Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerln — Izhaja vsakega 15. v mesecu — Z,iro račun 5042-3-252 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Leto V. št. 3 Domžale. 15. marca 1966 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Lokalizem ali družbeno prizadevanje Zahtevamo, zahtevamo... Hitri in dinamični razvoj družbenega sistema v Jugoslaviji prinaša s seboj kopico nasprotij, ki so včasih /.a preprostega človeka nerazumljivu, posebno še zaradi tega, ker le za lo »firmo« dostikrat skrivajo tudi vs:- mogoče nepravilnosti. Praksa stalnega prilagajanja doseženi stopnji družbenega razvoja znhtevn od občanov aktivno sodelovanje pri oblikovanju določene politike. Porefornuio obdobje je vsa (a nasprol-■ s še večjo ostrino postavilo v ospredje. )a je temu res tako, pričajo mnogi zbori volivcev, javne tribune in drage oblike političnega dela občanov. Dostikrat pa se zgodi, da na teli sestankih pride do ozkih lokalističnih zahiev, ki nimajo nič ali pa zelo malo skupnega z družbenimi hotenji. Posamezni občani ali skupine občanov določenih teritorijev postavljajo zahteve in pritiskajo na proračun obelile fako. kot da je tn neizčrpen. Zaradi pomanjkljivosti, nepravilnosti in objektivniji nasprotij so Inki pritiski tudi razumljivi. Nerazumljivo po je, da se na nobenem takem sestanku ni porodila zahteva, da naj se izdela regionalni načrt razvoja občine. Take zahteve bi po vsej verjetnosti več pripomogle k nadaljnjemu razvoju ne samo občine, pač pa tudi celotne družbe. Strokovne službe skupščine občine in sama skupščina bi se na podlagi Inkih zahtev znašle v povsem novem položaju. Take zahteve bi jih postavile v položaj odgovornega pripravljnlca in izvajalca programu. Največja usluga družbenemu razvoju pa bi bila ta. da bi se s takim načinom otresali državno administrativnih spon in s tem krepili sninoupruvni sistem. Praksa v naši občini Je Močila mnogo tozadevne problematike. Lo! alislične tendence in nerazumevanje graditve celotne družbe so zelo močne. C< v/nmeiiio kot primer družbene centre, v katerih ok\ir spadajo kulturni domovi, športni objekti, otroško-vnrsfveno ustanove, trgovine itd. Opazimo, dit je M našem področju zelo velika težnja po (eni. da bi v^ika malo večja vas imela svoj kulturni dom svoia športna igrišča itd. Vsa ta prizadevanja so sicer družbeno pogojena, vendar pa nerazumljiva glede na prakso v KVCiu, kjer imajo en družbeni center na 15 do 18 tisoč prebivalcev, V ZVez] v tem nastopil tudi problem prioritete, gradnje. Treba bi bilo namreč vzeti v »h/ir. da če se že gradi družbeni center l;ai graditi prej. Ali šolo. pa potem kulturni dom ali pa obratno. Vsa taka gradnja oz izgradnja bi se morala odvijati po prej omenjenem regionalnem družbenem načrtu in v točno določenih rokih glede na materialne možnosti občine oziroma posameznega kraja. Pritiski na črpanje občinskegn proračuna izven programskih določil bodo, ozi- roma morajo popolnoma odpasti. Posamezne krajevne skupnosti in posamezni občani pa bodo morali vložiti več truda v to, da zu svoj teritorij jio objektivnih merilih predlagajo skupščini in njenim strokovnim svetom program razvoja njihove skupnosti. Na podlagi teh programov Iti občinska skupščina in njene službe morale izdelati že prej .....eiijeni regionalni program razvoja za vso občino. Opisani primeri naj bi služili kot napotek za razmišljanje občanom, ki bodo lo prečitnli. Nikukor ne mislim s tem prispevkom onemogočati javne