Glas zaveznikov
Leto II - St. 320
ormacijski dneanik A L S.
Cena 4 lire
TRST, četrtek 4. julija 1946
UREDNIŠTVO i VI* S. Feliloo 12 Telefon it 93354 in 9444S
UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 86 (osmrtnice I* 100), objave I* 20. finančni m pravni oglaal L. 48. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocletA per la PubbllelU la Ital la, Trst, ut Silvio Pellico »t 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale X* 8). Rokopisov ne vračamo.
SPORAZUM O INTERNACIONALIZACIJI
BODOČA UPRAVA TRSTA
ODSLEJ V ROKAH VARNOSTNEGA SVETA
OSNUTEK NOVE
| FRANCOSKE USTAVE
London, 4. julija Ljudsko republikansko gibanje Je objavila osnutek nove ustave ktrte francoske republike. V načrtu predlagajo tri glavne zbornice: narodno zbornico, sestavljeno lz B00 do 600 poslancev, republikan. pkl svet, ki bi zastopal okrožja In končno federalni parlament francoske zveze. Te tri zbornice bi Ckupaj Izvolile predsednika republike, ki bo potem imenoval ministrskega predsednika.
TTLEE V AVSTRALIJO
Canberra, 4. julija Včpraj so uradno Javili, da bo julija britanski ministrski redsednlk Attlee s soprogo prispel na dvotedenski obisk v Avstralijo. Prisostvoval bo najmanj ivema zasedanjima avstralskega parlamenta. Po obisku v Avstraliji bo Attlee s soprogo obiskal še Novi Seland.
POLOŽAJ DODEKANEZA
London, 4. julija Na torkovem zasedanju spodnje •bornice je laburistični poslanec Francis Noel Baker — sin drža vnela ministra — stavil vprašanje, če rna Foreign Office namen še na. lalje upravljati Dodekanez do do-tončne izročitve Grčiji ter če je tunanji minister preučil primernost Uvedbe kake spremembe v tej upravi, In sicer zaradi velike nejevolje, Iti se je pojavila med Grki,
Na vprašanje Je odgovoril vojni Minister Lavvson, ki je izjavil, da )o, dokler ne bodo predali Dodeka-Oeza Grčiji, kar se bo zgodilo, kot e upati, prav kmalu, ostalo otočje tot aovrnino zasedbeno področje. Britanska vojaška uprava otokov bo temeljila na haaških konvencl-lah, na temelju katerih mora vaa-ta sila, ki zasede sovražno ozem-Ije, Spoštovati zakone, ki tam ve. ja jo ter Izvesti le spremembe, ki >o vojaško neobhodno potrebne.
JUGOSLOVANSKO-
ALBANSKA
PRIJATELJSKA POGODBA
London, 4. julija Tiranska radijska postaja je v torek zvečer javila, da sta Jugoslavija in Albanija podpisali sporazum o prijateljstva in sodelovanju, <tda si medsebojno zagotovita neodvisnost in suverenost».
gospa byrnesova
V MOSKVI
Moskva, 4. julija Včeraj je prispela v Moskvo soproga ameriškega zunanjega ministra gospa Byrnesova in bo gost Ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi Walterja Smitha, Istočasno je prispel v Moskvo tudi upravni tajnik ameriškega zunanjega ministrstva Russell.
OD DEVINA DO NOVIGRADA POD
NADZORSTVOM ZDRUŽENIH NARODOV
Te dni bodo določili dan mirovne konference
PARIZ, 4. julija — «Renteer» poroča, da so od delegatov, Iii so zapuščali včerajšnje popoldansko zasedanje štirih zunanjih ministrov izvedeli, da so ministri na podlagi ameriškega načrta dosegli sporazum o internacionalizaciji Trsta.
Delegati so nadalje izjavili, da so zunanji ministri dosegli sporazum tudi o vprašanju italijanskih kolonij, niso pa hoteli odkriti podrobnosti. «Reuter» dodaja, da so v pogledu italijanskih kolonij v načelu sprejeli načrt izjave, ki ga je predložil zunanji minister Bcvin, odločili pa so se, da bodo načrt predložili odboru za kolonije, ki naj izdela popravke.
Nadalje poroča «Reuter», da sovjetski zunanji minister Molotov ni hotel pristati na določitev dneva mirovne konference 21 narodov, dokler ne dosežejo sporazuma o vprašanju italijanske vojne odškodnine. Delegati, ki so to izjavili, pa so izrazili upanje, da bodo dan konference določili v nekaj dnevih.	...	,	,,	. ,
Iz zanesljivega vira je »Reuter* izvedel, da morajo zunanji ministri sprejeti le še manj pomembne popravke v pogledutržaškega vprašanja in vprašanja kolonij.
Ko bo zunanji ministri včeraj začeli z zasedanjem, so morali re. šiti važno vprašanje v zvezi s Trstom. Najti so morali kompromis med francoskim in sovjetskim predlogom na eni strani o nadzorstvu, ki naj bi ga nad avtonomnim tržaškim področjem izvajale štiri velesile, po drugi strani pa o predlogih Velike Britanije in Združenih držav, ki predvidevajo, da bi nadzorstvo nad tržaškim področjem vršili Združeni narodi.
V pogledu italijanskih kolonij poroča »Reuter*, da se Je glavna razlika pojavila pri vprašanju za. časne uprave za dobo enega leta, v teku katerega bi morali zunanji ministri vprašanje dokončno rešiti. Najvažnejši problem je predstavljal spor s sovjotsko .željo, da bi del vojne odškodnine plačali s pomočjo redne italijanske proizvodnje, po drugi strani pa so Britanija, Amerika in Francija vztrajale, da jo bodo plačali le z Italijansko imovino v tujini ter z ostankom vojnih ladij in vojaškega materiala.
Zgoraj omenjeni Bevinov člen o kolonijah, ki naj, bi ga vključili v mirovno pogodbo z Italijo, se glasi:
1.	Italija se odpove vsem pravicam do svojih ozemeljskih posesti v Afriki-
2.	V pričakovanju dokončne od. ločitve bodo ta ozemlja še nadalje pod dosedanjo upravo.
3.	O končni usodi posesti bodo skupno odločile glavne zavezniške velesile v teku enega leta od vstopa v veljavo te pogodbe, In sicer na način, ki je obrazložen v skupni izjavi, ki so jo danes priobčile štiri glavne zavezniške vele-
Romunskl ministrski podpredsednik Tatarescu j« včeraj odpotoval v Pariz, kjer se bo s štirimi zunanjimi ministri posvetoval o mirovni pogodbi z Romunijo.
Osnove ameriškega
vojaškega programa
Sest točk generala Eisenhoiverja
v ponedeljek	seA* zapisnik senafnetjro^odbo-
ra za nakazila.	da je načelnik glavnega
stana ameriške	J^neraJ Eisonhower, ki je nedavno go-
voril pred omenjenim odborom, ^obravnaval šest temeljnih
Predpostavk, na katerih naj Program za prihodnje leto,
Te predpostavke so: 1■ da bi Združene narode priznali kot osrednji iinitelj za učvrstitev in ohrani-t-v svetovne varnosti; 2. da bi prebivalstvo zasedenih področij osta-razumno ter ne bi prihajalo do obsežnih uporov proti neznatnim s meniškim silam; 3. aa bi zasedba Nemčije Se vedno ostala pod vodstvom vseh velesil, pri zasedbi Japonske pa bi z Združenimi država-rp-l sodelovale tudi britanske, kltaj-*fce in filipinske sile; 4. da bi potrebe po delovnih močeh v pogledu zahtev, ki jih st avl ja zasedba, Se bedno delno krili z vojnimi ujetniki in drugimi tujimi podložniki; 5. da ne bi odlafall z likvidacijo Vojnih preostankov, kar zahteva Posebno upravno osebje in začifo; S- da bi odgovornost, ki jo povzroča zasedba Italije in Avstrije, prenehala v teku prihodnjega leta.
