poglavje v športnih rekordih in pokazal na nekaterih primerih da človek marsikaj zmore, če se hoče postaviti s svojo močjo in s 6vojo hitrostjo ali žilavostjo. Danes bom pri- i povedoval o »neznanih smuikih junakih«, katerih I imena ni6o vpisana v lestvici svetovnih rekordov. Tako bomo dobili pravšno 6liko o skrajnih mejah koliko človek zmore. O smučarjih je znano, da tekmujejo v teku na 19. na 30 ali na 50 km. Neverjetno hitro tečejo na vitkih 6mučkah in opravijo v kratkem ča6u progo, na kakršni bi bre.z smuči obtičali v globokem snegu. Od časa do časa pa beremo tudi o smuških tekmah na neverjetne daljine. O Laponcu Tuordi je znano, da ie imel veselje s smučanjem na zelo dolge proge. Nekoč se je podal na 220 km dolgo pot in jo opravil v 19 urah 22 minutah. To je približno tako daleč kakor iz Ljubljane do Metlike; in r.azaj, V listih svetovnih rekordov ni njegovega vostil' rda 'e neznani iunak človeške zmoglji- 0 planincih vemo, da se radi hvalijo, da so že ■'-■ i!' oncm naivišjem alpskem vrhu. Do visme 3000 ali 4000 m gre še kolikor toliko lahko, vse drugame in težavnejše pa so okoliščine, ko pridejo v dele, pokrite z večnim snegom in ledom Možje, ki so se povzpeli na najvišje vrhove poročajo, da so se morali ludi v lelnem času posluževati smuči. Med le neznane junake moramo prištevati znanstvenika HoIdswortha, ki se je povzpel viJru rk0tTlan, himalajske ekspediclje 7160 m visoko. Višina Triglava znaša 2S63m; to se pravi Žin,SeJLpovzpel HoWsworfh na goro, kaleče vi-H^tt \dva Tr'g'ava in še Pokljuko po vrhu! o^^ovl.'0"1 r6k0rder V h°i'6 - V zvezi s smučanjem pa se mi zdi vredno, da seznanim bralce še z nekaterimi izrednimi primeri, kaj so ljudje zmogli. Kako hiter je človek na vitkih smučkah, S|x>znamo po rekordu, ki ga je dosegel Švicar lingelmann v hitri tekmi z nekega 450 m visokega vrha. Dolžina smučišča je znašala 2000 m in Engeltnann jo je presmučal v eni minuti in 15 sekundah. To [»meni hitrost brzovlaka ali odličnega avtomobila na ravni cesti; z drugimi besedami hitrost 96 km na uro. Pri oceni Engelmanovega uspeha moramo še upoštevati, da je premagal istočasno višinsko razliko 450 m in da je zdrknil v vsaki 6ekundi 6 m globoko. Mimogrede omenjam še uspeh, ki 60 ga dosegli 1. 1941. na veliki skakalnici v Planici. Najboljši sinuJki skakači od blizu in daleč 60 6i v Planici prizadevali, da bi postavili nov svetovni rekord v skokih v daljino. Toč-neiše bi moral reči, v skokih v daljino in globino, zakaj skakalec, ki leti j>o zraku 100 m daleč, pade istočasno tudi okrog 50 m globoko. Razume se„ da 60 za to sposobni samo najbolj izrurjeni smučarji, ki imajo posebno razvit čut za hitrost. Takrat v Planici se je torej posrečilo Rudolfu Gehringu, da je splaval po zraku llSmdaleč. Pri isti priliki 6e je postavil tudi Rudi Finžgar iz Krope, ki je dosegel 101 m. To 60 znamke, ki 60 zapisane v zgodovini 6muškega športa. So pa tem bolj pomembne, če pomislimo, da so skakali v preteklem stoletju samo samo do 30 m. Posebno znan je bil Norvežan ilem-mestveit, ki 6e je lahko pred vsem 6vetom ponašal, s tem, da je skočil I. 1397 23 metrov daleč. Med neznanimi junaki naj omenim še nemškega vojaka Curde6a. Pri njem dejansko ni šlo za junaštvo ali kaj podobnega, temveč za nenavadno srečo. Pred več ko desetimi leti so 