polemik«' ali pa še celo negirali občnnova prizadevanja v korist splošnih družbenih hotenj. Težnje, ki so opisane, so rezultat družbenih protislovij, zaradi tega bi morali krajevni odbori SZDL kot organizirana politična sila na določenem teritoriju skrbeli za njihovo usklajevanje in odpravljanje takih in podobnih nasprotij. Franc Gabrovšek V novi dvorani v Domžalah bo od 29. aprila do H. maja DOMŽALSKI MAJSKI SEJEM Seznam sodelujočih že sedaj zagotavlja bogato izbiro potratnega blaga! Zahtevamo novo šolo, zahtevamo vodovod, zahtevamo ureditev ceste, zahtevamo otroški vrtec, zahtevamo, zahtevamo ... Take ali drugačne zahteve se postavljajo na zborih občanov in drugih sestankih. Redki so sestanki, kjer se razpravlja o tem, kako ugoditi zahtevam, kako reševati posamezne zadeve. Največkrat prevlada mišljenje, da se morajo stvari reševati nekje drugje in da je treba biti samo dovolj glasen, pa se zahtevi ugodi. Takšen, vse pogostejši, način pristopanja k reševanju zadev, omogoča nekaterim posameznikom ali ožjemu krogu ljudi, da se postavijo v vlogo javnega mnenja, v vlogo »mi občani«. S tem se vsa razprava razvije v dialog med tistimi, ki zahtevajo in tistimi, ki dajejo. Pri tem so seveda najbolj uspešni tisti, ki so najbolj glasni, ki aktivirajo vse »pristojne činitelje« od družbeno-poli-tičnih organizacij do tiska in televizije. Po možnosti si je treba prizadevati, da zadevo označimo za politični problem; pri tem izbira sredstev ni važna: lahko lažemo, s prstom kažemo na tiste, ki (Nadaljevanju na 2. strani) I Financiranje skupnih potreb Vzporedno z razvojen mest in mestnih naselij hi morala hiti urejena tudi gradnja komunalnih naprav, ki naj omogoči za-dovoljitev potreb prebivalstva po pitni vodi, električni energiji, kanalizaciji, cestah in drugih napravah za javni promet itd. Vse te komunalne dejavnosti so izredno pomembne, ker nudijo občanom lisic materialne (lobrinc. brez katerih ne bi moglo mesto obstajati. Obenem pa ugotavljamo, da je gradnja teh naprav izredno draga. Po splošnih ugotovitvah se šteje, da znašajo stroški komunalne gradnje okrog 10"/« vrednosti zgrajenih stavb na teh zemljiščih, Komunalne dejavnosti imajo torej značaj javnih služb, kar pomeni, da so dobrine, ki jih komunalne dejavnosti ustvarjajo tako pomembne za družbo, da morajo biti dostopne glede cene in, da se morajo nuditi vsem občanom pod enakimi pogoji. Z oziram na takšno pomembnost leh dobrin tli mogoče komunalnih dejavnosti v celoti prepustiti, da poslujejo po tako imenovanem načelu podjetniške rentabilnosti, po katerem naj bi skozi ceno svojih storitev prejele v reloti nadomestilo vseh stroškov dejavnosti in tudi še določeni znesek na račun razširitve svojega poslovanja. Družba posega v njihovo poslovanje bodisi s tem, da jim odobrava tarife (cene) storitev, bodisi da se neposredno vmešava v njihovo delo. V našem sistemu samoupravljanja je dopustno, da družba posega v poslovanje komunalnih organizacij in to le na tak način, da določa cene storitvam in to s pogojem, da družba obenem tem organizacijam zagotavlja razliko med dejansko in določeno ceno in pa še ustrezne zneske za tako imenovano razširjeno reprodukcijo. (Nadaljevanji; s 1. strani) delajo (delajo napake) itd. — izbira sredstev je velika. Zbori občanov in drugi sestanki, ki bi morali biti predvsem delovni dogovor, postajajo ponekod demonstrativna zborovanja, ki ustvarjajo napeto ozračje, odrivajo ob stran delavoljne ljudi in