Eisenhotver je odločno poudaril, ha so Združene države v Nemčiji in n« Japonskem stremele le za tem, ha bi zagotovile, da ti.dve državi he bi postali nevarni za Združene
01 temeljil ameriški vojaški
ter 2a mir in svetovno var-
sHr—
Sanja ki so v zvezi z zasedbo ene in druge izmed obeh omenjenih držav, ki se je predala z ustavno vlado, nemška predaja pa je bila v glavnem vojaška kapitulacija Organizirane vlade tam ni bilo E„cnhowcr je dejal, da zahteva zasedba Nemčije zaradi tega enega mota na t20 Nemcev, na Japonskem pa je razmerje le l proti 650.
britansko
ODPOSLANSTVO NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
London, 4. Julija Člani britanskega parlamentarnega odposlanstva, ki je v torek z letalom prispelo v Prago, mislijo ostati na Češkoslovaškem dva tedna. Preučili bodo vprašanje podržnv-IJenja industrije ter preselitve Nem-
Po poročilih «Anse» in «Reuterja« je načrt mednarodnega nadzorstva za Trst, ki so ga včeraj sprejeli zunanji ministri in ki vključuje načrta, ki sta ju predložila Molotov m Bidauit, naslednji:
1.	Zunanji ministri soglašajo z ustanovitvijo svobodnega tržaškega ozemlja, ki obsega vse ozemlje zahodno od predlagane francoske črte od Devina južno do Novigrada (Cittanova dTstria).
2.	Neokrnjenost in neodvisnost tega svobodnega ozemlja bo zagotovil Varnostni svet Združenih narodov.
3.	Iz predstavnikov štirih velesil pri Varnostnem svetu bodo imenovali posebno komisijo, ki bo imela nalogo, da mirovni konferenci po predhodnem posvetovanju s predstavniki Italije in Jugoslavije predloži predloge za upravljanje ozepilja.
4.	Statut ozemlja bo odobril Varnostni svet, ki bo na podlagi čl. 15 listine Združenih narodov o tem poročal glavni skupščini Združenih narodov.
(Cl. 15 listine Združenih narodov pravi: cGlavna skupščina bo sprejemala in preučevala letna In posebna poročila Varnostnega sveta; v teh vprašanjih bodo polagali račun o ukrepih, katere Je Varnostni svet sprejel ali o njih odločil, da ohrani mir in mednarodno varnost*).
5.	Predloge za začasno upravo in trajni statut tržaškega svobodnega ozemlja bo predložila mirovna konferenca.
6.	Glavna načela za začasno upravo in za trajni statut svobodnega ozemlja bodo naslednja: guvernerja ozemlja bo po posvetovanju s predstavniki Italije in Jngoslavije imenoval Varnostni svet; zakonodajne in sodne organe začasne uprave bodo določili po demokratskih načelih; spoštovali bodo pravice prebivalcev v pogledu vere, jezika, tiska, šol in poročilo*b’ guverner bo Varnostnemu svetu predlagal letno
ODKLONITEV PRIGANJA ZAVEZNIŠKIH USTNIKOV
Beograd, 4. julija Posebno sodišče, ki vodi razpravo proti generalu Draži- Mi-bajioviču, je včeraj zavrnilo zahtevo obrambe, da bi kot razbremenilne priče povabili britanske in ameriške častnike. Sodišče je sklep obrazložilo s tem, da je označilo pričevanje omenjenih prič kot anepotreb-no», ker njihova prisotnost ne bi mogla spremeniti «že ugotovljenih dejstev*.
Na včerajšnji razpravi so preči-tall pismo, ki ga Je baje poslal ger neralu Mihajloviču britanski častnik stotnik Hudson. Pismo izraza željo po sestanku z nekaterimi četnišklmi poveljniki, potem pa do. besedno pravi: »Velika Bitanija je pripravljena z vsemi sredstvi pomagati, da bi. združili vse narodne sile države, da bi se pripravile za napad na okupatorja*. V teku torkove razprave so iprečitali pisma, ki sta jih izmenjala bivši predsednik jugoslovanske vlade v Londonu Jovanovič ter bival višji nadzornik za evropsko službo «BBC» Kick Patrick. V pismu Kleku Patricku je bivši predsednik jugoslovanske vlade napisal: «Ce radio London ne more o dejanjih partizanov proti jugoslovanskemu prebivalstvu povedati resnice, se nam zdi, da bt morali v korist skupne stvari opustiti hvaljenje tega, kar delajo partizani. Naš narod) popolnoma dobro ve, proti komu se dejansko borijo partizani in kakšni so njihovi nameni*. Kick Patrick je v pismu z dne 10. novembra 1942 odgovoril: »Prenašamo samo točne ln natančno pregledane vesti.*
4. julija 1116
Leto dni je preteklo (po uporu ameriških kolonij proti Angliji in po porazu angleških čet pri Lexingtonu), ko se je 7. januarja 1776 Richard Henry Lee iz Virginije dvignil v Celinskem kongresu in zahteval, »da so in po pravici morajo biti te Združene naselbine svobodne in neodvisne države*. Po skoro mesec dni trajajočem razpravljanju so predlog sprejeli in 4. julija 1776 je Deklaracija neodvisnosti objavila rojstvo novega naroda.
Deklaracija neodvisnosti je eden izmed dveh temeljnih kamnov ameriške vere in ameriškega načina življenja. Vsak 'a-
me riški otrok se je učil o njej v šoli, slišal, kako so Jo čl tali ob narodnih praznikih in njene be. sede so se orn vtisnile v spomin-Sprejeli smo jo kot pravilo, po katerem hočemo živeti — Je smoter, do katerega stremimo kot narod,
Kaj pa pravi deklaracija o ljudeh in vladah — o načinu, po katerem bi človeška bitja morala skupaj živeti, Ge je to mogoče?
V njej so podani različni posebni razlogi, zakaj so se naselbine želele odcepiti od Anglije. Toda srce in duša njenega uče. n Ja je v drugem členu, ki pravi:
«Mislimo, da je sama po sebi razumljiva resnica, da so vsi ljudje rojeni enaki, da jim je Stvarnik dal nekatere neod-tujive pravice, med katere štejemo življenje, svobodo in srečo. Za obvarovanje teh pravic so nad ljudi postavljene vlade, ki so dobile svoja pravična pooblastila s priznanjem vladanih. Kadar postane katera koli oblika vlade nasprotna prej omenjenim namenom, ima narod pravico, da jo izpremeni ali pa ukine ter ustanovi novo vlado. Njene temelje lahko postavi na takšna načela in ustanovi njena pooblastila tako, kakor se mn bo zdelo, da bodo bolje varovala njegovo varnost in srečo. Previdnost pa seveda ukazuje, da ni potrebno že dolgo obstoječih vlad zamenjavati zaradi nepomembnih in predhodnih vzrokov. Izkušnja je pokazala, da človeštvo rajši trpi — dokler lok ni preveč napet — kakor pa, da se upre ter odpravi oblike vladavine, na katere je navajeno. Toda če ljudje vidijo, da ni ne konca ne kraja zlorabam in samozvanstvom, ki nenehno zasledujejo isti namen — namreč, podvreči jih popolnemu samoslistvu — imajo pravico, ne, imajo dolžnost odstraniti tako vlado in si preskrbeti nove varuhe za svojo bodočo varnost...*.
To je bil poziv vsemu človeštvu in ne samo trem milijonom naseljencev (kolikor jih je tedaj bilo v Severni Ameriki). Preči taj-te ta člen Deklaracije znova in videli boste, da je še vedno po. ziv In kile vsem ljudem, ki iščejo svobodo.
V tem je važnost Deklaracije.
No zato, ker so se naseljenci sestali in dejali: , «Hočemo biti neodvisni*, temveč zaradi tega, ker so na ta način postavili iz-vestna načela in verovanja — da
so vsi ljudje rojeni enaki, da i-majo vsi določene pravice, da so vlade tu zaradi zavarovanja teh pravic ter da izvajajo svojo oblast s privolitvijo vladanih, ne pa zaradi volje kralja, diktatorja ali posebnih koristi posebnega razreda, da ima narod pravico nagnati trinoga ali nasilnike ter Iskati svoj najboljši način za vlado samega sebe.
(Stephcn Vincent Benet, eAmerikatj
I ZAPISKI
NOVI PRASKI ŽUPAN
Praga, 4. julija
Na zaaedanju narodnega odbora I v Praigi so Izvolili za praškega žu-| pana komunista dr. Batseka-
AMERIŠKA IZJAVA
0 POLITIKI DO KITAJSKE
London, 4. julija Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson je podal v Washingtonu formalno izjavo o ameriški politiki do Kitajske. Izjava pravi, da je vlada Združenih držav želela čimprejšnjo ustanovitev vlade na Kitajskem, ki bi popolnoma in pravično predstavljala vse važne kitajske politične struje, vžtevši komuniste. Ta izjava — je dejal Acheson — kaže ameriško politiko v jasni luči in dokazuje, da je bila dobava kreditov in drugih dobav s strani Združenih držav nepristransko prizadevanje, da premagajo gospodarsko krizo na Kitajskem in preprečijo finančni zlom. Te gospodarske podpore — pravi izjava — pa po mnenju vlade Združenih držav ni bilo mogoče odreči, dokler se ne bi politične stranke zedinile, da sestavijo skup. no vlado; če pe bi bili dali podpore, bi to izzvalo gospodarski polom lij povzročilo žaloigro za kitajski narod.