6mučali vojaki v hudi megli. Nenadno 60 izgubili 6vojega tovariša, po imenu Curdesa. Sledili 60 njegovi smučini in ostrmeli: končala 6e je nad 6trahotnim prepadom. Ko so ga šli iskat, 60 bili prepričani, da ga bodo našli mrtvega. Curdes pa je bil izkušen smučar; ko je zdrknil v prepad, m izgubil zavesti in je krmaril po zraku lako dolgo, dokler ga ni zabilo v zasneženo strmino. Zdravega in zadovoljnega 60 ga našli tovariši v dolini. Očividci poročajo, da je morala znašati dolžina njegovega, neprostovoljnega skoka na emučeh okrog 200 m. V novejšem času se je priključil 6muškim junakom še finski invalid, kot nekdanji tekmovalec je prišel na tekme in gledal, kako so zdravi fantje skakali s smuške skakalnice. Športna žilica 6e mu je prebudila, čeprav je imel saino eno nogo. To se pravi, samo eno svojo nogo, zakaj drugo 60 napravili v ortofiedski delavnici. »Dvajset metrov pa bi še skočil!« je vzkliknil svojim prijateljem. Nikdo ni vzel njegovih besed za res. Kmalu potem pa ie vzel 6muči na noge, se podal na vrh skakalnice in 6e |x>gnal proli odskočnemu mostu. In resnično, splaval je 20 m po zraku, doskočil ter smučal po izteku tako varno, da nikdo ne bi mogel verjeti da je to invalid z eno nogo. ' Da končam: človek telesno res mnogo več zmo-kakor mislijo ljudje, ki nikoli ne berejo šjKirtnih poročil. VroJi obkladki poživo obraz Kitajci. V gledališčih med odmori ponujajo služabniki ljudem tople, mokre brisače. Kitajec si za nekaj trenutkov pokrije obraz, potein pa se suho obriše. Tako se osveži Kitajec tudi na daljši vožnji z vlakom. Mali oglasnik Pristojbina za male oglase se plaiuje naprej. Korenjevo seme kupi Fran PoeaCnlk, Ljubljana, Bteivvcisova cesta 33 (Javna skladišča). Smrekovo Čreslo lepo, zdravo, suho, In ležlce kupi vsako količino usnjarna Lav-rI0 J4 Šentvid prt Stični — Ljubljana. Brinje istrsko nudimo v Ljubljani ln v Itadohovl vaal. Sever & Komp. Njivske brane enojne, dvodelno in trodelne v najboljši Izdelavi ln najnižji cent Izdeluje IIROMC IVAN, Sneberje, p. D. M. Toljo, Ljubljana. Črne detelje rabimo nujno neka) 1000 kg. Kupujemo Jo v LJubljani ln v RadohovI vasi. Obenem nudimo »?•/• očtSSeno deteljo in vsa druga semena za vrt ln polje. Zahtevajte cenik. Sever & Komp., Ljubljana Motor 10 PS zamenjam za motor 6.5 T3 ln 4 PS. Brezovica pri Ljubljani Stev. 16. Električni mlin z dvema paroma kamnov in Čistilni stroj, prodam. Ogleda so v pogonu. Mizarstvo Saje, Vol. Loka. Iščem pomočnico 7.a gospodinjstvo ln poljska dota. Naatopl lahko takoj. Antonija, Novak. Notranje gorice St. 39, p. Brezovica. Mizarskega vajenca sprujmem takoj, prednost Ima tisti, ki ima veselje do te obrti ali da se Jo žo učit. Šinkovec Jože, Ambrus St. 71, posta Zagradec, Dolenjsko. Luči nimate. Kako priti do luCIT Pišite na OTRIN JOSIP, Rakek It 11. uudska Posojilnica |e bila ustanovljena leta 1895, posojilnica v ljubljani zadruga z neomejenim jamalvom ▼ lastni palači v Ljubljani, Mikloiičeva cesta fi nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge t vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojil« na vknjižbo in proti poroštr« r?Sct pa" u p4ra^Domoitba " -"1°8f zaraču~aio't" " ^ ""t™ «•'■»«»• »Damoljubac, naročnino inserate I. i( Izdajatelj: dr. teorij P e l?a £ — Urednik" France EttT. Vole' VrČn ! 1