postavljajo v ospredje kričače, kritika-ste in podobne. Na drugi strani pa se isti ljudje poslužujejo tistih metod (osebnega posredovanja, odločanja v ožjem krogu itd.), ki jih javno napadajo. Sedanji čas, čas gospodarske in družbene reforme, zahteva nadaljnji korak v razvoj samoupravljanja. Pojave izkoriščanja samoupravnih organov in javnega mnenja za reševanie osebnih ali zelo nizkih interesov na škodo širših ali bolj perečih problemov, moramo ostro obsoditi. Seveda pa samo obsojanje ni dovolj. Prizadevati si moramo za čim večjo javnost ob reševanju družbenih zadev, za primerno dokumentacijo in utemeljene predloge in rešitve, za ustrezno organizacijo izvrševanja sprejetih nalog. Razrorave se bodo morale preusmeriti od želja in zahtev na razprave o programih, nalogah in načinih reševanja; Dredvsem pa se bodo morale želje in zahteve soočiti z možnostmi. Iz tega izhaja, da je skrb družbe, da zagotavlja sredstva za komunalno gradnjo mestnih naselij. Odtod je tudi razumljivo veliko zanimanje občanov za ta vprašanja. V naših pogojih financiranja splošnih družbenih potreb, ki se je doslej vršilo z več ali manj uspeha preko proračunov družbeno-političnin skupnosti (predvsem občinskih prornčunov) Komunalnu gradnja ni bila sistematično urejena. Zaradi pomanjkanja sredstev v občinskih proračunih občine niso mogle zadovoljevati rastočih potreb po komunalnih napravah. Nagli proces koncentracije prebivalstva v večjih naseljih po osvoboditvi je še bolj zaostril kritično stanje teh služb. To nas je pripeljalo do tega, da smo začeli resno premišljevati in iskuti rešitev tega vprašanja. Nujno je bilo potrebno sistematično urediti način zbiranja sredstev, ki naj bi omogočila odpravo zaostalosti na tem področju, obenem pa naj bi se zagotovil vzporeden razvoj komunalnih dejavnosti skladno z rastjo in razvojem mest. Tako smo pred dvema letoma sprejeli predpise o prometu tako imenovanih komunalno opremljenih zemljišč. S tem predpisom se je breme komunalne gradnje jirineslo na nove investitorje in to na ta način, da so se stroški komunalnega opremljanja zemljišč zaračunali v ceno gradbenega zemljišča. Toda ta način se ni uveljavil, ker je bilo ugotovljeno, da tako visokih stroškov ni mogoče prevaliti samo na tiste, ki nameravajo graditi. In tako smo prišli do novega predloga, ki naj bi za daljši čus zagotovil sredstva za komunalne gradnje. Ta predlog izhaja iz načelu samofinancirnnja, kar pomeni, da sredstva za komunalno gradnjo in komunalno dejavnost zagotavljajo neposredno vsi tisti občani, ki so zainteresirani na obstoju in razvoju komunalnih dejavnosti. Udeležba posameznikov pri zbiranju teh prispevkov pa naj bi se določala pa raz- ličnih merilih. Na prvem mestu naj bi se s postopnim usklajevanjem cen komunalnih storitev zagotovila možnost komunalnim organizacijam, da same ustvarjajo jato del sredstev za svojo razširjeno reprodukcijo. Del teh stroškov bi tako pudel na potrošnike komunalnih dobrin. Nadaljnji del teh stroškov pa bi se razpodelil na vse elane inlercsue skupnosti, tj. prebivalce mestnih naselij, toda ne po potrošnji komunalnih dobrin, pač pa po drugih merilih. Naš odlok o tem komunalnem prispevku določa, da ta prispevek plačajo občani določenih mestnih naselij na neto stanovanjsko površino svojegu stanovanja (10 din od m*). Na koncu ostane še obveznost neposrednih investitorjev, da prispevajo tretji del k stroškom komunalne gradnje in sicer, kakor doslej, v ceni komunalno opremljenega