SJAHE1R0VA VRNITEV
Batavlja, 6. julija Indonezijska republikanika vlada v Jogjakartl je potrdila, da se dr. Sjahrir »dobro počuti*.
Nizozemska poročevalska agencija poroča, da je Sjahrirovo spremstvo osvobodil neki manjši oddelek TRI (indonezijska republikanska vojska).
Dr. Sjahrir je včeraj izjavil, da bo odpotoval v Jogjakarto. kjer bo razpravljal o »učinkovitih ukrepih proti ekstremistom*. Dopolnil bo tudi sestavo vlade.
Nekaj ostalih indonezijskih vo dlteljev, ki so jih ugrabili skupaj z ministrskim predsednikom, Je še vedno v, rokah ugrabiteljev. Vedo Pu, kjb so ln fioekarno Je odredil njih Izpust.
Po vesteh indonezijske porode, valčke agencije »Antara* so Indonezijsko republikanske oblasti v •Logjakartl izvedle v mestu «za po-spešenje preiskav ln Izsleditev krivcev Incidenta*, ki ga Je povzročila ugrabitev »indonezijskega ministrskega predsednika* Sutana SJahrira, vrsto aretacij.
Vprašanje naseljive
100.000 Židov v Palestino
Britanska vlada bo danes preučila Trumanovo izjavo
kpNDON, 4. julija. Diplomatski poročevalci iz Londona javljajo, da bo britanska vlada danes preučila Trumanovo izjavo, po kateri sedanji nemiri v Palestini ne bodo več smeli zakesniti prihoda 100.000 Židov, kot je to priporočila an-glo-ameriška komisija za Palestino. Trumanovo izjavo, da so Združene države pripravljene prevzeti tehnično in finančno odgovornost za naselitev 100.000 Židov v Palestini, niso uradno javili, britanski vladi.
Brzojavke iz Jeruzalema pravijo, da so sklicali nujni sestanek arabskega visokega odbora za Palestino, da bodo odgovorili predsedniku Trumanu na njegovo Izjavo.
Neki poročevalec je javil, da je Trumanova izjava v času, ko razprava o poročilu komisije še ni končana, nekoliko nenavadna.
V pogledu predsednikove ponudbe, da bo poskrbel sredstva za prevoz, pravi poročevalec, da prevoz ne predstavlja prave težave. Reševati vprašanje s te strani se pravi izogibati se jedru vprašanja. Gre za politično vprašanje. Za svet Je treba vprašati Arabce in Žide ter najti odnos med njimi ln upravnimi oblastmi. Poročevalec dodaja, da Palestina ne more rešiti notranjega židovskega vprašanja ln da se bodo morali evropski Židje seliti v druge države.
Visoki komisar za Palestino sir Alan Cunningham je včeraj sprejel odposlanstvo štirih članov židovskega narodnega sveta.
Včeraj zvečer so uradno objavili seznam orožja in strejiva, ki so ga britanske čete zaplenile v zadnjih treh dneh v židovskih naseljih. Seznam obsega 385 pušk, 46 samokresov, 7 lahkih strojnic, 92 minometov, 390.000 nabojev za orožje majhnega kalibra, 4.140 granat, 22,000 bomb za minomete in 360 kg razstreliva.
Včeraj zvečer so tudi uradno javili, da je visoki komisar za Palestino spremenil smrino kazen, ki jo je za dva terorista, ki ju je vo-
jaško sodijfe zaradi treh Izmed sedmih obtožb izreklo proti dvema židovskima teroristoma in ki jo Je včeraj potrdil vrhovni poveljnik general sir Evely Parker, v dosmrtno Ječo.
Racioniranje kruha v Velik! Britaniji
Razprave v spodnji zbornici
LONDON, 4. julija. — Včeraj se je'začela v britanski spodnji zbornici razprava o skepu vlade, ki se tiče racionira-nja kruha in moke. V začetku razprave je minister za prehrano John Strachey objavil številke o žitnem položaju v Veliki Britaniji, kar je predhodno zahtevala opozicija z Winstonom Churchillom na čelu.
V državi ni velikih rezervnih zalog. Koncem avgusta bodo zaloge žita in moke v državi odgovarjale potrebi za 8 tednov, toda po koncu avgusta dobav kruha ne bodo mogli zagotoviti za 8 tednov, če medtem ne bodo prišle nove dobave žita. Kriza pa ae bo pokazala še pred tem Časom, To pomanjkanje bi lahko odpravili z nujnimi dobavami ln z racioniranjem kruha. Stra-chey Je izjavil, da bi bila vsaka zamuda prihajanja iita lz Združenih držav, ki bi jo v prihodnjih treh meaecih n. pr. povzročila sindikalna nasprotja, ki bi se pojavila kot posledica ukinitve nadzorstva nad cenami v Ameriki, zp Ve. Jiko Britanijo lahko pogubonosna, Ce Velika Britanija ne bo storila varnostnih ukrepov ln racionirala kruha.
Ce bi odlagali racioniranje, bi to pomenilo Igrati se z ameriškimi sindikalnimi odnošaji In z izidom razprav amejiškega Kongresa v prihodnjih tednih, fie bi šlo vse v redu, bi država lahko izšla tudi brez racionir&nja kruha, toda vlada ne sme toliko tvegati. Poleg te. ga ima Velika Britanija tudi točno določene mednarodne obveze.
POMOČ TRPEČIM DRŽAVAM
Britanija je od vsega početka pomagala lajSati gorje prizadeti Evropi. Preko ustanove VNRRA je dobavila na sto tisoče ton živil in drugega blaga. Slika kaže skupino uradnikov glavnega stana ustanove UNRRA v Londonu, ki se pripravljajo na odhod v tujino. V vsaki skupini je 16 oseb, ki imajo na razpolago določeno itevilo prevoznih sredstev, iotore, potrebščine za prvo pomoč in drugo.
Minister Je navedel številke britanske pomoči od novembra 1945 dalje:	60 000. ton žiterio Indiji,
60.000 ton (preko ustanove UNRRA) Italiji, GrCtji in Jugoslaviji, 60.000 ton NemCiji, 10.000 ton Južni Afriki in 10.000 ton Belgiji. Vse te količine so sl izposodili ter jih bodo morali vrniti. Poleg tega je Britanija poslala v svoje zasedbeno področje v Nemčiji 192.000 ton žita, 109.000 moke, 105.000 ton ječmena ln 13.4000 ton krompirja. Te zadnje pošiljke v Zahodno Evropo so bile odločilne, Čeprav ne bistvene, za sklep o racloniranju kruha. Strachey pa je Izjavil, da je ponosen, da je državljan države, ki je dala takšen prispevek. Vendar je dejal, da so to meje, kar Velika Britanija lahko stori na tem polju.
Minister za prehrano je nato govoril o nezadostni hrani v državah, katere podpira Velika Britanija. Dejal je, da je mnogo bolj zaskrbljen zaradi prehrambenega položaja Indije, Francije, Nizozemske, Grčije in Jugoalavlje. Nato je govoril o potrebah v britanskem področju v Nemčiji in o Nemčiji na splošno. Omenil je, da bi morale Združene države v prihodnjih treh mesecih poslati v britansko področje Nemčije najmanj 120 tisoč ton žita, da se obroki ne bi porazno znižali pod 1000 kalorij. Ce hi obrok padel pod tisoč kalorij.
ANGLEŠKI VOLIVNI USTROJ
iii.
Razen redkih izjem (n. pr. univerzitetni volivni zbori) razde!« državo v volivna okrožja, ki mo. rajo biti po številu prebivalstva več ali manj enaka; vsako okrožje izvoli enega poslanca. Pri 31 milijonih volivcev in nekaj več kot 600 sedežih bi moralo vsako vo. livno okrožje imeti priblžino 60.000 volivcev.
