92, številka.
Ljubljana^ v petek 21. aprila 1905.
XXXVIII. leto.
&3 ■
Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nadele in praanike, ter vetfa po pošti prejeman aa avstro-ograka dešele aa vie leto »6 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meee« 2 K 30 h.   Za LJubljano ■ pogajanjem na dom sa m sto 84 K, aa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesee 2 K. Kdor hodi »am ponj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, ca en meaeo 1 K 90 h.      Za tujo dežele toliko Teč, kolikor anaSa poStnlna. -Na naročb* brea istodobne vpoSttjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ee plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali  večkrat. — DopUl Laj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovib nlieah St. 6, in aicer uredništvo ▼ I. nadstropju, upravništvo pa ▼ pritličja. — Upravništru naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, x oananila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Klin s klinom.
Leta in leti že treja gonja proti naprednim listom, ali še nikdar ni bila tako strastna in tako čez vso mero silovita, kakor letos. Kar so duhovniki na prižnicah in v spoved-nicah počenjali, to je nečuveno, to je največji škandal, kar se jih mora kdo misliti.
To početje duhovnikov je jasen dokaz, kako srednjeveške razmere vladajo se vedno na Kranjskem. Lshko rečemo, da je ni kronovine, kjer bi se duhovščina upata ljudstvo take strahovati in politične nasprotnike tako preganjati, kakor pri nas. Tudi drugod izhajajo protiklerikalni listi in sicer listi, ki se ne omejujejo samo na boj proti politikujoči duhovščini in proti zlorabi vere in cerkve v posvetne namene, nego listi, ki pobijajo katoliško vero kot tako in delajo jako uspešno propagando za odpad cd katoliške vere — ali nikjer se škcfjo in duhovniki ne upajo proti njemu tako nastopati, kakor nastopajo pri nas proti naprednim listom.
Krivi smo trga sami. Premehki smo, preveč popustni in preveč ob-lirai. Ko bi dunajski škof proti kakemu protiklerikalnemu listu vprizo-ril tako nasilno gonjo, kakor jo je ljubljanski škof vprizoril proti našemu listu, bi mu odgovorili tako, d.« bi mu za vse žive dni prešlo ve-Belje se zopet spuščati v take boje.
Klin a klinom; kdor tepe, tega tepo; kdor išče, ta najde. Ti narodni pregovori nas uče, kako moramo postopati, da odbijemo felerikalne napade, da uženemo klerikalnu silovitost v kozji rog in si izvojujemo svojo pravico.
Državni zakoni nam dajejo pravic:-, da svobodno zastopamo svoje mnenje. Kar nam država priznava, kar mora vsak državljan spoštovati kot našo pravico, to nam hoče škof Bsmolastno kratiti.   Država priznava
vs*k?mu tudi pravico, da Čita in na roča kar hcČe. Tudi te pravice ne spoštuje škcf nego jo skuša z nasil-stvom utesmti. Škof se postavlja nad državo in hoče oropati ljudstvo tistih pravic, ki mu jih  država jamči.
Avstrija je skoz in skoz nazadnjaška država, v kateri služi vse klerikalizmu. To je vzrok, da državni organi ne Ščitijo ljudstva pred duhovniškimi atentati na zakonito pri-poznaco ljudsko svobodo. S svobodo je ravno tako, k&kor z ravnoprav-noBtjo; država jo priznava, a ne kaznuje tistega, kder jo krši.
Žito smo prisiljeni, da si sami pomagamo kakor pač vemo in znamo. Kar se tiče nas, bomo že storili, kolikor je v naših močeh, da odbijemo klerikalne napade. Treba je pa tudi, da nas somišljeniki podpirajo.
Že pred 50. leti je veliki češki rodoljub Havliček, eden prvih budi-teljev češkega naroda, uči?, da je le eno sredstvo, vzbuditi narod iz letargije; navaditi ga, da redno čita. V dobi absolutizma, v dobi krutega tiranstvs, v Času policijske vsegamo-gočnesti, ko ni bilo mogoče izdati najmanjše knjižice in ko listi niso smeli skoro ničesar pisati, je Havli-ček vendar dosegel, da je navadil češki narod čitati. Danes, ko je v tem oziru dosti boljše, ko so si narodi izvojskov&li prilično tiskovno svobodo, je t&ko delo dosti legije. Danes je treba le znatne agitacije — in uspeh je zagotovljen.
Z izdatno agitacijo za napredne lista in za knjige nekierikalnega značaja se da doseči tisto revoluci-joniranje javnega duba, ki je po trebno. da zavladajo na Slovenskem zdrave razmere.
N^ti v sanjeh ne mislimG na kak odstop cd katoliške vere. E 10 pa ho čemo doseči: Cerkvena avtoriteta bo ne sme  zlorabljati  v  posvetne namene. V cerkvi se ne sme agitirat ne na prižnici, ne v spovednici, n sploh   pri   cerkvenih   opravilih. Ne
sme se izpostavljeni najsvetejše za »dober izid volitev« in škofje ne smejo zlorabljati svojega duhovskega vpliva ne v pastirskih pismih ne s pritiskom na duhovnike in vernike. Uživanja državljanskih pravic jim nihče ne brani, ali kakor mora biti sodnik v sodni dvorani nepristranski in mora tudi v privatnem življenju imeti ozire na svojo službo — tako mora biti tudi z duhovniki. To hočemo doseči, to je smoter našega boja proti klerikalizmu.
In to tudi dosežemo. Vsaj uspehi, ki smo jih dosegli tekom 15 let, nam to obetajo. Tekom 15 let smo javnega duha na Kranjskem tako re-voluoijonirali, da kaj takega niso nikjer drugod dosegli. Seveda se mora pomisliti, da smo mi začeli šele pred 15. leti, drugod pa vodijo tak boj Že 50 let. A treba je le še nekaj let vztrajati in razmere se bodo temeljito spreobrnile, ako bodo so mišljeniki krepko delali za razširjenje naprednih listov in svobodomiselnih knjig.
Vojna na Daljnem Vztoka,
O gibanju sovrsinih brodovij.
O gibanju sovražnih brodovij ni, kakor se poroča iz Londona, skoro nobenih vesti, da so torej o akcijah Roždestvenskega in Toga mogoča samo domnevanja. Iz Manile se poroča, da so razni parniki videli 16 japonskih ladij križariti ob južnem rtu otoka Formoze.
Takisto se tudi poroča, da je šest ruskih transportnih ladij s premogom na krovu že od sobote usidranih v zalivu Lin gaj en ob obrežju Filipinskih otokov.
Drug:h poročil, iz katerih bi se dalo sklepati, kje da se nahaja rusko in kje japonsko brodovje, ni in jih najbrže v doglednem času tudi ne bo.
Rusi so izvršili jako pameten manever. Ruski tajni agenti so prerezali kabelj med Kitajsko in otokom
Formozo, da je Formoza od sobote brez brzojavne zveze z ostalim svetom. Ker ima admiral Togo svojo operacijsko bazo na Fcrmozi ali na bližnjih Pescadorskih otokih, se sedaj brez dvoma nahaja v zelo neprijet nem položaju, ker ne dobiva nikakih brzojavnih vesti niti s kitajske, niti s filipinske obali. Sedaj je navezan edino na rekognosoiranje, ki ga izvršujejo njegove križarke.
Na pragu odločilne pomorske bitke?
»Echo de Pariš« poroča iz Pe-trograda: V generalnem štabu vojne mornarice vlada velikansko razburjenje in silna napetost. Pričakuje se s nervozno napetostjo nadaljnih poročil z pomorskega bojišča, ker vlada povBodi prepričanje, da se že v nekaj urah vname odločilna pomorska bitka v bližini otoka Formoze. Došla so namreč popolnoma zanesljiva poročila, da se glavno brodovje admirala Roždestvenskega že nahaja v bližini Hongkonga. V pomorskih krogih so prepričani, da je sedbj bitka neizogibna.
Admiral z neomejenimi pooblastili.
Londonska »Times« zatrjuje, da tudi ruska vojna uprava nima nobenih zanesljivih poročil, kje se pravzaprav nahaja admiral Roždestvenski s svojim brodovjem. Car Nikolaj je dal admiralu neomejena pooblastila in zdi se, kakor da bi Roždestvenski nameno a pošiljal v Petrograd popolnoma napačne vesti o gibanju svojega brodovja.
Kakor se čuje iz Saigona, je rusko brodovje še vedno usidrano v zalivu Kamrank. Admiral Jaguieres je odredil vse potrebno, da varuje nevtralnost francoskega ozemlja.
Z mandžurskega bojišča.
General Line vi č je poslal 18. t. m. tc-le poročilo: Sovražnik je zopet pričel 14. t. m. z ofenzivo proti Hej-
š i mari in ob železniški progi Sin minpao-Tahihoeu. Okoli 5. ure popoldne so Japonci zasedli Padi-jaco in pričeli streljati na našo konjenico, ki je osvojila neki gorski prelaz, nakar so bili Japonoi prisiljeni prenehati z ofenzivo. Istega dne je sovražnik   zaBtdel  tudi  vas Nan-z a n h e c e.
Iz Tokija pa se uradno poroča: Japonska armada je prodrla do vasi Tungua, 50 milj vzhodno cd H jing-kinga, in jo 15. t. m. osvojila. Sovražnik se je umaknil v smeri proti severu. Na ostalem bojišču ni niktk h sprememb.
Ogorčeni Japonci.
Po vesteh iz Tekija narašča ogorčenje japonskega časopisja proti Franciji, da je gostoljubno sprejela rusko brodovje v svojih pristaniščih in ■ tem kršila svojo nevtralnost. Listi zahtevajo od vlade, da naj pošlje Franoiji odločen protest,, v katerem se ji naj sporoči, da tudi Japonska t bodoče ne bo več respektirala nevtralnosti francoskih pristanišč.