zemljišču. Ta sistem financiranja pa ne izključuje drugih možnih oblik zbiranja dodatnih sredstev v obliki krajevnega samoprispevka, prostovoljnega dela in delovnih akcij in seveda ne odpoveduje se tudi proračunskim dotacijam. Naš občinski proračun je v mejah svojih sredstev do sedaj izločal nekaj sredstev zn komunalne potrebe in je vodil različne akcije dodatnega zbiranja sredstev od delovnih in drugih organizacij in od občanov. Tudi kreditna sredstva komunalne banke je v precejšnji meri ko-rislil v ta namen. Vsa lako zbrana sredstva so bila usmerjena v posebni sklad za negospodarske investieije. ki je nato opravil dokončno razdelitev sredstev za posamezne potrebe. Spričo nastale nove situacije glede financiranja komunalnih potreb, kakor je Zgoraj obrazloženo, se postavlja vprašanje tako imenovane objektivizacije meril za delitev morebitnih proračunskih sredstev, ki jih bo v bodoče proračun še dejal. Zato je upravni odbor sklada sprejel sklep, naj bi se v bodoče njegova sredstva odobravala samo kot udeležba, tj. s pogojem, če so zagotovljena tudi določena sredstva tiste interesne skupnosti, ki od sklada sredstva pričakuje ali zahteva. Vpliv kreditiranja na stabilizacijo našega gospodarstva Veliko govorimo 0 stabilnosti gospodarstva, a le malo o činiteljih, ki na to stabilnost vplivajo. Omenjamo, da stubilnost zavisi od ravnotežja med denarnimi in blagovnimi skladi, da je potrebno obdržati relativno stalnost cen, ne zavedamo pa se, kakšno vlogo naj pri tem igra dc-narnokreditna politika. Oglejmo si torej načine, kako lahko prav ta politika vpliva na stabilnost našega gospodarstva. Osnovna naloga kreditne politike je v zagotavljanju zadostne količine nujno potrebnih denarnih sredstev za vzdrževanje likvidnega toka družbene reprodukcije. Sumo ta nulogu pa ni zadostna, kajti s kreditno politiko izvršuje banka tudi neposredni vpliv na obseg in strukturo proizvodnje, namenjene domačemu in tujemu trgu. Vsakomur je znano, da ima banka za uresničevanje teh svojih nalog dvoje vrst kreditov: t. liwe*lici)*ke kredite, katerih obseg je odvisen od raznih depozitov, izdanih obveznic, kreditnih skladov. prenesenih sredstev od ukinjenih družbenih investicijskih skladov in podobnih virov s splošno značilnostjo akumulacije. Za tovrstne kredite je značilno, da ne vplivajo na spremembo količine denarja v obtoku, z njimi le premeščamo že ustvarjeno vred- nost na mesta, kjer je to vluganje potrebno in koristno za nov napredek. Seveda pa tudi taki krediti lahko močno vplivajo na stabilnost gospodarstva; to še posebno, če je struktura novih investicij usmerjena v novogradnje, ne pa tudi v specializacijo in modernizacijo že obstoječih objektov. Ceprnv je ta vidik posebno danes zelo aktualen, pa poizkusimo usmeriti naš pogled predvsem na področje kratkoročnega kreditiranja, ki ima to moč, da lahko neposredno spreminja stabilnost reprodukcije. 2. Kratkoročne kredite med katere prištevamo k redile /a blagovni promet, kredite za določena dela. kredite za neenakomeren dotok dohodka in potrošniške kredite. Skupna značilnost te vrste kreditov je v tem, da ustvarjajo novo dodatno kupno moč, da mečejo v obtok dodatno količino denarja, ki ga zahteva stabilen tok gospodarstva. Kreditna politika zasleduje potemtakem dvoje bistvenih ciljev: — spreminja obseg in količino denarnih sredstev na trgu, s čimer seveda neposredno vpliva na ravnotežje gospodarstva, — pospešuje preslab ali pa zavira prebujen razmah