V vsakem vollvnem okrožju Je izvoljen tisti kandidat, ki je dosegel največje število oddanih glasov; volivec voli na ta način, da na volivnem listku s križcem o zn a. či ime onega, ki ga hoče voliti, Ce v kakem okrožju nastopita samo dva kandidata, Je Jasno, da ima zmagovalec za seboj krepko večino; drugače pa se utegne pripetiti, da dobi manj glasov (često daleko manj) kot pa jih dobe vsi njegovi nasprotniki skupaj. Ce se to pripeti v velikem številu vo-llvnih okrožij, nastopi primer, da večina poslanskih sedežev pripade volivcem, ki so v celoti ostalf v manjšini. To je vsekakor neka pomanjkljivost; toda Anglež to dobro ve, a se kljub temu sprašuje, če bi kak drug volivni ustroj imel toliko in takšne prednosti, ki bi opravičevale kako reformo. Dve največji stranki — konservativna in laburistična — imata interes na tem, da ohranita ta ustroj, med. tem ko se manjše stranke — zlasti liberalna mnogo prizadeva za proporcionalni sistem, ki bi njihov položaj dokaj okrepil. Ce upoštevamo, da bi morala biti poslanska zbornica »zrcalo narodove duše*, kot je dejal neki veliki liberalec, bi bilo treba podpirati proporcionalni sistem, ki bi omogočil udeležbo v poslanski zbornici prav vsem odtenkom političnih mnenj. Teda Ge ima .poslanska zbornica za glavno nalogo to, da ustvari in. ,vzdržuje močno vlado in da jt nudi tisto odporo, ki Je potrebna za izvrševanje vseh težkih nalog, ki ji pritičejo, Je kljub vsem po. 'manjkljlvostim treba dajati prednost sedanjemu votivnemu ustroju. Vse do danes je prevladoval ta nauk o nalogah in dolžnostih poslanske zbornice.
Ali volijo za neko vlado, za neko strank®, za določeni politični program, ali za to ali ono oseh. nost? Edini pravilni .odgovor Je, da volijo za vse skupaj in še za mnogo drugega. Ob neštevilnth ina. čleah političnih žadržanj, ki jih je najti v Angliji, se Je treba izogibati vsake enostranske opredelitve, ki se oslanja na psihologijo ali motivacijo volitev. Reči smemo, da bi z uvedbo proporcionalnega sistema število nasprotujočih si motivov ali tendenc le povečali, ne pa zmanjšali. Pač pa b| s tem oestranili možnost, na katero polagajo danes tolikšno važnost: možnost vreči določeno vlado. S proporcionalnim sistemom bi po-rastlo število strank in običajna pot za ustvaritev neke vlade bi bila koalicija več atrank; zaradi tega bi bilo nemogoče predvidevati, kakšna vlada bo izšla lz votivnega boja. Pri večinskem sistemu pa je takšno predvidevanje zelo lahko. Kot se dogaja že dalj časa, more veliko število volivcev glasovati bodisi za laburistično bodisi za konservativno vlado.
Različni nagibi, ki smo jih že omenili, morejo v celoti pripravit! volivca, da glasuje za določeno vlado, kar se dogaja predvsem tedaj, če je Volivec trdno ln globoko povezan z neko stranko. Toda v Angliji je veliko število volivcev, ki se ne Čutijo močno vezane na določeno stranko. Na takšne gotovo močno vpliva trenotni položaj ln trenotna pereča vprašanja; ravno tega dejstva ae kandidati najrajši poslužujejo pri vollvnem boju, s čimer upajo, da ai bodo pridobili največ glasov. Takšni
bi stala	Združsne	države	pred ne.	»postranski	volivci* so seveda
____4 - J_I_•___1	__•_»	u.d JiU	_	..mi. onoita In *•<
preglednimi političnimi in socialnimi posledicami,
Glavni govornik opozicije je bil Robert Suzdon, medvojni britanski minister za poljedelstvo. Izjavil je, da so Stracheyeve splošne številke brez koristi. Opozicija Je hotela vedeti natančne zahteve, ki so jih razni narodi stavili Mešanemu uradu za prehrano ln trenotne dobave !z različnih virov. Zaloge žita v Veliki Britaniji v dobi najhujših bom- ( bardiranj in pomorskih izgub niso J nikoli padle pod potrebe za enajst tednov. Britanska vlada pa Je spravila zaloge v takšen položaj, v kakršnega jlb niso nikoli utegpile spraviti niti podmornice, niti Luft-waffe.
Poslanska zbornica je po koncu razprave praktično odobrila vladni načrt za racioniranje kruha. Razpravljali ao ie o dollditvi fondov za ministrstvo prehrano. Opozicija je lahko izrazil* nezadovoljstvo do vlade samo s predložitvijo predlo* ",•5 o znižanju gornje koncesije z*
et šterlingov.
hudih bojih s svojo vestjo in različne stranke posvečajo vso pozornost temu, da skušajo na najugodnejši način rešiti takšne spore z vestjo in da najdejo rešitev za interese iz katerih se tl spori porajajo.’	(Nad. Prih.)
HAMBIRZANI SO PROTESTIRALI PROTI * ODREDBI VOJAŠKE UPRAVE
Berlin. 4. julija
Britanski vrhovni poveljnik v Nemčiji Sir Sholto Douglas Je prejšnji teden posvaril prebivalce Hamburga, naj ne ponove protestnih demonstracij, kakršne so v petek priredili proti odredbi, ki določa evakuacijo, na temelju katere bi se moralo 20.000 prebivalcev preseli« v okolico Hamburga. Na stotin« Nemcev se Je v petek zbral® med sedelem mestnega šupana. Prepevali so »Deutschland liber alles* in izražali svoja mnenja. Istočasno so britanske oMt-h -n-niei* deuutaci-1o žen11
KULTURA
NOVE SLOVENSKE ŠOLSKE KNJIGE
IZ SLOVENIJE
Pred seboj imam Sest Šolskih knjig, ki jih je izdala Zavezniška vojaška uprava za slovenske Sole, ki so pod njenim nadzorstvom. To so: ponatis «Prvih korakov», l. in III. del *Raču-nice», «Slovensko berilo*, «U-Sim se angleSHne sdm» in «Zgodovina slovenskega slovstva».
Načelo in navodilo, ki je bilo merodajno za ZVU, ki je naročila sestavo knjig, je bilo: Šolske knjige naj posredujejo učencem samo stvarno, resnično izobrazbo brez vsake politike in drugih tendenc. In prav zaradi teh navodil pomeni izdaja slovenskih Šolskih knjig za Slovence v Slovenskem Primorju velik kulturni dogodek. Knjige, ki je tako stvarna, objektivna, nevsiljiva in razen tega strokovno in pedagoško dobra, morejo bili Slovenci samo veseli. Posebno Se Slovenci, ki jim je faSizem tako dolgo knjige trgal in javno sežigal.
Poglejmo vsako knjigo posebej in jo vrednotimo na osnovi gornjih trditev!
Kot prvo knjigo je dala ZVU ponatisniti *Prve korake». Knjižica je bila že prej znana na Primorskem, saj so iz nje star-Si v dobi faSizma otroke v dolgih večerih učili slovenske besede. Knjižica je skromna, drobna, vendar je izpolnila prvo vrzel. Mnogo lepSi in bogatejši bo Abecednik, ki ga Šolska oblast sedaj pripravlja. Bogato ilustrirana knjiga in po najno-vejSih metodoloških izsledkih dognana razporeditev in razdelitev knjige — kakor jo napovedujejo — bo brez dvoma pomenila velik napredek na slovenskem Solsko-vzgojnem področju sploh.
«Računica, I. del*. Knjiga je bogato ilustrirana in tako s pomočjo slik omogoča otroku predstve različnih pojmov o Številu in o prvih računskih kombinacijah. Tako prihaja otrok po induktivni poti iz znanih (narisanih) predmetov, ki jih srečuje na vsak korak v življenju, do abstraktnih pojmov, do Števil, do združevanja, deljenja itd. Prva knjiga tudi seznanja otroka z osnovnimi pojmi geometrije. Opazno je v knjigi izredno veliko vaj; tako ima učitelj zelo lahko staliSče: vse Šolsko leto mu ne bo zmanjkalo nalog, otroci pa bodo s Številnimi vajami utrdili osnovne pojme računstva.
<Tretji del Računice» je nadaljevanje ustroja v prvi knjigi, v snovi pa stopa že precejšen korak naprej. Od računskih pojmov prihaja že k 'računskim operacijam. Ta metoda pozna zelo veliko uporabnih nalog in otroka zelo praktično usmerja: otrok vč, zakaj, sešteva, zakaj odSteva, kje in kako to praktično potrebuje. Ta metoda je pokazala eksperimentalnemu psihologu zelo razveseljive rezultate.
sSlovensko berilo» za višje razrede ljudskih Sol je nekoliko skromnejše, skoraj preskromno. Zunanja oblika knjige je estetska in jo človek z veseljem vzame v roke. Vsebinsko je mnogo, vrstna, saj je skušala zajeti naj-lepSe drobce iz slovenske književnosti: prinaša prirodopisne in prirodoslovne sestavke, razen tega socialne, zgodovinske, zemljepisne in druge kulturne drobtine, ki jih otrok potrebuje za sprejemni izpit na srednjo Solo. Človek ima sicer vtis, da je bila knjiga v naglici sestavljena. Vendar je treba reči, da je šolska oblast tudi s to knjigo izpolnila prvo vrzel v višjih, razredih ljudskih 61, ki so bili brez vsake slovenske knjige. Knjiga nudi vpogled v duhovno zakladnico slovenskega naroda in vzbuja ljubezen do njenih vrednot■ In že s tem je knjiga svoje poslanstvo izpolnila.