List »Times« zatrjuje, da je bilo rusko bredovje do sobota opoldne U3idra.no v zalivu Kamrank. Vkl-uh temu se pa še niso mogle vse ruske vojne ladje zadostno preskrbeli s premogom. Vendar pa iz poročil ni razvidno, ali so bile ruske ladje usidrane v zelivu ali izven teritorijainega okrožja treh milj. V ptvem slučaju bi bilo po mnenju diplomatskih krogov pričakovati resnih dogodkov s nepreglednimi posledicami, ako bi Francija takoj ne odredila vsega po trebnega, da bi v bodeče preprečila vsako kršenje svoje nevtralnosti.
Japonci niso samo vložili protesta v Parizu, marveč so tudi zahtevali v zmislu angleško-japonske alijacce podpore od angleške vlade.
»Agerce Havas« javlja iz Pariza: Japonski poslanik v Parizu, dr. Moto no, je izročil francoski vladi oster protest proti kršenju nevtralnosti s
Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak
10
ali ne?
Gospodu prof. dr. TominSeku odgovarja A. A5k erc.
(Konec.)
Svoj čas sem bil napisal nekaj -Iz pesmarice neznanega siromaka.44 V teh verzih nastopa samo delavec v ožjem pomenu besede. Pozneje sem spisal še par epskih sUarij iz delavskega življenja. A ker v „Četrtem zborniku" kritik ne nahaja večkrat takih mezdnih delavcev, meni, da se ne 'podajam več na socialno polje. To je krivo! Jaz mislim, da mora dandanes pač vsak moderni pisatelj pisati v socialnem duhu. Protisocialno bi pisal tisti, ki bi pisal n. pr. za prevlado enega samega stanu, n. pr. aristokracije, militarizma, kapitalizma, klerikalizma • • • nad dragimi stanovi ali razredi človeške družbe. Kdorkoli pa se poteguje za svobodo, pravico in resnico, ta piše eo ipso socialno. In tudi tisti, ki se poteguje za svobodo svojega naroda, piše v socialnem dahu.
Tukaj pa se mora predvsem pou ] dariti, da umetnik, pesnik ne more biti j enostranski in monotonski. Pravi umetnik ne vidi samo mezdnih delavcev, ki trpijo pod jarmom kapitalizma, nego on vidi še druge trpine! Največja socialna nesreča je gotovo sužnost. Suženj je brez ugovora večji revež nego moderni evropski delavec. V „Četrtem zborniku" je cel ciklus posvečen suž-njim trpinom Bolgarom, ki so se bili uprli svojim tlaČiteljem. Mislim, da je protest proti tiranstvn pravo socialno delo za pesnika. „Rapsodije bolgarskega g o si ar j a" se gibljejo torej od konca do kraja na socialnem polju! Kako se more razvijati v kulturi narod, ki nima niti najprimitivnejsega pogoja za tak razvoj — osebne svobode?! A „raja" je pravi suženj pod turškim trinoštvom. Na socialnem polju pa se giblje v istem zborniku še dobra tretjina drugih epskih pesnitev*).
*) Take stvari so: „Ko pade zavesa", »Poslednji akord", .Umirajoči Bar*, „Barska balada", ^Napoleonova ljubica", „Pred sodnikom", „Ljubica", Poslednja deputacija", „Kin-žal", n Amerikanci", „Svetnica", „Nadežda Gareva", „Karnevalska balada", „Marat", „Poslednji Obrenov:ćaf „Po bitvi na Beli gori", „Jamčar" in „Macedonski vstai*. — „Amerikanci" se zde kritiku prozajifiki (!), ker ne ve,
Ako je torej kdo izmed naših modernih socialistov mislil, da sem se izneveril socialni ideji — kakor omenja g. kritik dr. M. — bi bil tak socialist le pokazal, da ne ve, kaj se pravi pisati v socialnem duhu. Ker se vidi imenovanemn g. kritiku, da se mu je strašno mudilo s sodbo o „Četrtem zborniku", zato je lahko razumeti, da mu je ušla izpod peresa celo imperti-nenca : „da nisem tolik filozof, kakor se delam". Kaj takega zapiše kritik, ki ni utegnil knjige prečitati. Po mnenju g. drja. M. razume vse pesnitve „ Četrtega zbornika" vsak kmet, „ker tem pesmim ni treba bogvekakega globokega premišljevanja", komentarja pa že celo ne I . . .
Ta disgresija naj samo mimogrede pokaže, kako površno se navadno pri nas Slovencih opravlja kritiški posel. Sicer sem pa nerad omenil g. dr. M., ker mi vobče ni nenaklonjen; o tem sem se že prepričal tudi ob njegovi presoji „Zlatoroga".
kaj je realizem. .Umirajoči Bar" se ma zdi .ponesrečen spev"! Jaz pa mislim, kdor ni „filozof" samo po tiskani diplomi, nego zna tudi sam gledati svet s filozofskimi očmi, ta vidi, da na sveta zmaguje vselej premoč. Ako pa morda dr. M. Se ne ve, kaj je človeška „aver", naj se ozre — v Mandlarijo aU v Macedonijol . . .
Greha površnosti in bagateliziranja je bil kriv tudi dr. O., ki je lani napisal v „Slovanu" kritiko o „Zlatorogu". Isti kritik je tako omamljen od nemškega duha, da gleda z nekim suveren-skim preziranjem na slovensko poezijo; on si ne more misliti, da bi mogel Slovenec sploh kaj enakovrednega spisati kakor Nemec.
Če so že pisatelji velikih narodov tožili in Še tožijo, da jim dela kritika večkrat krivico — Gothe se je bil svoj Čas precej krepko izrazil o recenzentih — kaj naj reče slovenski pisatelj ?! Pri nas je Še vse malenkostno. Tudi naših literarnih kritikov ne vodijo vse lej čisti motivi. Naši kritiki ne vprašajo vselej, kaj se je napisalo, nego kdo je kaj napisal. Doživeli smo v najnovejšem času tudi Že kartele ali t niste literarnih kritikov. Sreča je, daje dejanska slovanska vzajemnost dozorela vendar Že toliko vsaj na literarnem polju, da slovenskega pisatelja ocenja jo dandanes Že tudi drugi naši slovenski bratje na severu in jugu — in to navadno bolj objektivno nego doma na Slovenskem 1 Že navedeni Češki kritik dr. O. Wagner je objavil tudi v prilogi „Času" .Besed j Času" dne 9. aprila navdušeno pisan essay o mojem „Trubarju." Ta kritik pravi, da je moj
„Trubar" popolnoma zgodovinsko resničen. In vendar je Trubar Wagnerju pravi junak!
Tudi se je že zgodilo, da je kak kritik pri nas iz same bojazljivosti in brezštevilnih stranskih „ozirov" svoj kritični posel opravil prekomodno.
Kadarkoli torej kritikovega peresa ne vodijo idealni motivi, služiti resnici in pravici, zgodi se kritikovanemn avtorju krivica. In takrat naj bi se vsak pristransko ocenjeni pisatelj oglasil za stvarni popravek! Na ta način bi se, kakor sem dejal, pojmi razbistrili in čitatelji bi imeli jasnejšo sodbo o kakem delu; na drugi strani pa bi kritiki sami sprevideli, da si avtorji ne dad6 vode kaliti!
Samo na pamflete pameten pisatelj ne bo nikdar odgovarjal, ker stoji pamfletist tako nizko, da ne doseza niti višine avtorjevega zaničevanja . . .
Mi bržčas ne bomo imeli nikoli med svojimi kritiki kakega Bjelinskega Tainea ali Brandesa, vendar upamo, da bodo sčasom tudi kritiki pri nas napredovali. Bili so časi, ko se je vse po-prek hvalilo, kar je prišlo na svetlo v slovenskem jeziku. Ti idilski in otročje-naivni časi so, hvala Bogu, minuli! Slovenci smo se privadili gledati tudi svoje slovenske knjige, slike, kipe in
strani Francije. PolGŽaj se Bmatra ca 1 velekritičen.
Na ta protest je minister Del-easse izjavil poslaniku, da bo dal takoj vsa potreboa pojasnila o bivanju ruskih ladij v francoskih pristaniščih, I cim bo dobil zanesljiva uradna poročila o tej zadevi.
Več ruskih transportnih lad j zaplenjenih?
»Morning Posta javlja iz Tokija: Pomorsko ministrstvo v Tokiju je baje prejelo od admirala Toga obvestilo, da se je japonskemu brodovju posrečilo zapleniti več ruskih transportnih ladij s premogom. Dotične ladje se spravijo v Saseho. Potrjena ta vest še ni.
Ruski staroverci dado za vojno eno milijardo.
Pariška »Patrie« javlja is Moskve, da so se staroverci, ki so najbogatejši na Ruskem in imajo ogromna posestva pri M )skvi in pri Nižaem Nov-gorodu. ponudili carju N< kolaju, da posodijo za vojno eno milijardo rubljev, in sicer za deset let brezobreetno. S tem je omogočeno, da se vojna še lahko i nadaljuje najmanj dve leti, ne da bi bilo treba iskati kakega drugega posojila. _
Trgovinske pogodbe.
Dunaj, 20 aprila. Včeraj je bil v ministrstvu zunanjih zadev prvi razgovor poročevalcev obsstranskih vlad glede zopetnih pogajanj za novo trgovinsko pogodbo. Posvetovanja se bodo nadaljevala po prezaikih. Najprej pride na vrsto trgovinska pogodba z Italijo.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 20 aprila. Vodilni možje združene opozicije priporočajo, naj se zi posle neodvisne stranke in izvršilnega odbora imenuje predsedniku Kossuthu namestnik, ako bo bolehavost Kossuthu še nadalje branila, da bi se izpostavljal razburljivi politiki. Kcssuth pa je vkljub bolezni neprestano na delu ter je baje sam izdelal načrt za refjrmo volilnega reda in novi carinski ta"if za samo stojno ogrsko carino.
Budapešta, 20. aprila. Bada-peštanska polcija je dobila oficijelno obvestilo, da prida cesar koncem meseca aprila v B idapešto.
Budapešta, 20. aprila. Disidenti sa nameravajo konstituirati za samostojno stranko ter so sklenili, da si uredijo svoj klubni lokal v kraljevi palači, toda upraviteljstvo pa« lače je izjavilo, da ne da svojih prostorov za nikake politične namene.