določenih vej gospodar- stva, kar dosega z namensko kreditno politiko. Seveda pa si ni moč zamisliti kreditiranja preko določenih meja; takšna zgrešena in napačna je tudi ona politika, ki kreditiranje sploh onemogoča. Obe namreč zavirata ali onemogočata — vsaka seveda s svojega vidika — ravnotežje v gospodarstvu. Vsakdo razume, da pomeni preveliko kreditiranje pojav prekomerne količine denarja na trgu. V tem primeru je potrošnja nad mejami realnih možnosti; ker je denarja preveč, izgublja svojo »kupno moč«, potrošniki gu skušajo čini hitreje .»zapraviti* v želji, da bi se ga kar se da hitro znebili, sledi dodatna zahteva po novem kreditu, kajti »kdor se valja v kreditu - ta najbolje -živi . Tudi zaviranju kreditiranja pripisujemo »grehe«, ki niso prav nič manjši od opisanih. Pomanjkanje ustrezne koieine denarju na trgu rodi pojave, dn potrnšiiki ne morejo kupiti blaga, ki ga je družba v tem obdobju proizvedla, /uloge in rezerve se kopičijo lireko normalno potrebnih meja. kur vse le povečuje nelikvidnost v gospodarstvu. Z druge strani pa denar pridobiva na vrednosti. Prav zaradi tega ga potrošniki še bolj ljubosumno čuvajo, v upanju seveda, da bo njegova vrednost iz dneva v dan naraščala. Denar izgublja na menjalni vrednosti in pridobiva na pojmu blaga, ki si ga vsakdo želi in ga zato zadržuje. Takšna nelikvidnost povzroča zastoj v gospodarstvu in povzroča da proizvodne organizacije ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da hi lahko organizirale nadaljevanje reprodukcije, kar je osnovni vzrok neprimernega krčenja proizvodnje. zmanjševanja osebnih dohodkov in cele verige posledic, ki pospešujejo že omenjeno nelikvidnost gospodarstva v deželi. Razumljivo je torej, da mora biti kreditiranje v takšnih mejah, da onemogoča obe navedeni skrajnosti. Z drugimi besedami; Obseg kreditiranja mora biti tak-*en, da omogoča pravilno likvidnost gospodarstva, kreditna politika lahko to nalogo sorazmerno enostavno rešuje če so vzroki, ki naj formirajo dodatno kupno moč v kreditno-denurnem področo Pre-c'eJ težju pa je naloga, čr se pojavljajo li yzroki na drugih področjih kot so na primer: — davčna politika. — plačilna bilanca. — financiranje osebnega dohodka in podobno. Bistveni komponenti kreditne politike sla torej v reguliranju obsega in pa strukture kreditov. Videli smo, da je obseg kreditov bistvene važnosti za uravnavanje in VzdrŽevanje splošnega ravnotežja, struktura pu je odločilna pri urejanju selektivnosti ekonomske politike. Oba dela seveda ni moč ločiti in ločeno obravnavali. Spremenjenim pogojem odobravanja, ukinjanja ah p,i odpiranja nove vrste kreditov, slede tudi ustrezne spremembe obsega teh kreditov. Sedaj pa poglejmo, kakšna pa mora biti usmerjenost kreditne polilike v sedanjem obdobju, se pravi v obdobju izvajanja gospodarske reforme. Izhajamo iz osnovne ugotovitve, da področje kreditne politike ne sme predstavljali povečanja obstoječe kupne moči. ( e namreč povečano splošno ekspanzijo gospodarske aktivnosti, ki nastaja zaradi investicij ter splošne in osebne potrošnje, še stimuliramo s kreditno ekspanzijo, postane takšno kreditiranje vzrok nestabilnosti v gospodarstvu. Kreditna politika lahko rodi ugodne rezultate le takrat, če je treba aktivirati nezadostno izkoriščene proizvodne luktorjc. ali z drugimi besedami, če obstajajo nezadostno izkoriščene kapacitete, surovine in delovna sila. Ve-iii d. da prav teli možnosti dane-, ni. da imamo premajhno