*Učim se angleščine sam» je praktičen priročnik, ki skuša na
čim lažji in čim hitrejši način naučiti otroka, pa tudi odrasle, ga, angleškega jezilca. Knjiga navaja v zgoščeni obliki gramatične zakone, poleg njih pa ima praktične vaje v konverzaciji in besede. Posebna skrb je posvečena nepravilnim glagolom. Izgovarjava je navedena in omogoča tako samoukom, da se se-znani jo z’ osnovnimi pojmi angleškega jezika, če pa učenca pri tem delu vodi Se učitelj, se bo seveda Se mnogo laže in prej naučil. Sestavljalec je hotel biti predvsem praktičen: izbral je stavke, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju.
To so knjige za ljudsko šolo (angl. morebiti tudi za srednje). Pedagog, ki ni zgrešil svoječja poklica, ki ni omrežen z nobenimi nepoklicnimi obveznostmi, bo moral prisoditi tem knjigam stvarno ceno. Resnični pedagog bo vedel, da spada k njegovi nalogi tudi to, da vzbudi v mladih srcih ljubezen in neko spoštovanje do knjige. S tem je vsa. dil tudi spoštovanje do kulture, ki ne sme biti nikdar prepuščena poulični drhali. Kulturnih vrednot se ne da uničiti niti s trganjem niti s sežiganjem. Te so večne.
A. T.
Vprašanje množične telesne vzgoje je najtesneje povezano z vprašanjem športnega orodja. Ker so pred vojno takšno orodje največ uvažali. je bilo za malega človeka predrago. Poleg tega je tudi vojna uničila veliko šprtnega orodja. Zaradi tega 'so prepeklo Jesen ustanovili v Begunjah na Gorenjskem zadrugo za izdelavo športnega orodja, ki so ji dali ime «Elan». Zadrugo Je organiziral ln jo še vedno vodi; znani smučarski tekmovalec Rudi Finžgar. Je po poklicu mizar, razen tega pa je tudi dober organizator. Zadruga ima okrog 40 članov ter sl je zastavila nalogo, da bo omogočila nakup športnega orodja vsakomur, ki se bavi s telesno vzgojo.
JULIJSKA KRAJINA
Nadaljevanje neredov v Trstu
TRST, 4. julija. — Med važne j. Jr dogodke včerajšnjega dneva lahko štejemo zatvoritev kavarne «Venezia», zatvoritev Kulturnega krožka v ulici Caprin, odmet ročne bombe proti tramvaju, ranitev treh oseb zaradi eksplozije razstreliva v kopališču Ausonia ter aretacijo dveh oseb, pri katerih so niali ročne bombe.
Policija sporoča, da so
8 tempe tov most je bil med vojno 4 krat porušen. Most je sicer tudi okupator večkrat popravljal, toda dovržitev del so mu preprečile cd nlce NOV. Po osvoboditvi so se takoj lotili del ln pred kratkim so rrtko obnovljenega mostu že peljale prve lokomotive. Pri delih je bilo treba najprej odvoziti preko 9000 l:ub. metrov ruševin. Ker v bližini ni vode, so jo morali dovažati iz Ljubljane ali Logatca. Proga preko mostu bo dvotirna.
V rokovati pri Slovenski Bistripi je ljudstvo zgradilo s prostovoljnim delom masiven lesen most, ki je 17 metrov dolg in 3 metre širok. Vrednost zgrajenega mostu znaša 200.000 din.
V Soš‘anJu Je bil koncert mladinskih pevskih zborov Šaleške doline. Nastopilo Je okrog 500 pevcev-
kot posledica teh in drugih incidentov v teku dneva aretirali od polnoči pa do 22. ure 15 o3eb. Od torka od 21. ure pa do srede 22. ure so v bolnišnici nudili prvo pomoč petim osebam.
Policija Je 3. Julija od 0 do 11.30 ure dopoldne aretirala deset oseb: Raula De Colla, Angela Riosa, Gina Turella, Rinalda Gropaca, Renata Canziana, Arduina P9.c0r.ja, Ivana Germana, Ivana Babiča, Vit-toria Antoniellija in Romana Klariča.
Policija je nadalje javila, da so od 21. ure 2. julija do 7. ure 3, julija zdravili v bolnišnici dve osebi ranjeni med neredi, in sicer: Maria Gregoriča in Giordana Levija.
Policija sporoča, da je aretirala blizu vojačnice v ulici Istria 36 letnega Ivana Germana iz Trsta in 34 letnega Ivana Babiča; oba sta imela pri sebi ročne bombe. Nekaj ur pozneje je policija poizkušala razpršiti dve skupini oseb, od katerih- je ena v bližini sv. Ane pregledovala dokumente mimoidočim, medtem ko so drugo skupino razpršili, ko je poizkušala ustaviti voz
cestne železnice pri sv. Ivanu. Okrog 6. Ure je policija aretirala dva mladeniča, ki sta pripadala neki skupini stavkujočih, ki so poizkušali ustaviti tramvaj v ulici Margherlta. Aretiranca sta 17 letni Josip Simenič in 22 letni* Cima-riano Stčltmi, oba iz Postojne.
Okrog 13. ure je policija razgnala skupino oseb, ki so poizkušale poškodovati na trgu Perugina bar Alberti. Okrog 16.50 ure so vrgli ‘proti tramvaju št. 11 na oglu ulice Palladio in ulice Canova ročno bombo; nihče ni bil ranjen, na tramvajskem vozu pa je razbitih mnogo šip. Osebe, ki so odvrgle bombo, so pobegnile.
Zdravstvena stanje ameriškega majorja
Trst, 4. Julija
Iz britanske vojaške bolnišnice so včeraj pozno popoldne sporočili, da je zdravstveno stanje ameriškega majorja, ki je bil ranjen ob priliki eksplozije ročne bombe pri Sv. Jakobu, zadovoljivo.
Danes popoldne od 13.30 do 14.10 bosta imeli radijski postaji Trst L ln Trst II posebni oddaji za obletnico ameriške neodvisnosti.
OBSODBA ZARADI POSESTI SAMOKRESA
Trst, 4. julija
Včeraj dopoldne so pred višjim sodiščem Zavezniške vojaške uprave pod predsedstvom stotnika F. H. Leamnga obsodili na 15 mesecev zapora Jakoba Bernardlja, ki so ga 12. Junija zalotili s samokresom z enim nabojem; poleg tega je imel »e dva polna sarierja.
Urednik ,.Primorskega' dnevnika"
. obsojen na 200.000 lir denarne kazni
TRST, 4. julija. — Včeraj popoldne je Zavezniško višje sodišče, ki mu je predsedoval major F.C.C. Bayliss, obsodilo na 200.000 lir denarne kazni odgovornega urednika slovenskega lista »Primorski dnevnik* Dušana Hreščaka, obtoženega, da je dovolil priobčitev nekega članka, ki naj bi alarmiral in razburil ljudstvo. Hreščakov zagovornik je izjavil,, da bo vložil priziv.
Sedišče je utemeljilo sodbo z na-
slednjimi točkami:
1.	razen dejstva zasliševanja, je vsebina članka neresnična, ker so člani FSS in civilne policije, ki so bili poklicani kot Pri<^ na razpravo, zanikali vse trditve v članku. Čadeža, ki naj bi napisal članek in omenjene trditve, je 21. / maja pregledal jetniški zdravnik; na njem ni našel nobenih znakov ran. Čadež se zdravniku tudi ni pritožil in ni prosil, za posebno zdravniško pomoč.
Na razpravi je Čadežev oče pričal, da ob priliki obiska svojega sina v Ječi, ni ta Imel nobenih sledov nasilja. Ko je prišel Čadež pred sodišče, nista niti on niti njegov zagovornik izjavila, da bi ga pretepali. Sodišče je izjavilo, da zadošča, da je bil imenovani članek vsebinsko 'neresničen ali velike pretiravanje resnice; trditve so zaradi tega neresnične.