B e r o 1 i n . 20. aprila. »Germania«, ki ima z dunajskimi vladnimi krogi zaupne zveze, poroča, da je odpokli-canje generala Galgoczvja iz Galicije velikega pomena,  ker mu je
skladbe s kritičnimi očmi. To pomeni napredek. Napredek je boj. Tudi literarni in umetniški proizvod se mora boriti za obstoj. To je tudi „selekcija" v zmisiu prirodoslovne evolucije. Pri tej selekciji igra jako važno vlogo baš literarna kritika. Zgodovina literatur to potrjuje.
Kritik stepa za ustvarjajoČim umetnikom pisateljem, pesnikom.
Kritik pa, pišoč oceno o kakem pisatelju, ocenjenjuje v istem hipu tudi — samega sebe. Kritik kaže svoj okus, svoj večji ali manjši estetični čut, kaže svoje znanje ali neznanje, svoj takt, svojo omiko — ves svoj značaj. Za kritika samega je torej kritiko van je nekaka očitna izpoved — delikaten posel!
Kdor utegne, naj nam napiše obširno razpravo o literarni in umetniški kritiki.
Jaz sem svojemu odgovoru na vprašanje, „jeli Trubar npesnitve vreden junak ali neu priklopil samo kot nameček nekaj aktualnih aforizmov o kritiki. S temi aforizmi sem hotel samo opozo-zoriti vse tiste ljudi med nami, ki se pečajo ali se mislijo kdaj pečati s kri -tikovanjem, da bi se dobro zavedali, kako važno delo opravlja kritik in koliko odgovornost si naklada na rame! Zatorej naj se posel literarne kritike opravlja temeljito, premišljeno, objektivno in vestno!
prisojena velika vloga. Skoraj gotovo I je izbran, da prevzame posebno misijo na Ogrskem I
Avstrijska policija v Bosni. I
Bel grad, 20 aprila.   Is Sara-jeva brzojavijajo »Jugoslov. Koresp.«, I da je polioija zgodaj v jutro prišla v I stanovanje urednikov »Srpske R'ječi«, I Grgjića in ČAorila, kjer je uvedla I hišno preiskavo. Bogve, kaj so poli- I caji iskali — našli niso ničesar. — I Ta slučaj je zelo zoačilen. Dunajsko časopisje neprenehoma vpije na »bar- I barsko« rusko policijo, a pri tem ne j pomišlja, da je avstrijska policija i [ Bosni še veliko  brezobzirnejša od ruske.   V Bosni n«, oamo da vlada preventivna cenzura, nego m> rajo biti časnikarji  vedno pripravljeni na hišne preiskave in na vse mogoče policaj ne šikane. S takimi policajnimi merami si hoče Avstrija pridobiti simpatije bosanskega prebivalstva! Pridobila si je pa vse kaj drugega kakor simpatije, ker v na rodu je tako razpoloženje, da Avstriji ne bo dolgo pomagala niti policija niti vojska, niti neštevilne trdnjave in trdnjevioe, ki jih je sazidala po lepi Bjsni in Hercegovini.   V B^sni in Hercegovini vre, ker narod je oguljen do kože.   Policija je zaprl« glavnega sotrudnika »Srpske Riječi«, Cokorila, brez vsakega povoda, ker hoče vlada na ta način uničiti list.
Avstrija in Vatikan.
Dunaj, 20. aprila. Kako velik vpliv ima Vatikan še vedno na Avstrijo, kaže pač dejstvo, da brez papeževega dovoljenja si že desetletja ni upal noben član vladarske rodbine obiskati italijanskega kraljevega dvora. Sedaj pa se govori v dunajskih duhovskih krogih, da bi bil pripravljen, tozadevno svojo »prepoved« umakniti, seveda za dobre koncesije, kakor 83 v Vatikanu sploh žive od samega mešetarenja.
Srbska kriza.
Bel grad, 20 aprila. Upati je, da 83 kriza popolnoma poleže, ker je kraljevi svetovalec in privatni tajnik Nenadović podal demisijo. S*oj odstop utemeljuje s tem, da so ga vladni listi sumničili, da glede državnega posojila spletkari. Kralj je takorekoč primoran, sprejeti njegovo demisijo.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 20. aprila Is M^cedonije prihajajo čudne vesti o delovanju revulucijskih organizacij, ki rujejo druga proti drugi. Notranja macedon-eka organizacija se je razcepila v dva nasprotna tabora. Na eni strani je Sarafov, na drugi pa G ruše v. Ia čete teh dveh voditeljev so se Že medsebojno zgrabile ter so se krvni bratje klali, kakor bi imeli Turka pred seboj. Na drugi strani pa se borijo bolgarske čete s srbskimi in grškimi vstaši, a turški vojaki lepo po vrsti vsa pobijajo, ko se v medsebojnem boju zadostno oslabe. Zato letos še govora ne more biti o kaki vstaji v Macedoniji, ker manjkajo vsi predpogoji za kako složno akcijo. Pa tudi evropske velesile niso letos prav nič razpoložene za kako vojno na Balkanu.
B e 1 g r a d , 20. aprila. Najne-srečnejšd slovansko prebivalstvo cele evropske Turčije je v vilajetu Kosovo kamor se niso raztegnile reforme, ki drugod razmere vsaj nekoliko ublažujejo, ako jih že zboljšati ne morejo. V Prizrendu in okolici so kristjani v neprestanem strahu pred Arnavti, ki so že enkrat naskočili mesto, a jih je s težavo turška vojska odbila. Ako se jim drugič napad posreči, začeli bodo grozno klanje.
j So H j a, 20. aprila. Tukajšnji macedonski odbor je obsodil grškega konzula v Bitolj« in grškega metro-
1 polita v Kastoriji na smrt ter oba obvestil o smrtni obsodbi.
j        Nemiri na Ruskem.
I        Petrograd, 20 aprila. Neza-I dovoljnost med  delavci   narašča v tisti meri, kakor se bliža 1. maj. Včeraj je šlo nad 300 delavcev iz Putilovih fužin na pokopališče, da j prirede nekemu  ubitemu tovarišu I mašo zadušnico. Ker pa so začeli na
grobu govoriti revoluoijske govore, prišli so vojaki in orožniki ter hoteli množico razgnati, toda delavci so sprejeli vojake s streli iz revolverjev. Vojaki in orožniki so nato naskočili izgrednike z orožjem v roki. Baje je bilo več delavcev ubitih, nad 100 pa težko ranjenih.
Petrograd, 20 aprila. Tukaj so zasledili 10 tajnih tiskaren, v katerih so tiskali revoluoijske pozive.
Petrograd, 20. aprila. Ker sta se dve ugledni dami, gdč. Trepov in grofica Te niče v, po vrsti urno rili, zatrjuje se, da so v njuni zapuščini našli pisma, iz katerih je razvidno, da sta nameravali umoriti carico vdovo, a so zaroto prerano razkrili.
Krakov, 20. aprila. Kakor se poroča iz Petrograda, je sklenil ml-nistrski svet po dvodnevnem zborovanju, da se v ruski Poljski pripusti poljščina na ljudskih šolah za učni jezik, dočim ostane na srednjih šolah še nadalje ruščina. Nadalje se spre meni tudi zakon glede nakupovanja zemljišč tako, da za Poljake v tem oziru ni omejitve.
Krakov, 20 aprila. Govori se, da se je minister notranjih zadev Bulvgin že naveličal ministrovanja ter namerava v kratkem času odstopiti.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 21. aprila.
— Osebne vesti. Okrajni komisar Ferd. Zoffal je premeščen iz Ljutomera v Siov. Gradec, namest-niški konceptni praktikant dr. Artur Koze sni k pa iz Konjic v Ljutomer.
— Slovenec" se je včeraj prav prelatsko nesramno zlagal, pišoč, da raznašajo naš list deklice in dečki po mestu. Našega lista ne raznaša ne ena šoloobvezna oseba, upravništvo je odslovio vse te raznašalce isti dan, ko je izšel tozadevni odlok deželnega šolskega sveta ; odslovilo jih je, dasi so starši lepo prosili, naj se pusti otrokom dotični zaslužek. Pri klerikalcih pa ni tako; če bo oblast malo poieva devala za posle, ki jih opravljajo otroci z M trijanišča v Katoliški tis karni, izve lahko marsikaj zanimivega.
— Iz politične službe. Deželni predsednik je pripustil absolvi-ranega pravnika g. Artur j a Wurz-bachapl. Tannenbergh konceptni praksi pri tukajšnjih pol. obiastvih.
— Redna seja c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 13. aprila 1905 Definitivno so bili nameščeni: Katarina Valenčič na Premu, Štefanija Kokalj v Košani, Marija Močnik v Žireh in Anton Seme v Starem trgu pri Ložu. Imenovanje suplenta Matije Piroa pravim učiteljem na komunalni nižji realki v Ilriji je bilo potrjeno. Učiteljica J. Fortuna v C ar k niči je bila na svojo prošnjo stalno upokojena. Dovolila se je ustanovitev dvorazrednioe v Jaršah, razširjenje ljudske šole v Š$nt Jurju v dvorazrednioo, šoli v Suhorju in Breznici postaneta trorazrednicl
— Premeščena je suplentinja na ljudoki šoli v Dobrepoljah, gdč. Marija Pogačnik, kot provizo-rična učiteljica v Loški potok.