proizvodnjo surovin, premalo uslreziiili zalog, ki naj bi blažile neugodno situacijo, in da je nujno, da zmanjšamo deficit v plačilni bilanci. S povečanim kreditiranjem bi pa povzročili še dodaten pritisk domačega trga na blagovne sklade, ki jih usmerjamo v izvoz. To pa nujno povzroči padec izvoza ter nadaljnji pritisk na uvoz surovin in polizdelkov kar seveda nujno vodi k večanju že lako neugodne plačilne bilance. Vemo. da ima del.cj v plačilni bilanci svoje Ulfje. Prekoračenje le-leh povzroča nujne inflacijske pi.tiske na cene. s tem pu tudi vse druge pojave, karakteristične za nestabilne tržne odnose. Kol drugo nam mora biti jasno, da je tedanja kreditna politika osnovni faktor, ki naj očuva in ohrani nnnov u po* ta v I jene odnose med posameznimi vajami v našem gospodarstvu. Vemo. da je gospodarska reforma postavila nova razmerja med raznimi vejam; naše proizvodnje, laku se je občutno zboljšal položaj tistih vej ki se ukvarjajo s proizvodnja surovin in polizdelkov - tj. reprodukcijskega inuleriala. v katerem smo deficitni in ki smo gu morali v velikih količinah uvažali. Novi odnosi v teh panogah pa sprožijo pritiske ostalih vej. ki že'e spravili odnose na sla- re kolesnice. Na vseli področjih našega gospodarskega življenja, posebno pa še na področju kreditne politike moramo potemtakem uvajati takšne ukrepe, ki bodo te tendence onemogočili in navajali gospodarske orga- nizacije, da iščejo izhode iz težav ne v povečanju cen. pač pa v rasli produktivnosti dela. v Specializaciji, integruciji in podobnih, po svelu poznanih sodobnih metodah. Kreditni ukrepi v zadnjem času nosijo izrazilo omejevalno oznako. To pomeni da postopoma zmanjšujejo preveliko likvidnost in odvečno kupno mi..'- lar vse skupaj ugodno vpliva na postavljene cilje naše reforme. Takšna kreditna politika bo seveda (udi v bodoče osnovna oblika našega kreditiranja. Na splošna lahko trdimo, da moru tudi v bodočem obdobja naše reforme rast denarne mase zaostajati za rastjo gospodarske aktivnosti, To pa pomeni, da smejo kratkoročni krediti naraščati le v skladu z naraščanjem količine denarja v obtoku Uanke motajo odobravati kredite le na osnovi že proizvedenega blaga, kar pomeni, da bo mogoče odobravati pretežno le kredite za blagovni promet in pa kredite za nekatere zaloge blaga. Nikakor ne trdimo, da kreditov, ki naj bi stimulirali proizvodnjo, sploh ne bo. lahko pu ugotovimo, da ne bo mogoče odobravali kreditov, ki bi se gibali izven meja obstoječih proizvodnih faktorjev. Določena odstopanja od lega načela bo mogoče iipošlev at i le za proizvodnjo, ki je namenjena izvozu in za proizvodnjo tistih poljedelskih proizvodov, ki jih domači trg dodatno potrebuje in zahteva. Delovanje sedanjih ukrepov je sicer še kratkotrajno, kažejo pa se že rezultati, ki nas neposredno spodbujajo in hrabre. V zadnjih mesecih M je notranja potrošnja hitro zmanjševala, kar je pripomoglo k manjšanju neskladja med blagovnimi in denarnimi skludi. Nedvomno bodo torej omenjena načela tudi v bodoče ostala v veljavi. Pogoji in kriteriji pri odobravanju kreditov v sedanjem obdobju morujo torej omogočiti nujno (a ne preveliko) Stopajo likvidnosti z« obnavljanje družbene reprodukcije: ne smejo pa predstavljati nov in dodalen vir kupne moči. s čimer bi povzročali nestabilnost in novo neuravnovešenost na trga. Za zaključek pa še to: sama kreditna politika še daleč ne more zagotoviti uspešnega usklajevanja odnosov v gospodarstvu. Za dosego lega cilja