2.	Praktično uredništvo časnika ni poizkusilo napraviti potrebnih u-krepov, da bi se prepričalo o resničnosti ali neresničnosti trditev v članku, čeprav je vseboval resne obtožbe proti angleški vojski, vključno to, da so bili v uradu FSS v Krmi-nu biči in drugo mučilno orodje. Uredništvo se ni zglasilo niti pri zavezniških oblasteh, niti na sodnem uradu ZVU v Gorici, niti v zaporu, kjer Je bil Čadež 20 dni, da bi se prepričalo o resničnosti .ali neresničnosti poročila.
Pri vsem tem pa je najvažnejše — Je izjavilo sodišče — da ni nihče iz uredništva ((Primorskega dnevnika« niti videl, niti govoril s Čadežem, dokler članek ni bil objavljen.
3.	Sodišče je Izjavilo, da zadostuje, da Je vsebina priobčenega članka v ((Primorskem dnevniku« razburila in hujskala ljudstvo ter da je bil članek objavljen bodisi iz lahkomiselnosti, bodisi premišljeno kot del politične kampanje, z namenom, da bi obrnili ljudstvo proti svojim zaveznikom Angležem in Američanom v Julijski krajini.
«Precej časa je od tega«, Je Izjavil sodnik, «ko je bila silovita tiskovna kampanja proti angleški in ameriški vojski in proti ZVU tako v Trstu kot drugod po Julijski krajini, katero so vodili časopisi z isti-
mi političnimi idejami, kakor ((Primorski dnevnik«. Citatelji «Primor-skega dnevnika« so Slovenci, izmed katerih mnogi žive v pokrajini in imajo le malo prilike videti upravljanje področja «A».
«Kaj si mislijo«, je vprašal sodnik, «če poroča eden izmed glavnih časnikov, da uporablja angleška policija med zasliševanji biče in mučilno orodje? V njihovih mislih gotovo spet zažlve spomini na Nemce in fašiste!*
Ce bi uredništvo pred objavo članka pretehtalo poročilo, bi moralo imeti gotovo resne dvome v resničnost Cadeževega poročila in bi se obotavljalo z objavo.
Major Bayliss Je izjavil, da je to že' tretji podobni primer, ki ga q-bravnava kot sotrnik; opozoril Je že novinarje na nevarnost lahkomiselnega ,in premišljenega objavljanja člankov, ki bi lahko motili mir v Julijski krajini. Toda na to niso polagali nobene pozornosti, čet prav so bile njegove izjave na dolgo objavljene.
Ob priznanju dejstva, da odgovorni Hreščak ob objavi članka zaradi bližnjega poroda svoje žene ni bil v uradu, je sodišče izjavilo,; da je urednika «slabo zastopalo njegovo vodilno osebje«.
Pred objavo sodbe je Hreščak imel priliko, da je lahko pričal o svoji preteklosti. Izjavil je, da je bil v svojem boju proti fašizmu obsojen na 27 let ječe. Po desetih letih zapora je bil izpuščen. Leta 1942 so ga fašisti poslali v koncentracijsko taborišče, po svoji osvoboditvi leta 1944 pa je prišel k narodno osvobodilni vojski.
Zagovornik Angelo Kukanja je prosil sodišče« naj upošteva politično preteklost borca za Svobodo, ki je vstopil v narodno osvobodilno vojsko takoj ko je prišel :z koncentracijskega taborišča. Zaradi svojega boja za svobodo, Je dejal odvetnik, ni imel namena kakor koli zmanjševati ugleda ali napadati zaveznike«. Odvetnik je prosil sodišče, naj omeji kazen na globo.
V odgovor na to je sodnik izjavil: «Obtcženec ima žalostne spomine na trpljenje pod fašizmom in meni kot zavezniškemu častniku je zelo neprijetno, da ga moram obsoditi, ker je objavil neresnične vesti o naši vojski«.
Ce Hreščak ne bo plačal denarne Kazni v 30 dneh, bo moral odsedeti 6 mesecev zapora.
ZANIMIVOSTI
V tujini vzbuja pozornost prodaja pieostalega vojnega materiala, ki ga je določila britanska vlada in ki obsega vse vrste predmetov: od ur in električnih svetilk do bombnikov in lokomotiv. V zadnjih 6 mesecih so prodali 60.000 vozil, med njimi 14.000 motornih koles, 3.500 gasilskih avtomobilov, ki so jih bri-tanski gasilci uporabljali med vojno, nadalje so odposlali v osvobojene države Evrope nad 25.000 različnih vozil, kjer bodo služila za olajšanje prometnih težav. Iz prodaje tega materiala je britanska vlada doslej prejela 90 milijonov funtov.
Moskovska radijska postaja je javila, da. so zaznamovali v Taškentu, prestolnici sovjetske socialistične republike Uzbekistan, nekaj potresnih sunkov, ki so trajali pribliino s minut. Nastala Skoda ni velika.
Semenj na Angleškem
Semenj pomeni ; za angleškega kme. | ta dan opravkov \ in veselja, napornih kupčij in klepetanja, nakupo. vanja gospodinj, skih potrebščin in zabave. Na sema-nji dan so vse ceste in poli, ki vodijo v trtni kraj, polne voz, avtobu. sov, kočij in drugih vozil. Krave mukajo, ovce me-ketajb. Na sejmi.
SCu so Šotori polni najrazličnejših stvari. — Kupčije sklepajo navadno Ze zgodaj zjutraj; potem kmetje sedejo za mize, pijejo in razpravljajo. Po. poldne obišceji Se trgovine, nekateri
tudi kino. Zvečer pa je sejmiSCe spet pralno. Slika kaze del sejmiSCa v Richmondu (Yorkshire). naslednjih dneh vam bomo prinesli nekaj slik, ki so tako značilne za anglcSke sejme.
ZVU 0 STAVKI
Trst, 4. julija
Včeraj zvečer je Zaveznika vojaška uprava objavila, da ima sedanjo stavko za nezakonito; vse 3tavkujoče vabi, da se v petek vrnejo na svoja običajna službena mesta.
Besedilo objave je naslednje:
»Zavezniška vojaška uprava ima sedanjo stavko za nezakonito, ker so jo sklicali samo iz političnih razlogov in nima nobene — niti sindikalne niti gospodarske podlage. Izguba zaslužka, ki jo je izvala ta nezakonita stavkA, je povzročila občutno izgubo posameznim delavcem in njihovim družinam. Zaradi tega se naj vsi vrnejo na svoja običajna službena mesta v petek 5. julija 1946 ob običajni uri.
«Preden je Zavezniška vojaško uprava izdala to objavo, so člani stavkovnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki različnih delavskih skupin, izjavili, da bodo nadaljevali s stavko, toda da je mogoče, da bodo pozno ponoči izdali nasprotna povelja.
Odbor ni hotel izjaviti koliko časa nameravajo nar daljevati s stavko, v primeru, da ponoči ne bi izdali takšnih povelj«.
Zaradi nedavnih nemirov zaprli kavarno „Venezia‘‘
in Kulturni krožek v ulici Caprin
TRST, 4. julija — Dopisnik VZN poroča, da je civilna po- ^ iicija zaprla 1. julija kavarno »Venezia* zaradi suma, da so jo uporabljali kot oporišče za podvige neke skupine italijanske mladine, ki je odgovorna za nedavne nerede v Trstu, poseb1 no za tiste, ki so bili v soboto 30. junija. Lastnico kavarne Mario Chiandussijevo, stanujočo v ulici Giulia št. 49, so are tirali.
V prvih jutranjih urah 3. juTja je zavezniška policija zaprla Kulturni krožek v ulici Caprin št. 7; lokal bodo uporabili za stalno policijsko postajo ln stanovanje. V bližini te stavbe so 30. junija zve-čei odvrgli ročno bombo, ki je ra-n la nekaj zavezniških častnikov in
OBVEŠČEVALCI OVRE
Trst, 4. julija
Italijanski uradni list St. 146 prinaša seznam imen obveščevalcev tajne službe, organizacije Ovra, ki so'ga sestavili na podlagi najdenih dokumentov. S;znam je pripravila posebna komisija, ki je ugotovila samo imena oseb, ki so imele odno-šaje z organizacijo Ovra, ni pa nujno, da so izvršile operacije za ugotovitev stvarnih * odgovornosti posameznikov.