— Iz Idrije. Odprto pismo g. Antonu Kristanu, uredniku „Napreja". Da se ne boste vedno izgovarjali na dr. Tavčarjevo imuniteto, Vam najvljudneje naznanjam, da sem jaz pisal poročilo o zadnji obč. seji in da prevzemam zanje popolno odgovornost. Vi sicer dobro veste, da sem jaz avtor člankom, ki noBijo na koncu podpis s črko „GU. Dokaz, da ste me prejšnja leta za vsak tak članek osebno napadli. Ker se je Vam pa zadnji čas malo stopilo na prste, ste postali previdnejši in psujete bolj na splošno, da Vas ne morem prijeti. Čndno, ker nimate nobenega strahu pred sodnijami in porotami ! Prosim, da se v prihodnje določneje izražate, da Vas bom lahko primerno obdelaval, kakor boste zaslužili. I s to t ako sem Vam jaz vedno na uslugo.
j Kar se pa tiče notice o javnem ljud-I skem shodu, izjavljam sledeče: Jaz sem
poslal o tem shodu v „Slov. Narod" naslednje poročilo:  „Politično društvo „Jednakopravnost" je sklicalo v nedeljo javen shod v pivarni pri „Črnem orlu". Na vzporedu sta bili dve točki. 1. Sol ske razmere v Idriji (E. Gangl); 2. Ob-štrukcija v kranjskem deželnem zboru (J. Novak). Predsednik  „Jedn.u gosp. Bonča je otvoril zborovanje in je dal besedog. Gangl a. Nato je nekdo predlagal, naj se voli predsednika, in sicer Ant. KriBtana. Se predno je bil ta predlog prav sprejet, že se je zagnal Kristan v g. Bončo in ga s silo sunil v stran ter se sploh vedel, kakor bi bil obseden. VspriČo temu sta napovedana govornika zapustila  dvorano in njima je sledila večina somišljenikov. Kristanovo in dekanovo „ljudstvo" pa je shod nadaljevalo."   Predno je „Slov. Narod" priobčil to poročilo, je Že prinesel „Slovenec" bombastično notico • tem shodu. Vsled  tega so v  uredništvu „Slovenskega Naroda" moje poročilo nekoliko predelali v nekak odgovor na „Slovenca". Zaradi tega tudi ni bilo moje šifre  „G."   pod  njim. Sicer  pa tudi uredništvo ni pridalo nobene neresnice, katere bi jaz ne mogel podpisati. Samo glede   volitve   predsednika    sem bil jaz mnenja, da se na javnih shodih šele voli predsednika. Zato svoje poročilo zopet jemljem vso odgovornost nase, ker sem pisal le to, kar sem sam videl in slišal. Ako vidite v njem kaj laži, prosim, da v prihodnji številki „Napreja" ponovite vse one „obrekovalce, lažnjivce in tatove tujega   poštenja", kakor ste jih previdno izbruhali v zadnji številki. Ce ste mož, boste to štorih in potem bova govorila dalje. Sicer pa Vam povem, da Vam kaj malo pristoja drugim očitati laži, ko sami poročate o ravno istem shoda, in sicer najbrže ve-doma, prav debelo — neresnico. Vi že veste, kje in kako. Pa tudi javnost bo zvedela o tem,  prej  bo  pa  še kdo drugi govoril. Zdrav! — Fran T a v-zes, abs. jur.
— Odborove seje „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev", ki je bila sklicana na jutri, v soboto 22 t m, n e bo, kar naj izvolijo gospodje odbor niki vzeti na znanje. Seja se jo radi praznikov preložil* na prihodnji teden.
— Šesti kongres slovanskih   časnikarjev   v Volo-skem-Opatiji. Uiekžha na kongresu, ki bo 14, 15. in 16. maja t. 1. v Voioskern Opztiji, bo letos, kolikor se da soditi po pripravah, izredno velika. Znatno število udeležencev so letos priglasila poljska in ruska Časnikarska društva, zlasti velika pa bo udeležb,* s strani Jugoslovanov. Novo društvo slovenskih časnikarjev pride na kongres v impozantnom številu, a pričakuje se tudi, da bodo Številno zastopani tudi hrvatski novinarji. Na kongresu se bo razpravljalo o stanovskih zadevah, zlasti pa o organizaciji časnikarjev slovanskih. Zborovalo se bode v novem »Narodnem domu« v Voloskem, kjer bo nastanjena tudi kongresna pisarna. Prijave na kongres sprejema do 30. t. m. odbor »Ustfadniho svazu slovanski oh novinaru v Praze« in razpošilja legitimacije in kongresne listine onim udeležencem, ki so poslali blagajniku g. Jo s. Kuffnerju, uredniku »Nar. Listu« v Pragi, takso 15 kron.   Udeleženci kongresa se opozorujejo na to, da bi si tako uredili, da bi dospeli na postajo M a tulje Opatija v soboto dne 13 maja z brzovlakom ob 9 uri 42 minut zvečer.  Na kolodvoru bodo čakali vozovi, s katerimi se časnikarji odpeljejo v »Narodni dom«. Tu se imajo delegati v kongresni pisarni izkazati s svojimi legitimacijami, nakar se jim odkažejo stanovanja po hotelih in zasebnih hišah. Na kolodvoru jih pozdravi občinski zastop kastavski.   Glede na to, da priredi pripravljalni odbor v Voloskem na čast časnikarjem kongres in ples, se priporoča gospodom m damam, da bi se preskrbeli plesno toaleto. Vae dopise v zadevi kongresa je pošiljati zveznemu tajniku gosp. Franu Hovorki v Pragi, Žitna ul. 6. 21.
_— Slovensko deželno učiteljsko društvo je imelo svoj redni letni občni zbor dne 19. t. m. Društvo ima 2 19 K premoženja Sklenilo se je, da prispeva za tekoče leto vsako okrajno učiteljsko društvo od vsakega uda po 10 vin. —Gosp. Engelbert Gangl, realčni učitelj v Idriji, je bil na tem zborovanju za zasluge, ki jih ima za ljudsko šolBtvo in za ljudsko učiteljstvo še posebej, i me n ovan enoglasno in z velikim navdušenjem Častnim članom »Slovenskega dežel-
nega učiteljskega društva*
— V odbor so bili izvoljeni gg: Juraj Rezek, predsednik; Luka Jelene, podpredsednik; Jakob Furlan, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; Ivan Bernot, Fran črnagoj, Viktor Jaklič, Josip Gregorin in Janko Likar, odborniki.
— . Vdovsko učiteljsko društvo je imelo za leto 1904 Bvoje redno letno zborovanje v sredo, dne 19 aprila. Društvo ima namen, podpirati učiteljske vdove in sirote Vsaka učiteljska vdova, če je bil njen mož član društva, dobiva do smrti po 200 kron na leto pokojnine in vsaka učiteljska sirota pa do 19. leta po 60 kron vzgojnine, sirota po očetu in materi pa po 120 kron. Letnina za vsakega člana znaša 12 kron, pristopnina pa, ki se pa lahko plačuje dve leti, po tolikral po 2 K, kolikor let js star dotičnik, ki želi pristopiti k društvu. Danes ima »Vdovsko učiteljsko društvo« 115 članov, premoženja pa 113 623 kron 60 vin. Sklenilo se je s 30 proti 3 glasom, da založi društvo za neko velevažno in koristno učiteljsko podjetje 20 000 svojega premoŽenja.
V odbor so bili izvoljeni ti-le gg.: Juraj Rezek, načelnik; Jakob Dimnik, njega namestnik; Alojzij Kecelj, tajnik; Josip Capuder, blagajnik; Jakob Furlan. Josip Gregorin, Anton Javor-šek, Luka Jelene in Janko Ž i-roToik, odborniki.
— Gasilno društvo je danes poskušalo novi aparat za oznanjevanje ognja. Tečno opoldne se jo zaslišalo z grada mogočno rjovenje
V oddaljenejših delih mesta se jq rjovenje jako dobro slišalo, v mestnih delih okrog grada pa je donelo bolj zamolklo. Tercijalke so mislile, da se je oglas ia taka trobenta, s kakršno so stari Judje podrli Jeriho; vse zbegane so bile in trepetajo hitele iz cerkva.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so darovali
zbirke rabljenih postnih znamk naslednji čč. gg.: 1. Valentin B^rniS., župnik na Hjmau, 2 Neimenovani v Ljubljani, 3. Zi?ezdana Piškurjeva v Ljubljani, 4 Fran Ksaver Meško, župnik v Prevaljab, 5 Neimenovan,
6. lika in Sdvin Burger v Ljubljani,
7. Anica Omejčeva v Ljubljac:, 9 Marija  B.adaškova  v  Ljubljani, 9. Amalija in Iran C goj v Ljubljani, 10 Neimenovani v Ljubljani, 11. J v nez  Saje,  nadučitelj v St Jerneju. 12. Gt&f&r ž tej* •, ca ud. i ur. r Ljubljani 13 V. H. Rohrman, trgovec v Ljubljani, 14 Anton Vode, učitelj na Krki,  15 Josipina  Kovačeva v Z ' čini, 16 Vamberger v Ljubljani, 1 Anton Jerič na  Brezovici, 18 N imenovani v  Kanalu. 19 R«doslav Silvester v Vipavi, 20. Iran Nagei, župnik v Salch, 21. I*an Saje, na a učitelj v St. Jerneju, 22. Neimenovan v Trstu, 23. Teo in L90 Jak v V likoven, 24 Iran Mesec na Vrhniki, 25   E*gen   Vavken,   stud.  phil. v Cerkljah,  26   Ivan  Graber, Stebsn, 27. Avrelij Kobal, stui. techn v Ljubljani, 28 Fr.Tavzes, c. kr. fla.cfic. Ljubljani, 29. Iran L*h, stud. pbil. v Praei, 30. Anica Omejčeva v Ljubljani, 31. Ab. Abalnič v Srpenic^ 32 J. Podboj stud. pbil. v Vel. Laščah, 33 JI. Demšar  v Železnikih, 34. Matija danik v Vikoču, 35 Terezija in I :an Vrečko v Ponikvi, 36. M lica pl. K v pusova v  Kamni  gorici. 37.  O on Ploj, c. kr. notar v G ». Radgoni, 3S Frančišek Kocjane v Proseki, 39. Nj* imenovan v Ljubljani, 40. Fran IieS:č v S*. Andražu, 41. Mtnka in Slavka Zacherlova v Ljutomeru, 42 Mihael Vever v Anž*h. 43. Ivanka P.panova v Zgoniku, 44   Iran Stanonik, dijak v Ljubljani, 45. Alojzij Račič, naručitelj v Boštanju, 46. Miloš Udjuzh v Trstu, 47   Marija Homerjev* na Jesenicah, 48 Fran Žižek v Mariboru,
49. Terezija Kavčičeva v Ljubljani,)
50. Anton Kuhar, učitelj v Trbov ijah, 51. Ljui. Bargant pri Sv. Lenartu, 52. Neimenovan v Ljubljani, 53. Avgust Pokorn, o fi sijal v Ljubljani, 54. Marija Kalan v Ljubljani, 55. lika Stegujeva v Gorici, 50. Učenke V. razreda dekliške šole v Ljutomeru, 57. Ljudevit Medvedšek, not. solioit. v Postojni, 58 lan K ■roš v Radovljici, 59. Zrezdana Piškurjeva v Ljubljani, 60 Neimenovan v Ljubljani, 61. Neimenovan, 62. Ne imenovan, 63. Neimenovan, Ljubljana, 64. Lenčika Debeljakova v Arni vasi, 65 Fran Madioa, Mori-Tirolsko, 66 Vinko Premk, o. kr. davčni kontrolor na Vrhniki, 67. Slavci Jenko v Pod-gradu, 68 Ljudmila Poljančeva, učiteljica v Kapeli, 69. Neimenovan v Ljubljani, 70. Zinka Glaesenerjeva r Bruslju, 71. Leopold Primožič, o. kr kancelist v »kofji Loki, 72. Neimenovan v Trstu, 73. Jožef Grebenšek na Savi, 74. Božidar Dedič, nadučitelj v Bočni, 75. Fran Abulner ia Janko C )lnar v Ljubljani, 76. Milan Vršič, učitelj pri Sr. Miklavžu, 77. Neimenovan v Ljubljani,  78 Marija
Homerova na Jđsenicah, 79. B K -jo r Pilisu, 80 Neimenovan v Ljubljani, 81. Neimenovan, 82 Anton Gjdecvv Reinbachc, 83 Matija Hribar v Št, C air v C eveiandu, 84 Neimenovan v Ljubljani, 85 Pavlina Sternova v Domžalah, S6. Fran Sever, kaplan v Selcih, 87. Fran K*aver Meško, žup nik v Prevaljah, S8 Neimenovan v k; ubijani, 89 Ivan Sijovtc, Btolni kanonik v L ubijani, 90. Matija Muro-?ec in gspdč. Tratnikove v L^gu, 91. A'bert Medvešek v Rudolfovem, 92 Oton Pioj, c. kr. notar v Gjr. R*d-jfoni, 93 Ljudmila Mtigoiičeva v Ljubljani. 94 Sviiosiav Du^ar v Gorici, 95, Fran Abulner v L ubijanj, 96. V-.vlor Zalar, stud. phil. Praga, 97. >; ry Pierce N ;ttingham, Amerike, — Vodstvo družbe sv. Cirila jn Metoda v Ljubljani.