je potrebna koordiniranu akcija kreditne politike s politiko delitve dohodka, politiko delilve osebnih dohodkov, politiko cen. plačilne bilance kot tudi drugih kategorij v nacionalnom go- spodarslv II. Le smotrno usklajevanje in medsebojno dopolnjevanje vseh ekonomskih ukrepov lahko zagotovi uspešnost naše nove ekonomske politike, ki jo uveljavlja gospodarska reforma. Cene Matičič ni sprehajališče! Kljub številnim opozorilom mnogi še "o hodijo po desni in s tem ogrožajo ne suino sebe. ampak tudi druge. HODITE PO LEVI STKANI CESTIŠČA! Obvestile! Cenjene kupce obveščamo, da so zlonamerne govorice, ki so se razširile po Domžalah in okolici v zadnjih treh tednih glede kraje nekaterih kupcev v Samopostrežni trgovini v Domžalah, neresnične. Pri širjenju govoric se kolektiv ne čuti krivega. Trgovsko podjetje »Napredek« Zveza prijateljev mladine občine Domžale razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanje r*rok počitniških kolonij v Izoli in Izlakah v času šolskih počitn.'e, tj. od 1. junija do 20. avgusta (966 v dveh izmenah. Pogoji: srednja ali višja vzgojiteljska šola. pedagoška šola (ali absolvent te šole). Prijave sprejema ZPM Domžale v pisarni skupščine občine Domžale, soba (t. do lš. maja 1966. Spoznanje, ki si ga velja zapomniti O Cestnem podjetju Domžale, ki je bilo že mnogokrat predmet naše kritike, vemo pravzaprav zelo malo. Da bi vam lahko predstavil ta kolektiv, sem naprosil direktorja Hribarja, naj mi odgovori na nekaj vprašanj. Pogovor mi je razjasnil marsikaj doslej nepoznanega, zato vam ga posredujem tako, kot mi ga je uspelo zabeležiti. Vprašanja in odgovori so se nizali drugo za drugim takole: Kdaj je bilo ustanovljeno cestno podjetje? 1. 1. 1965. Prej je bil Zavod za komunalno izgradnjo. Kakšen ima predmet poslovanja ali preprosteje, kaj lahko dela vaše podjetje? Registrirani smo za: vzdrževanje cest. mestnih ulic, za rekonstrukcije in novogradnje na cestah četrtega redu, izkoriščamo lahko gramoz in kamnolome, vršimo minerski servis itd. Začudilo me je. zakaj minerski servis! Tov. Hribar je verjetno opazil moj začuden pogled, zato je nadaljeval. »Minerski servis vršimo zato, ker imamo izprašanega minerju. Na cestah pa ni dovolj minerskega dela. Minerske usluge vršimo pri kopanju vodovodov, pri odkrivanju zemlji za ope-karstvo itd. Koliko vas je vseh zaposlenih pri Cestnem podjetju? Prvega januarja nas je bilo zaposlenih 44. od tega 18 cestarjev, 1 nadzornik. I delovodja. 6 delavcev v kamnolomu. 4 strojniki. 1 miner. 4 šoferji, 2 mehanika in 3 uslužbencev. 2 cestarja pa delata po 3 ure dnevno. Poleti pa zaposlujemo tudi sezonsko delovno silo. Kdo pa je ustanovitelj podjetja? Občinska skupščina Domžale. Katera dela ste opravljali v preteklem letu? 31 °/n vsega delovnega časa smo porabili za vzdrževanje cest. 49 °/o vsega delovnega časa pa smo nudili usluge drugje. Zakaj pa ste delali drugje, ko pa vendar naše ceste kar kličejo po popravilu? Zelo radi delamo na področju naše občine, vendar le proti plačilu. Ker v preteklem letu ni bilo dovolj sredstev, smo nudili naše usluge drugje. Delali smo v Kamniku. iU celo v Ptuju. Ne gre mi v inčuu da ni sredstev, saj ie vendar bencin za 20 din dražji pri litru zato. da bi se vzdrževale ceste! Res je. bencin je dražji, vendar le za vzdrževanje cest I., II. in III. reda ( esie I V. reda. to je občinske ceste, pa morajo vzdrževati sume občine. Pomeni torej, da je kvaliteta cest IV. reda odvisna od tega, koliko