Iz prvega seznana obveščevalcev organizacije Ovra, ki obsega 622 imen, objavljamo samo imena iz Julijske krajine: Borniolo Argia, zasebna uradnica, Trst; Bognar Ai-leo, Trsi; Colassanti Ermanno, u-radnik, Trst; Colassanti Fietro sindikalni organizator, Trst; Utu-gli di Tomadio, Trst; Debec Venčeslav, Trst; D? Medici Carlo, Gorica; Filipeo Viktor, mehanik, Trst; Galli Silvio, zavarovalni uradnik, Trst; Magrini Giovanni, mehanik, Tržič; Zaduši Milan, mesar, Trst; Stefani Arturo Massimiliano, novi. nar, Tr3t; Štolfa Vittorlo, trgovec, Trst; Talutin Antonio, mehanik, Trst; Scialpi Alfredo, doktor kemije, Trst.
•i
i
1
1
vojakov. Ob priliki neke preiskavi ki jo je Izvedla policija pred nek« meseci v tem okraju, so našli vecj količino orožja in streliva.
Ob priliki prihoda zavezniške p( Ilcije v poslopje ni bilo nobeneg |jj odpora ali kakršnega koli neredi sl V nekaterih prostorih so našli man šo količino orožja ln streliva, n L kaj palic ter kamenja. V krožku , S: bilo več oseb, ki so imelo osebn izkaznice iz področja «B». Policij t teh oseb ni aretirala; nudila jh 1 je pomoč s prevoznimi sredstvi, i so mogli prepeljati svojo lastnin drugam. Včeraj so bivšim članoi tega krežka omogočili, da so s vrnili na sedež ln odnesli svoj lastnino.
TRST

Izpred kasači jskega sodišči
Včeraj dopoldne je apelacijsk sodišče kot kasacljsko razpravlja! o prizivu LUigija Maraspina, ki l “oj je izredno porotno sodišče obsodilno na smrt in prizivu majorja Giipsl seppe Carolla, ki je bil obsojen 24 let zapora. Oba obsojenca siloi bila obtožena sodelovanja in p moč sovražniku.
Na zahtevo javnega tožilca, ki predlagal ndvo preiskavo, je so šče preložilo razpravo na 17. t.
I
kot
d>a<
:dr
Preložitev sefe
Redna seja občinskega sveta,
fje
fet;
bi morala biti včeraj, je bila 'prflj ložena,
žo
Set
Obsodbe* zaradi orožja
Raznovrstni zavezniški material na poko. pališču . Aretacija dveh obtožencev, ki nista prišla na razpravo
Pred višjim Zavezniškim vojaškim sodiščem se nadaljujejo razprave zaradi nezakonite posesti orožja. Včeraj so prišli pred sodnika bratje Ciril, Henrik in Rudolf Mrakič, obtoženi zaradi nezakonite posesti zavezniškega materiala v vrednosti nad 10.000 lir in zaradi opuščene prijave vojnih ostankov sovraž nega izvora.
Izmed teh dveh obtožb je prva padla na Rudolfa Mraluča čele med razpravo. Vsi trije obtoženci so doma iz Bovca št. 264. Dne 3. ''junija so agenti civilne policije na zapori v bhč-ini Bovca slišali strele in so hitro odšli na kraj streljanja, kjer so presenetili Henrika Mra-kiča, ki je imel pri sebi vojačko puško tipa Mauser; skušal se je skriti za grmovje- Prijeli so ga in preiskali ter našli pri njem 12 nabojev. Nato so preiskali če njegovo stanovanje in našli nadaljno puško Mauser, razstavljeno v dva dela, nemško čelado, zvitek telefonske ž.ce, minometalec, štiri, puškine cevi, ročaj za minometalec in ameriški‘saržer. Omenjeni material so na“ii deloma v spalnici, na podstrešju in v kleti.
Na razpravi je Henrik Mrakič izjavil, da so ga agenti prijeli na lovu s puško, katero je našel in predelal za lov. O ostalem vojnem materialu je dejal, da gre za zapuščeni nemčki material. Izpoved obtožencev je pokazala, da nosi največjo odgovornost Henrik Mrakič, katerega je sodišče obsodilo na eno leto zapora, od tega 3 mesece pogojno. Ciril Mrakič je bil obsojen na 390 dni zapora, Rudolf Mrakič pa bo moral plačati 2000 lir de-
A. T. CKONIN
15.
KALEJDOSKOP
»Megla je na reki*, Je bojazlji. vo odgovoril mož. »Kar beli se. Ka. ko bi potem mogel delati? Ce zgrešim korak, je po meni.»
»Ah, torej te je preplašila megla, Peter Flanagan? Se nikoli se ni pripetilo kaj takšnega Lahko hi prisegla, da jo je komaj moči opa. žiti*
S široko kretnjo roke je Peter Flanagan zaključil Incident. *’
»Videti Je. da se dobro počutiš, Zofija. Ce te gledam, kadar tako ležiš na postelji, se mi zdi, da si velika kot ladja. Kakšna Zena! Dam tl besedo, prijetno je prihajati k tebi na obisk.«
Toda Zofija — da povemo z njenimi besedami — ni bila zaman Zofija Flanagan. «AU mi boš končna.4)0veda 1» je jezno vprašcla. »zakajSi prišel? Ali si se napil?«
»Ne« je 7«ii>jfel.
»Seveda, ne!« je z Ironičnim naglasom ponovila Zofija.
»Vsekakor ne toliko, da bi se
splačalo govoriti o tem«, je izpovedal Peter.
«Kollko?»
«Manj kot liter portskega vina.«
»A kaj še drugega, Peter Flanagan?*
»Se... pol kozarca wh‘skyja».
»Približaj se, da te bcm poduha. la», je ukazala Zena. Skesano je vzdihnil in v njegovih kretnjah je bila videti popolna, toda neprepričljiva nedolžnost.
»Da* je vzkliknila Zofija. »Pivo portsko vino in whtsky. Nato še pol litra, *da ae whisky ne ustavi v grlu, In Se pol, da ae spet ne ustavi prejšnja polovica. Ali ni res?«
Popraskal se je po glavi In ponižno povesil oči. »Bog naj nam pomaga!« je zamrmral. »Niti de. ti ktiv nima takšnega nosu*. Dru-gjih dveh kozarcev ni priznal ln hotel jo spremeniti pogovbr: toda Zofija še ni odnehala.
»In...« je počasi spet začela »kje
el pa vzel denar? Jaz trpim tu kot v peklu, a ti zapijaš plačo.«
»Kaj se tl sanja?* Je ugovarjal Peter. »Niti stotinke svoj* plače nisem potrošil.*
»Kje si potemtakem vzel denar?* ja zaškripala.
Peter se Je vznemiril in zacep«. tal z nogami.
»Kaj za to, na vse zadnje? Lahko misliš, da mi je padel z r.eba*. je odgovoril.
«Meni ne boš govoril tako, Peter. Ali si ga morda ukradel?*
»Ne, lahko ti prlsežem* je odločno odgovoril. «Zdi se mi. da sem pri sv. spovedi.*
Besede mame Flanagan so postale sladkejše. »Peter, najboljši človek sl, kar jih Je na svetu. Toda, kje si vendar vzel tale denar? Ali sl ga našel?«
»Ne, nisem ga ukradel, niti nase! ZasluZil sem ga, razumeš?*
»Zasluzil?«
»Da, zasluzil? Je zmagoslavno ponovil.
»Na dirkališču, ali se motim?«
»Ne motiš se.* Našopiril se Je ln ničemurnost ga Je izdala. »Na dirkališču, kot vsak poštenjak. In če bi vedela, kakšen dobiček!« Hotel se je ustaviti, toda za Zofijo Je bilo prepozno.
»Pravi človeški biser sl!« je siknila skozi zobe. «Saj sem ti pravila, toliko časa boš zgubljal, doklar se ti ne bo končno nasmehnila sreča. Lep dobiček, si rekel?«
»Oh, nič posebnega*, je sitno odgovoril.
«Vedno sem bila prepričana«, je nadaljevala Zofija; »pustite mu časa ln z njegovim razumom ln z božjo pomočjo se mu bo posrečilo. Častna beseda, dolZna sem ti, da tl čestitam. Takšna vsotica!«
Padel je v past in se spet vznemiril. »Vsotica? Nekaj drobiža Jel* »Ah, Peter. Peteri* je zamrmrala. »Niti otroka re boš varal!* Komaj sem te zagledala, sem bila prepričana, da se je zgodil čudeZ. To so vendar možje! Zasluziti kup šterlingov, ne da »bi mignil s prstom. In kakšno srce! Vi t-eba niti, da bi ga proala; kar sam mi Jih p:inese.»
»Jaz?* je zajecljal Peter. »Saj nimam denarja! Dirke so bile včeraj, ln še stavili smo in vse drugo... Moiaš razumeti..*
»Kako pa si plačal pijačo, Peter, srce moje?* je zašepetala. «In zakaj se tl Žepi tako debelijo? Kar sem. Peter Flanagan: Jaz ti ga bom dobro shranila *
»Oh, ne», je ugovarjal Peter.