— Redni pouk v otroškem vrtcu in I, II. in III razredu obeh vadnfa tukajšnjih c. kr. učiteljišč se zDpet prične v sredo, 26   t. m.
— Odbor* podružnice avstrijskih slikarjev, pleskarjev in sor. strok v Ljubljani vabi vse fe gori omenjenim stekam spadajoče sodelavce na dru 5* n shod, ki se vrši v nedeljo, dne 30 t. m. ob 9 uri dopoldne v gostilni g. Vetterja, Ftorijanake ulice štev. 6.
— Fr- Miku* t« Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu umrlega godnega svetnika gesp. F/. Mikuša je pokazala, kako spoštovan je bii pokojnik v vseh krogih. Svetnik Mikuš je bil vesten in marljiv uradni*, ljubezniv družabnik in značajen narodnjak. Vaak, kdor ga je poznal, esu obrani prijazen spomin.
— Drevo ga je ubilo. Na kletnega Ivana Torkarja iz Torke, sodni okraj Skofja Loka, je padlo v gozda drevo in ga ubilo.
— Pogorela je 18 t. m. zveze? vas Vino pri S nrjanih, občina Pijava gorica. Ogenj je bil toiikšen, da se je videi več ur daleč. Pogorelo je tudi nekaj prašičev. Ogenj so provsrodil), kakor navadno, otroci.
— Sokolski društvi K>£nj
in Jesenice sta napravili pešizleta to nedeljo na Bled z namenom, znova ibudiii misel na ustanovitev B!ej~ Bkejra Sokola. Rodoljubi na delo! Prekorisini misli, ki ste jo po vse-sokoiskem zletu sprožili, ne dajte za-pati. Vaditeijski zbor na Jesenicah vam gotovo priskoči na pomoč. K kor geri, tako je tudi pri vas slc-\,nski živelj v nevarnosti. Jeseničani BO odgovoril na napade raznih naših nasprotnikov % ustanovitvijo »Sokola*. Storite tudi vi tako. Za rano dve rani, to je n?š sokolski evangelij. Izleta se je udeležilo 52 ČUnov.
— Ogenj. It Sonerjenja, žup-D Želimlje se poroča: V torek svečer je na neznan način naatai etrenj v iistniku gospodarja S.ražr-šarja iz Smsrjenj. Ksr je bilo naku-pičene mnogo steije in steme, razširil se je cg*nj hipoma in ljudem, ki so v trenutku prihiteli, ni bilo Ezogoče ustaviti divjega elementa. V najkrr.j-is.T: času J8 uničil vse hiše in go-Si.dr.r3ka poslopja do tal, da, celo vse živine ni bilo megoče otsti. Zgorelo je VGZovje, oroaje, obleka in konjska oprema. Bili so ponesrečenci sicer zavarovani, pa za tako pičle vsote, da se ž njimi ne morejo kar nič opcm.či. Ztto iskreno prosimo blagodarnih are, naj se usmilijo velike bede, ker so prav tisti pred leti pogoreli in so se še komaj izkopali iz bede, pa jih je zopet zalotila tako grozna nesreča. Vsak najmanjši dar-Šek bo blagodejen lek na obupana srca, in za vsakega je zagotovljena globoka hvaležnost ubogih pogorel-cer. Dajte sirotam majhen velikono Čen dar, rodil vam bo sreče in blagoslova. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na župni urad v Želimljah, ali na županstvo v Pijavi gorici — pošta Ig. — J. J a m n i k , Župan; P r. F i n ž g a r , Župnik.
— Ponarejeni dvajset-kronski bankovci se vedno v prometu. V nedeljo 16. t. m. je prišel v neko manufakturno trgovino v Novem mestu neki kmet, ki je na kupivši blaga hotel svej račun plačati z dvajsetkronskim bankovcem, katerega je trgovec spoznal za ponarejenega. Trgovec je bil toliko nepreviden, da je dal kmetu ponarejeni bankovec nazaj.
— Dva samomora. V Mariboru sta se ustrelila predvčerajšnjim 37ietni kovač Alojzij Tešak iz Ga-jovcev in 311etni kurjač Rud. Saj-šek. Vzrok ni pri nobenem znan.
— Vojaški samomori. Ta teden sta se pripetila v Gradou dva samomora vojakov. Ustrelila sta se namreč vojaka Jos. Gasser 7. polka [Korošec) in A. L?uz 3. brambor-Bkega polka.
— Koroški nemški klerikalci izdajajo svoj list „Kiiratner Zeitung", ki slovenskega časopisa »Mira41 kar trpeti ne more, akoravno ni *MirM „protikatoliški" list. Ker prinaša i,Miru stvarne članke o slovenskih ma-
trikah na Koroškem, odklonila je nKarn-tner Ztg.u, da bi se „Mir" imenoval njen „bratski list", Češ, da je nacijonalen list. Na to odgovarja „Mir": nK. Ž.w bi imela le tedaj „Miru za „bratski list", ako bi .Mir" opustil vsak boj za pravice slovenskega naroda, ako bi „Mir" ne bil več slovenski list, ampak poslušal komando „K. Z."
— Veliko poneverjenje na posti. V Trstu so zaprli 34letnega poštnoambulančuega ekspeditorja Ru do i tu Nemeza, ker je sumljiv, da je soudeležen pri poneverjenju denarnih pisem, ki so jih našli pri Zidanem mostu in pri Radečah, V nje goveni stanovanju so našli le kos pisma, oddanega na pošto v Budimpešti.
— Tatvina. V Trstu so v sredo zvečer v nekem stanovanju neznani tatovi s ponarejenim ključem odprli omaro, vzeli iz nje dve celi obleki, šest srajc, srebrno uro z zlato verižico, tri zlate prstane in 45 K denarja. Lastnik ukradenih stvari je spal v sosednji sobi, pa ni uič slišal ponočnih obiskovalcev.
— Zastrupila se je v Tzstu iz nesrečne ijuoezni včeraj zjutraj 18 letna Eiza SUvagno s f*n:ylovo ali karbojovo kislino. Poklicani zdravnik ji je sicer rešil življenje, vendar je njen položaj precej kritičen. — Ii žalosti nad izgubo svojega pred par meseci umrlega zaročenca se je predvčerajšnjim v Trstu zastrupila 45 letna Katarina Košuta s solno in karb^lovo kislino. Zdravnik je vkliub vsem protisredstvom ni mogel reš.fti.
— Ujel se je. 41 letni Jožef Zardi v Trstu je naš»l na cesti de narnioo, v kateri je bilo 18 K. Ko se ga je z nekoliko tega denarja pošteno nmlezel, bila mu je denarnica ukradena. Ker bi bil rad nazaj dobil zastavni list, katerega je imel v denarnici spravljenega, šel je na policijo in naznanil vao stvar, pri tem pa tudi povedal, kako je do denarnice prišel Posledica tega je bila, da so ga takoj zaprli
— Iz Pulja poročajo, da so dne 17. t. m. iulje, fci so šli proti Siani, videli, kuko je orožnik gnal v zapore dva Italijana. Pozneje se je doznalo, da sta to sinova Italije, te velike prijateljice naši Avstriji in da sta se »zabavalaa s tem, da sta fotografi ala utrdbo sv. Daniela in polje altursko.
— iztirali so z Reke urednika v hrvatszem in v italijanskem ježku izhajajočega lista »S .c jahata«. To je pač najpreprostejši način iznebiti se političnega nasprotnika, a mogoč je samo tam, kjer v-a1a sila, ne pravica.
— „Ilirija" v Monakovem.
Na pogrebni dan (14 april*) velikega vladike Strossms.ydrja osnovali so tu živeči Slovenci, Hrvati in S-bi aka-demično društvo »Ilirija«, na oni osnovni nculi, kojo je zastopal ove-kovečeni vladika v svoji mladosti skupno s svojimi prijatelji Liud. ftijem, Prerađovć-m in Stsnko Vrazom. Uprava je tako le sestavljena: Predsednik dr.NikolaŽupanić (Kranjske). Odborniki: Siud. ing. Kosta Pa-ligar c, tajnik (Srbija); oand. phil. Dragotin N. AnasUsije/ć, blagajnik (Srbija); stud. ing. Stanko Brajević, knjižničar (Dalmacija); cand. ing. Rado Krčak (Slavonija), namestnik. Revizor: Dr. Bogdan S. Marković (Srbija)
— Skrb za praznike. Da
nes zjutraj je prišla k sušllcu mesa v Gosposkih ulicah, g. Jožefa Rottigu. neka 16 etna deklica in rekla, da jo je neka dama poslala, da izbere zanjo šunke, in mu izročila pismo, katero bi imela pisati dotična dama. Ko si je deklica izbrala 14 K vredno šunko in jo hotela odnesti, je g. Rčr.tig rekel, da jo bode že sam poslal dotični dami, s čemur se je deklica navidezno tuli zadovoljila. Ko se je pa Šel prodajalec prepričat o istinitosti, je dognal, da ga je hotelo dekletce ogoljufati. Polic ja ima baje ža pravo na »piki«.
— Tatvine. Včeraj jo bila I/ani Smukovi iz Mirke, ko je gledala v škofiji po umivanju nog pogoščenje ubožcev, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 22 K denarja. — G. Ivanu Dolinarju, mokarju v Fior-janskih ulicah, js bilo iz prodalne mize ukradenih 40 K. Osumljenka je znana. — Ga. M. Pezdirjevi, prodajalki obuvala na Starem trgu, je včeraj mimoidoči kočar Valentin Marn iz Sneberjev ukradel par štifl*tov, vrednih 5 K. Bil je aretovan. Marn je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan.
— Stekel pes. Pred nekaj časom smo poročali, kako so psi popadali po mestu ljudi in živino. Mestni živinozdravnik jih je preiskal 5 in vse spoznal za zdrave. Enega, ki je bil last nekega tukajšnjega posestnika in je bil ugriznil neko kokoš, bo poslali v preiskavo na Dunaj v višjo živinozdravniško šolo, kjer so ga spoznali za Bteklega.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 16 Slovenoev in 10 Hrvatov,
nazaj je pa prišlo 17 Hrvatov. — V H b je šlo 90, v Iaomoat30 v Meran 40. na Jesenice 25, v Podbrdo 20, v Bohinj pa 37 Hrvatov. Na Hrvatsko je Šlo 25 šumarjev, na Dunaj 10 laških zidarjev, z Dunaja je pa prišlo 19 Kočevarjev.
— Izgubljene reči. Antonija Strnadova je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — Bra-njevka Marjeta Oatruškova je izgubila denarnico, v kateri je imela 80 kron denarja.
— Današnji list ima prilogo o novem barvilu »Hidrohromin«, ki se uporablja na mrzli vodi ia je so sebno priporočljivo za barvanja fasad, pisarn ter drugih velikih lokalov. Zastopnik ie K L%chnik, iniener V Ljubljani. Vtč se izve iz priloge.
• Najnovejše   novice. —
Za reformo finančne straže je izdelalo finančno ministrstvo nov organizacijski statut, ki se predloži v odobritev.
— Državna pravduištva namerava justično ministrstvo reformirati tako, da postanejo samostojni stan, ter se bodo državni pravdniki vzgojevali po posebnih statutih.
— Pri Črnogorskem knezu so bili včeraj člani orijentskega društva. Grof Salm in državni poslanec vitez Vukovi ć sta kneza nagovorila, nakar jima je knez zelo ljubeznivo odgovarjal. Knez je izjavil željo, da bi se sklenila med Crno goro in Avstro-Ogrsko  trgovinska pogodba.
— Štrajk železničarjev ? Italiji je takorekoč končan, ker je zbornica sprejela zakon o podržavljenju železnic. Istočasno je izdal želez, ravnatelj Smolka oklic na vse us!ulbence, ki so zapustili službo, ter jim grozi s strogimi disciplinarnimi kaznimi, ako se takoj ne vrnejo v službo.
— Oslepar jeni duho vn iki. Na Ogrskem je neki slepar ponaredil na menice podpise raznih duhovnikov. Takih menio kroži po deželi za 50.000 K.
— Na 5440 m visoki vrh Popooatepetl v Mehiki je priplezal Tiroleo dr. P. Walz. Vsi vodniki so pred vrhom opešali in obležali.
— Pobožni Španci bodo praznovali Kristovo vstajenje z veliko bikoborbo v Madridu na velikonočno nedeljo.   Vsi prostori bo žc prodani.
* Slabo se je maščeval. Julija meseca lanskega leta je vrgia v Parizu perica Irana C e nent sto jemu zapuativšemu jo ljubimcu Ei-mondu Lafontu vitrijola v obraz. La-font je bii več mesecev v bolnici, katero je pred kratkim zapustil sicer ozlrav jen, toda za vh3 življenje popačenega obraza. Po glavi mu je rojila le ena misel, kako bi se grozovito maščeval nad svojo nekdanjo ljubico. Ta je po prestanem preisko valnem zaporu — porotniki so jo seveda popolnoma oprostili — zapustila Pariz in dobila delo na kmetih, da se izogne kazni. Te dni je pa prišla spet v mesto. Slučaj je na-nesel, da sta se sešla že tretji dan s svojim ljubimcem. Lafont je ves besen skočil proti njej, jo vrgel na tla in bi jo bil gotovo zadavil, če bi ne bila deklioi prišla na pomoč dva mlada človeka. Lafont, prevzet razburjenosti m besnosti, je zgrabil za svoj dolgi nož in ga zasadil zdaj enemu, zdaj drugemu v prsa in kamor je mogel, dokler nista onemogla se ?grudi!a na tla. Lafont je hotel na to svojo nasprotnico na isti način obdelati, toda ta jo je med tem po pihala. Lafonta so odvedli v ječo, katere ne bo tako kmalu zapustil, ker sta ranjenca v jako kritičnem položaju
Klerikalne sleparije.
Kako potrebna je na Francoskem ločitev cerkve od države, dokazuje pravda, ki se ravnokar vrši v Parizu. Trgovec s starinami Leolerecq je umrl lani kot večkratni milijonar, dasi je začel kupčijo z neznatnimi sredstvi. Mož je bil vedno pobožen, na stara leta pa se je pootročil, da bo ga duhovniki popolnoma dobili v svojo pest. Razni duhovniki in menihi bo se vedno gostili pri njem, nekateri so ee sploh trajno naselili v njegovi hiši, da so mu neprestano govorili o večnih mukah, ki čakajo njegove duše, ako ne bo svojega premoženja daroval v »svete« namene. Ker mu je še brat, katerega je zelo ljubil, prebtopil k protestantom ter postal pastor, govorili bo mu duhovniki še bolj na srce, da je njegova dolžnost, tudi bratovo dušo odkupiti hudiču. Ia ko je umrl, se je res našel testament, v katerem je zapustil celo svoje premoženje fanatični v o j v o (H n j i de laRoohe-fonoauId-KstiBsac Pokojnik pa je vojvodinjo tako malo poznal, da je še v testamentu Djeno ime napačno pisal JJJTakoj je bilo jasno, da je vojvodinja le posredovalna oseba za samostane, ki sami ne smejo ničesar  podedovati.   Ia vojvodinja je
pred sodiščem priznala, da je L v olercqaa le enkrat v življenju videla, ko bo jo duhovniki k njemu peljali. Starinarjevi sorodniki so vsled tega vložili tožbo proti veljavnosti testamenta ter bodo najbrže tudi zrna-
* Strahovi. V hiši kmeta Petra Ganserja pri Radstadtu (Sjlno-graško) je ža dlje časa strašilo. Ni minil sioraj dan, da ne bi bil vrag uganjal svoj h ziobnosti. O nare, škrinje in postelje ie premetavalo podnevi in ponoči. Silede in lonci so leteli na tla, obleka je sfrčala skozi okna, živina v hlevu se je odpenjala z verig itd. 70ietni blapeo J is. Weimer in 17ietna dekli Lizi Fisohbacher sta prepričevala kmeta in kmetico, da dela vae to vrag sam. Lizi je tudi enkrat videla vraga v podobi koza z žarečimi očmi. Kmet in kmetica sta se najprej zatekla k domaČemu župniku, ki pa menda ni posebno trdno veroval v bulica, kajti nareč 1 jima je, naj le natančno pazita, odkod vse to izbaja. Toda strah ni hotel odnehati. Tedaj sta se kmet in kmetica obrnila na kaplana S Schwaigerja, ki je že imel trdnejšo vero v hudiča ter ga je prišel osebno izganjat, kar pa se mu ni posrečilo. Ker je hudič čimdalje hujše kolovrati!, prišel ja kapucin iz radstadt-skega samostana, pa tudi njemu je sataa pokazal Qge. Končno je zvedela žandarmerija za strahove in orožnikom se je kmalu posrečilo ugnati nagajivega vraga v osebi — domaČega hlapca in mlade Lizike, ki sta hotela na ta način prisiliti kmeta in kmetico, da jima prepustita hišo in zemljo za slepo oeno. Oba prideta pred okrožno sodišče, ker sta napravila škode za par sto goldinarjev.