«Denar je moj, jaz sem ga zaslužil s pomočjo svojega razuma. Gorje onemu, ki se ga bo dotaknil.*
Namesto da bi odgovorila, Je Zofija stegnila roko. Našcbljeno jo je pogledal. «Vrag naj ve, zakaj sem ^prišel. Zdaj začenjaš vedno isto pripovedko. Pajek in muha.* »Prišel si, ker nisi mogel ukreniti drugače; Peter moj dragi* Je ponosno nadaljevala Zofija. «Sam si mi rekel, s svojimi besedami. Naravno je. Kadar mož zasluži de. nar, ga prisese svoji Zenl. Znanstveniki pravijo temu ’sex-appeal’.»
»Noben znanstvenik na svetu rni ne bo mogel odvzeti denarja, ki je moj*, je spet ugovarjal Peter.
Zofija je proseče odprla pest. Peter je počasi vtaknil svojo roko v žep.
»Kaj nameravaš napraviti Z njim’* Bil je njegov poslednji branik; toda Zofijina vztrajnost go je prepričala. •
Pohlepno je zgrabila denar in zmagoslavno rekla:	«SEena v«m,
kaj bom napravila* je vzkliknila Ib ga skrila v srajco. «S!a bova na počitnice. Počakaj, da mi odvzamejo obveze in po^cm bova šla za dva tedna na Irsko.*
pokusiti
zvonove
«Dva tedna na Irsko!* je zamrmral ln oči so se mu zasvetile. «Dva tedna brez dela!*
«Brez dela* je vzkliknila z zanosom. »Ponovno videti Dublinski zaliv, še enkrat pokusiti naSe bro, sveže pivo... Samo ga?... Se enkrat slišati Sv. Malahije in ponovno vdihavati zrak 'Sackville Street, ki je močan kot vonj vrtnice!* Ganjeno je vzdihnila. «Koliko let že sanjam o tem!* Dolgo in globoko sta se gledala; nenadoma sta se zasmejala kot otroka.
Na drugi strani hodnika je nekdo premaknil stol. Duhovnik je vstal in vzdihnil. Tudi tokrat je bilo zaman. Ni znal govoriti — vsaj tako Je mislil — ; ni vedel, kako jo treba tolažiti žalostne. Zganil je glavo. No, pa bo spet poizkusil. Nocoj bo molil, m Bicer dolgo molil. S*j Je jutfl še en dan. «Gr*m, Roža* je zamrmral. »Ali ml dovolite, da pridem jutri?*
Ura je tiktakala, kazalca sta se počasi pomikala naprej. Zdaj gredo vsi:	duhovnik, gospa Lester,
telovadec, delavci; skratka, vsi obiskovalci odhajajo. Vstali so, se nasmehljall, /ckli 'nasvidenje’ ln tiho zapustili oddelek K.
(Nadaljevanje prihodnjič)
narne kazni, ker ni prijavil vojnih ostankov.
Včeraj dopoldne se je začela tudi razprava, ki js povzročila nekaj groze zaradi okoliščin in kraja, kjer so načii zaplenjeni material. Obtožen je fcfl Andrej Černič in njegova sinova Stanislav in Milko, ki stanujejo na tržaški cesti v P» slopjn ob glavnem pokopališču, kjer opravlja Andrej Černič službo čuvaja.
Dne 31. maja je policija med preiskavo v kostnici istega pokopališča odkrila precejšno količino raznovrstnega materiala zavezniškega izvora. Med najdenimi predmeti so:	ameriški revolver dve
sedli, trije fotografski aparati, 33 nabojev majhnega kalibra, mano-mfeter, transformator, bombažne obveze, gorilni špirit, par boksarskih rokavic in razna oblačila, ka' kor srajce, plašči in pokrivala. Po najdbi, so preiskali tudi Černičevo stanovanje, kjer so našli revolver Brovvning s 6 naboji, medtem ko so določeno količino tritola odkrili v pokopališkem zidu, skritega v
presledkih med zidaki.
Sodišča ja po zr.aliičanju prič preložilo razpravo na nedoločen čas
Na sredo so preložili razpravo proti Antonu Lorenzonu iz Vipolž obtoženemu zaradi nezakonite posesti orožja.
Sodišče je nato odredilo takojšnjo aretacijo dveh obtožencev, ker nista pris.a na razpravo, gre za Abela Turela iz Vrtojbe, pri aterem so našli dva bajoneta, če. ado in določeno količino zavezniškega materiala, kakor odeje, ln telefonsko žico in Oskarja Zoruta iz Vipolc, obtoženega nezakonite posesti revolverja, sablje ln bodala.
Delna stavka
t
Gi
Razen nekaterih incidentov, so se pripetili ponoči, je imela G1
|Vjc
a
rica včeraj miren dan. V mestne: tto
središču je bila večina trgovin o izr
prtih, medtem ko so bile trgovino v zunanjih predelih mesta zaprt bo Podjetja v Podgori in Stranicah 1 Sd; deloma začela z delom. Policija .ho posredovala v primerih, ko so sta' kujoči ustrahovali delavce, da se vzdržali dela.
Sefa občinskega sveta
Na ponedeljek! izredni seji je ob-<|nski svet razpravljal o načrtu za za kolektivno pogodbo z delavci in nameščenci občinskih podjetij, nadalje o poročilu o javnih delih v teku meseca junija, katerega je predložil tehnični urad, o imenovanju odbora zavoda za občinsko pomoč in o dobičku, ki ga je prinesla tombola.
V Soči le utonil
Včeraj popoldne, proti 15 uri je 20 letni kmetovalec Giorgio Del Piccolo, doma lz Ločnika, nedaleč, od mostu 9. avgusta plaval po Soči, ko je nenadoma začel v vrtinec, ki ga je potegnil v globino. Pomagati mu ni mogel nihče, le kesne-je je prišel na kraj nesreče odde. lek gasilcev, ki pa je zaman sku->1 najti nesrečnikovo truplo.
V Gradiški so oblasti prijele d' set oseb, ki so cd trgovcev zaht vale, naj zaprejo trgovine. Izm« udeležencev nedovoljene manifest: cije, ki je bila v torek zvečer v Gi rici, je policija prijela nadaljnji ^ 11 oseb. V noči na sredo okoli ure so neznanci vrgli ročno bomb proti oknu vile Netzbrandt v uli Colle 11, ki je eksplodirala povzročila manjšo škodo.
Pozno ponoči so v bolnišnico v t lici Brigata Pavia pripeljali Alo za Uršiča, katerega so neznan zadeli z več revolverskimi stre Uršiča so v bolnišnici takoj opel rali, toda njegovo stanje je še ved« zelo kritično. V bolnišnico so p) peljali tudi 38 letnega Antona Mal kočiča iz Dobrave, ki je v tore gl zvečer med pretepom padel na-tl 1 in pri padcu dobil pretres možgS nov.
ds
jo
PULJ
MORSKI PES
Včeraj je vzdoiž obale v bližin Pulja nekaj mladeničev na jadt niči opazilo, da jih zasleduje oko dva in pol metra dolg morski pel Mladeniči so začeli veslati in so s z vso naglico oddaljili.
RADIO TRST.I
263,2 m - 1140 kc
Četrtek, 4. julija 1946 17.30 Glas Londona; 18 žensk« ura; 19 Glas Amerike; 20.15 itel vtsti; 20.45 demokratske osebnosti! 20.45 komedija; 23 Ital. vesti BBC! 23.15 nočno zabavišče; 24 zaključek'
RADIO TRST II
«1 M - 731 ko
Četrtek, 4.
17.30 simfonični koncert; 18 žeti' ska ura; I8.30 folklorna glasb«! J® BBC v slovenščini; 19.15 J1 Linhart: «Zupanova Micka*, igr«! 20 napoved časa - slov. vesti; 20.1® iml. vesti; 20.30 Mozart; »Figar« vt» svatba*, m. dejanje; 21.1® zaključek.
Petek, 5 julija 1940 1 pestra glasba; 7.25 koledai '‘'•30 ital. vesti; 7.45 slov. vesti; s zaključek; 12 komorna glasb«' 12.30 simfonične pesnitve; 12.45 n«' poved časa, slov. vesti; 13 ital. v<r stl; 13.15 orkester; 14 pregled v«' st', čltanje sporeda; 14.05 predav«' nje: Velesejem; 1415 zaključek
Glavni urednik;
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja L S.
ri k: V(