* Lokrum ali kakor ga Italijani nazivljajo »Laoroma«, je eden najlepših dalmatinskih otokov, ali je vsaj bil, dokler ga niso dobili v roke dominikanci. Sroie dni je bil otok last nadvojvode Maksimilijana, ki je napravil iz njega pravi paradiž. Po njegovi nesrečni smrti je cesar otok daroval dominikaucem s pogojem da ga vsak Čas lahko kdo iz cesar ske rodbine kupi za 1000 kron. D> minik.nci so otok grdo opustošili in zanemarili; kjer so bili poprej gosti gozdovi krssnega grmičevja je sedaj vse golo. No, kmalu bo bolje, kajti otok je kupila cesarjeva vnukinja kneginja Wmdisohg^a"z, ki je izplačala dominikancem 10.000 kron.
* Umetnost v Parizu. Pariz ima daudanes tri muzeje, v katerih je bilo od leta 1872 razstavljenih 74408 umetnin. Leta 1872, ko je bil šele en sam muzej, je frlo 1530 slik in risarij, 1887. pa že 3563. Če bi vse te podobe položili drugo poleg druge, pokrile bi prostor 150000 kvadratnih metrov!
* Škandal pri dobavEJanju na Japonskem. V Hokkaido je firma Okura & Comp. od vlade dva milijona jenov več prejela, nego je bii njen pravi zas:uŽek pri dobavljanju. Grof Katsura, ki je sklenil kontrakt, ko je bil še vojni minister, pa tudi sedanji vejni minister, gene rai Tinanshi se bosta morala zaradi tega zagovarjati. Japonski patrijoti-zem stoji precej v nasprotju s tikim postopanjem.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gradec 21. aprila. Decembra meseca je tukajšnji socialno demokratični list obdolžil okrajnega sodnika v Knittelfeldu, dr. Neu-wolda, da je prisleparil neko zapuščino sebi in dvema svojima tetama na korist in na škodo pravih dedičev. Disciplinarna preiskava je izkazala, d i je bila obdolžitev utemeljena; dr.Nemvold je bil se-dij disciplinarnim potom —- upokojen.
Praga 21. aprila. Cesarjeva vnukinja, kneginja Elizabeta Windischgr aetz, je dane3 povila svojega drugega sina.
Rim 21. aprila. „Tribuni" se poroča, da je dunajska vlada pre menila svoje stališče glede italijanske pravne fakultete; neče je baje ustanoviti ne v Trstu, ne v Roveretu, marveč v Zadru.
Rim 21. aprila. Ministrski predsednik Fort is je obljubil železničarjem generalni pardon, če ustavijo štrajk. Vsled tega se je sešel odbor železničarjev in sklenil, prenehati s stavko. Večina železničarjev se je že prej vrnila na delo.
Petrograd 21. aprila. »Rus-skoe Slovo" potrjuje, da je minister Witte vložil svojo demisijo.
Petrograd 21. aprila. Ruski poslanik v Pekingu, Lessar, je umrl.
Varšava 21. aprila. Štirje anarhisti so sinoči umorili iz maščevanja dva hišnika, ki sta bila s policijo v zvezi.
Rusko-Japonska vojna.
Petrograd 21. aprila. Japonska armada se je iz nova začela pomikati proti severu. Spredaj so konjeniki pod vodstvom generala A k i j a m e. Kitajsko prebivalstvo ob ruskem desnem krilu beži trumoma pred Japonci.
London 21. aprila. Listi so naenkrat začeli predstavljati japonsko-francoski konflikt kot jako resen in nevaren, poudarjajoč, da se lahko zgodi, da bo morala Angleška pomagati Japonski z orožjem. Delcasse je zaupno povedal v par-lamentu,da je Roždestvenski že v sredo zapustil ana-mitsko vodovje.
VVashington 21. aprila. Japonska vlada je Združenim državam naznanila, da je Francija kršila nevtralnost, koje dovolila Roždestvenskemu, da se je mudil v zalivu Kamaran.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Jernej Kalan, bivši kandidat za občinski svet ljubljanski, je začel vlačiti svoje nasprotnike pred sodnika. Menda hoče b tem vsaj neko* izbrisati blamažo, ki jo je doživel pri zadnjih občinskih volitvah. Franc Nov-ljan, mesarski pomočnik v Ljubljani, se je baje v Cuzakovi gostilni na Poljanski cesti glede Jerneja Kalana izrazil napram krojaškemu mojstru Josipu Zupančiču, rekoč: »Pata* kega šnopsarja si šel volit!« Novljan je bil obsojen na 24 ur zapora.
Janez Lunder, delavec v Malih Lipljenah, ima jako nemirno žilico. Bil je zaradi tepeža že večkrat kaznovan. V začetku tega meseca ee je spravil nad posestnika Štefana Stravsa iz Malih Lepljen ter ga spo* lenom po glavi in po hrbtu uiaril. Lunder je bil obsojen na tri mesece zapora in mora plačati Stravsu 5 K za bolečine.
Terezija Golob, gostilničarka v Florjanskih ulicah, je bila obsojena na 20 K denarne globe oziroma dva dni zapora, ker je razžalila R užalijo Serek.
Franc Lavf izBisnioe pri Do-brunjah je bil letošnjo zimo v lovišču trgovca g. Korbarja iz Ljubljane nastavil zajcem. Ko se je zajec ujel, ga je Janez Tesnar vzel iz zanke, in ko sta ga potem Lavf in Tesnar drla, jima je pri tem tudi Franc Žagar po-magal. Zajca so potem vsi trije skupaj snedli. Lavf je bil obsojan na 10, Tesnar na 6 in Žigar na dva dni zapora.
I g n a c i i K a s t e 1 i c, delaveo pri g. barouu Cjdelliju, je dne 8 t m. v trgovini »pri Florjanu« v Štepanji vasi očital Francetu Žerjavu, da je kot bivši uslužbenec barona Codellija le-temu nepošteno služil ter ga pri nakupovanju krav in volov goljufal. Kastelic je bil obsojen v denarno globo 30 K, oziroma 3 dni zipora.
Terezija Skof, posestaioi v Dijaških ulioah, je bila obsojena na 24 ur zapora, katera kazen se je pa spremenila na 20 K denarne globe. Tožila jo je bila ga. Terezija Mulhar zaradi razžaljenja časti.
Katarina Držaj, branjevka v Florjanskih ulicah št. 30, ima precej dolg jezik. O trgovcu g. Josipu Jebačinu je trosila razne izmišljotine, zlasti da je grdo ravnal s svojo soprogo, jo prametaval itd. G. Jabačin je hotel, da se enkrat za vselej zavežejo hudobni jeziki, ki mu kradejo čast! ter je pozval Katarino Držaj pred sodišče. Držaj je obžalovala, da je obrekovala g. Jebačina, ker ne ve prav nič slabega o njem. Ker je bil g. Jebačin toliko velikodušen, da je odpustil Katarini Držaj, je bila ta oproščena.
Kazensko obravnave pred deželnim sodiščem.
Jožef K ne, 16 let stari dninar, je vasoval pri posestniku Jožefu Bar-letu v Csrkljah, kjer bo pili ondotni fantje: Peter z*upan, Miha Šter in Janez Borštnik. Siednja dva sta bo nekaj sprla, ker se je pa Kn6 vtikal vmes, ga je Ster udaril. Omamljen je obležal Kno pod kapom, potem pa šel do bližnje hiše ter tam zopet obležal, ker mu je prišlo slabo. Kne je
vso zadevo ovadil orožnikom in se potem vrnil k Borštnikovim po svojo izgubljeno kapo. Navzoči so rru očitali, da je pri nekem oknu šipe pobil. Barle ga je z vrvjo udaril in pa s pomočjo Stera in Zupana zvezal. Obesili so ga na drog pod stroporr, Barle mu je dal v roke rožni voneo in ga prisilil, da je moral moliti oceniš, vero in tri airgeijska Češčenja. Med tem bo ga imenovani trije t^pli po glavi in ee mu posmehovali. Sale ko je navzoči Franc Šter sanj prosil, so ga izpustili.  Borštnik pa je bil tisti, ki je šipe pri oknu potrl, a ne Jožtf Kr e. Barle, Štor in Zupan so bili krivim spoznani hudodelstva javne sile in je bil prvi obsojen na 2 meseca, drugi na 5 tednov in tretji na štiri tedne ječ?, Borštnik pa na 3 dni zapora. — Miha Zabret, delaveo v Hfušioi, je v Krivčevi gostilni Janeza Slomška z nožem na obeh rokah in levih eenoih pcškcdoval iz jeze, ker ga je obdolženec miril.   Obsojen je bil na mesec z enim trdim ležiščem na teden poostrenega zapora. — Janez M o h ar, hlapec špediterja Ivana Rusa na Bledu, je poneveril več cd strank za gospodarja mu zaupanega denarja. Mohar priznava, da si je res neke vsote prisvojil, zato si je kupil semintja kaj za jesti, ker mu domača hrana ni zadostovala. Glede podtika-nih mu 60 K pa pravi, da jih je gotovo gospodinji izročil. Tega pa nista mogla zakonska Rus odločno zanikati. Obsojen je bil zaradi prestopka nezvestobe na 6 tednov strogega zapora.   —  Miha Hafner, sitar v Straiišču, je bil jezen na Janeza Roz mana,  ker je domneval, da ga je ta laradi streljanja s pištolo nekoč orožnikom ovadil. Udaril ga je pred Tri-lerjevo hišo tako močno s pestjo po Icu, da mu je glava zatekla, in je bila po izreku zvedencev posledica tega udarca perforacija levega bobniča.   Obdolženec se zagovarja, da se ga je v Kranju napil in je bil vsled tega razburjen. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrzi dun. borze 20. aprila 1905.
Kaložbenl papirji.
4°/ft majeva renta.....
4° 0 srebrna renta.....
4° 0 avatr. kronska renta . . 4%    b alata
4°/o ogrska kronska „ . • . 4«/o * zlata ■ • • • 4° o posojilo dežele Kranjske . *Vi0/o posojilo mesta SpUet .
4Vs°/. » » • •ViVj bos.-herc. žel. pos. 1902
4°'/0 češka dež. banka k. o.
•°/o •V/o 4V»c/o
•V.°/o •V.°/.
*7«°/o •V/.
ž. o.
zaL pisma gaL d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. s. 10'/. pr..   .   .   .   . .
rast. pisma Innerst. nr.
m     „    ogrske een. dež. hi. .  .  .  •  • •
a. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
•ViVt obL ^ške banke • 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel
4°/0 prior. doL žel.....
«°/o    »   W' žel kup* Vi '
»Vi0/© mt- pob- M     p- °* •
Srečke.
Srečke od L 18601/, .  .  . .
b      r>   n 1864 .....
B     tizske ......
„    sem. kred. I. emisije .
b b b »
„    ogr. hip. banke .   • •
,    srbske a frs. 100'— . „    turške ......
Baailika        srečke....
Kreditne b    .   •   • •
Inomoške ,   .   .   . .
Krakovske B    .   .   . >
LOnbljanske B   .   .   . .
AvbL rud. križa „   .   .   . .
Ogr.    „     „ b    .   •   • •
Bndolfove „   •  ■   • ■
Balebnrške „    .   .   . .
Dunajsko kom. B   •   •   • .
Delnice.
Južne železnice   .  .  . . Državne železnice    .   . • Avstr.-ogrske bančne delnico '—*- kreditne banke   . . »»»•" — . .
Ogrske     b b Živnostensko        n      * * Premogokop v Mosta (Brni) Aipinske montan   .   •   • • Praške žel. in dr. dr. .   . •
Bbna-Mnranyi.....
TrbovUske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. dražbe . Češke sladkorne dražbe • •
Valute, O. kr. cekin ...»•• SO franki SO marke Sovereigni
Marke........
Laški bankovci.   .   •   ■ •
BnbUi......• •
Dolarji........
100-45 10030 100*50 11980
98- 05 118-60
99- 50
100- 50 100*—
101- 65 100*15 100*15 10125
107 60 100-50
100-50 100*10
100- — 100*76
99*— 90-50 318 75
101- 16
193 75 288-— 168 85 3 lO-SOS'— 281-— 109 — 144 75 28-— 486-— 70-— 89-— 66'— 67 — 38-6b'— 74 — 639 —
11-30 18-07 S3-4-* Z3-92
117-12 96-60
Z62 76 4-84
100-65
100- 50 100*70 120*—
9825 118-70
101- — 101-60 100-— 102 60 10075
100- 65 101 95
108-60
101- 50
10110 10110
101-— 101-76
100-—
32075 10215
195 75 292--170-85 319 -316 — 286-— 11460 14575 29*40 495-50 83 — 94 — 72-— 69 — 40-— 69 — 83-70 649 —
92-75 658-76 1658 — 665-50 775 —
249«— 662•— 534 50 2673 — 645-50 272 — 622 — 167 —
11-34 19-09 2361 24 —
117-32 96-70
263-50 6-—
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 20. aprila 1906. Termin. PienJea za april .  . .  . aa 100 kg. Plenica , maj   .   .  .   . „ 100 „ Pšenica „ oktober .  •   . B  100 „ Kornza   „ maj   •  •  •   • b 100 „
Oves
april
100
1780 17*62 1638 1464 13-76
Efelttfv.
Nespremenjeno.
ffleteorologično poročilo
•c
o. <
Cas
opazovanja
Starce barometra v mm
20. 21.
9. sv.
7. Fj.
2 pop
729 2
722 8
723 3
62
se
o
10 4
89 12 0
Vetrovi
Nebo
sr. sever
si. jug sr. jzah.
Srednja včerajšnja temperatura: 10 4° normale; 10 5°. — Padavina 271 mm.
dež
dež poL oblač.
Globoke žalosti potrti naznanjamo, da je naša ljuba mati, sestra, teta, stara teta in prastara teta, gospa
Barbara jtfader
doktorja vdova
po dolgi in težki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 83. letu starosti danes, 21 aprila kmalu po polnoči blaženo zaspala v Gospodu.
Pogieb bo v nedeljo, 2». t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Križevniške ulice št. 2 na pokopališče pri Sv. Krištofu.
Drago pokojnico priporočamo molitvi in pobožnemu spominu.
V Ljubljani, 21. aprila 19C5. 1324       Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Naznanjam z žalostnfm srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja ijubljena soproga, gospa
Amalija Židanek
soproga c. kr. orož. stražmojstra v pokoju
danes ob 1. uri popoldne, stara 49 let, mirno v Gospodu zaspala.
Fr. Židanek
1320 soprog.
Šmartno pri Litiji, 20. aprila 1935.
Zahvala.
Za vsestransko podane srčne izkaze sočutja povodom smrti svojega iskreno ljubljenega soproga
Andreja Fessi
kakor tudi za krasne darovane vence in za časteče spremstvo k večnemu počitku izrekam najtoplejšo in najvda-nejšo zahvalo.
Zadušna masa se bo služila v torek, 25. aprila ob osmih zjutraj v stolni cerkvi pri Sv. Nikolaju. 1326
V Ljubljani, 21. aprila 1905.
Valerija Fessi roj. Krebs.
Vinska klet ,pri Roži1 v Li"b|)ani
vhod iz Židovskih ulic in Židovske steze
priporoča
fc>elo istrijanslio vino . črno n
ožliixt: . „.....
boli  dolenjski cviček rdeei „
rebulo.........
Izborno rdečo vino „št. 14" iz deželne vinske kleti, od katerega drugi sod je še boljši kot prvi (čez uUco)
liter po 38 kr.
T) J?
7J
30 36 3G 40
48
Dalje „karmenet" iz deželne vinske kleti, rizling
in
razna vina v buteljkah po znižani ceni. m6_i
St. 13970.
Razglas.
1333—1
Pri nekem tukajšnjem psu se je uradno konstatovalo, da je bil stekel. Z ozirom na to se uvaja v smislu § 35. zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. št. 35 za mesto Ljubljano in za okrožje 4 kilometrov trimesečni pasji kontumac.
V tem Času se smejo psi le s trdno torbo, ki bode popadanja popolnoma zabranjevala, spuščati na ulice, ali pa se morajo zunaj niše voditi na vrvici.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostine, kavarne i. t. d.
Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki se zasačijo zunaj hiše brez torbe ali pa s tako iz mehkega usnja napravljeno torbo, ki popadanja ne zabranjuje, bode konjaČ po-lovil in pokončal, proti krivemu lastniku pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 21. aprila 1905.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
MADILE, WTJTSCHER & k».
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvazorjev trg št- 6.
Velika zaloga
poljedelskih strojev in orodja.
Nova eksistenca
Zahtevajte, naj se Vam dopošlje zastonj naš ilustrovani katalrg. ('lirni. Industrie - Herk , Mebenhlrten
M, pri Dunaja. i03B
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme v trgovini s Špecerijskim blagom in železnino
Franc Picek v Ribnici
(Kranjsko).
1273-3
Pod ugodnimi pogoji se proda za 1 in pol vagona vsakovrst-nega mladega 1312-1
brezovega lesa.
Več pove lastnik Blaž Mevželj, posestnik v Mokronogu, Dolenjsko.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za avgust v novozgrajeni hiši z vrtom. 1279-2 Pismena vprašanja pod „Stanovanje 250" na upravništvo „Siov. Naroda".
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par molkih in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 pari gamo 5 K.
Za naročite v zadostuje dolgost
1317 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
Ia jedilno mast"
pofiilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma
LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov.
Lišajasti ljudje
tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in poverjena izpričevala iz Avstrije. 4
Lekarnar G. W. Rolle Altona — Bshrenfeld (Elbe).
Služba
sftksgj Kiuji, fikem tudi ste
in s
se odda na Bledu
s stalno letno plačo K 700--prostim stanovanjem.
Pismene prošnje naj se vlože pri županstvu na Bledu. 1308-1
Mlekar
oženjen, brez majhnih otrok, za prevažanje mleka v Ljubljano, trezen in pošten, se takoj sprejme.
Mesečna plača za oba 36 gld., prosto stanovanje in l1/> lit  mleka na dan.
Ponudbe z dobrimi spričevali sprejema Karol Lenče v Laverci pri Ljubljani. 1267_4
Mladi
ki si hote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe dela, dobro vajo in veliko plačo v tvornici za klavirje 761-9
Bremitz v Trstu, Borzni trg,
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izgred iz ■^rozn.egra redsu.
V Ijaven ođ dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljnbno, čez Seizthal v Anssea Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, ▼ Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Da naj, čez Selztha v Solnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Pizen, Marij t/are, He\ Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc, Curih,  Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popolehe osobni vlak      Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   Čez Kle:n-Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  — Ob 10. uri ponoči o sobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo   direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Francove vare, Karlove var j, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Lino, Steyr, | Pariš, Ženevo, Curih, Bregece, Inomost,  Zeli ob jezeru,  Lend-Gastein, Ljubno,  Celovec,  Šmohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak % Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Seizthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IŽ NOVEGA  MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob  2. uri 5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen      srednjeevropskem času ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Slaščičarna RUDOLF KIRBISCH
v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8
priporoča
za Veliko noč
svojo bogato zalogo pirhov iz stekla, sviie, žameta! pliša in slame; različne velikonočne atrape, velikonočne zajce in jagnjeta iz sladkorja in čokolade ter stisnjenega papirja. Dalje priporočam pince, titule, vseh vrst potice, šarklje in torte, najfinejša vina in likerje.
Tukajšnja in zunanja naročila točno.
1251—4
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
'_________ ».   »i. 1     .1.1 u /1 rtnn nnm nn^...n; -nM J  I/ nnn nnfV P«iliui4iti<»a mm CPI ITI
Podružnica v CELOVCU.
H u poje In produj*
vse vrste rent, sastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zaaenlavi li ftkrtMptili Dali predujma n vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne  papirje in    SSstv-auraJ« »rečic« proti vnovCuje zapale kupone. ^ojklI lajgra-Toi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
mggm  bkomp| fB lnkauo memle.   T0Q CfcjT  Borna u a rovi In.
Podružnica w SPLJETU.
Denarne  vloge sprejema «5=»
v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—46
Promet s čeki in nakaznicami.
Iidajatelj in odgovorni irednik: Dr. Ivan Ta?iar.
louitnina ia »tk „Harodna tiskana*«
BS^BB