sredstev namenijo za vzdrževanje cest občani. Ali so potem ceste IV. reda občinske? Da in ne. Da. ker mora za sredstva skrbeti občina, ne pa. ker so bile ceste IV. reda v dolžini 155.2 km oz. 125 cest z od- lokom občinske skupščine prenesene na naše podjetje kot osnovnu sredstvo. Torej, če prav pojmujem, so ceste IV. reda vaše osnovno sredstvo, ki ga dajete v uporabo občanom, od njih bi pa morali prejeti odškodnino za vzdrževanje cest? lako nekako, vendar občani ne plačujejo direktno nam odškodnine, puč pu se tu sredstva stekajo v občinski cestni sklud. Ker pa se v občinski cestni sklud nateče premalo sredstev, tudi naše podjetje ne more po željah obcajSOV vzdrževuti vseh cest. Verjemite, da je tudi v našem interesu vzdrževati ceste, ki so nuše osnovno sredstvo. Vendar moramo biti za vzdrževanje plačani. Torej na območju naše občine imamo 135,2 km cest... Tov. Hribar me je prekinil rekoč: Ne, 153.2 km cest so le ceste, ki so naše osnovno sredstvo. Za te moramo zagotoviti, ustrezno sredstvom. . cestno službo. Za 120,1 km občinskih cest IV. reda pa skrbe krajevne skupnosti. Skupno moramo, naše podjetje in krajevne skupnosti, na območju naše občine vzdrževuti 258 cest v dolžini 275,3 km. Morda si to dolžino težko predstavljate. Naj vam pomagam. Vse Ceste IV, reda v naši občini so tako dolge, kot je avlo cesta Ljubljana — Zagreb tja in nazaj pa še nam ostane 3,3 km ceste. Pri taki dolžini je razumljivo, da ni nikoli dovoli sredstev. Vendar mi povejte, zakaj upravljajo 133 cest krajevne skupnosti, in katere so te ceste? Krajevnim skupnostim so dane te ceste na upravljanje zato, ker so bolj lokalnegu značuja, niso tako obremenjene, ter ne potrebujejo tekočega vzdrževanju. Te ceste se vzdržujejo le dvakrat letno. Ali SO to tako imenovana vaška pota? Da. to so lako imenovane vaške poti. Te poti nimajo prometnih znakov in nt: odvodnjavanja. Za take ceste res laže skrbe krajevne skupnosti ker jih bodo popravile takrat, ko se bodo pričele kvariti. Cc bi jih hotelo popravljati naše podjetje, bi bilo težje. Za tuko pot se cestarja ne izplača nastaviti. Lahko pa bi se tudi dogodilo, da bo bila Cesta že močno razrita. predno bi prišla na vrsto za popravilo. Potem bova vnaprej govorila samo o cestah, ki jih upravlja vaše podjetje? »Prav!« Kot mi je delno poznano, imamo več vrst cest: asfaltne, makadamske ild. Ali bi mi hoteli malce več povedati o tem? Lahko. Od vseh 155.2 km cest, ki jih imamo v upravljanju, je: 4.5 °/n ali 7,1 km asfaltnih cest. 2.8 °/n ali 4.8 km protiprašno obdelanih cest. 92.7 »/o ali 143.3 km je makadamskih oz. navadnih cest. Od vseh makadamskih cest Ni važno, da je dedo samo opravljeno. Opravljeno mora biti strokovno! Na tem mestu so delavci zasuli jamo v cestišču z debelim prodom, težki tovornjak pa je- sprožil dva kamna v izložbeno okno. razbil steklo in povročil v trenutku za 100.000 S din škode. Zelo lahko bi se ji v.ognili! pa je 54 km uli 38% bivših okrajnih cest III. reda. Te ceste pa so zelo obremenjene. Da bi lažje presodili obremenjenost, nafte j te prosim nekaj bivših okrajnih cest III reda, ki jih sodnj upravlja vaše podjetje. Ena teh cest je cesta Dob — Radomlje — Volčji potok. Po tej cesti vozijo kamioni les iz Črnega grabna v III' Radomlje in v STOL Duplico. Druga laka cesta je cesta Lukovica Moravče. Prti v dobro veste, da se te ceste skoro vsak nvtomohilist posluži, tlu bi se izognil cesti Zelodnik — Moravče. Dalje spada k tem cestam cesta Vir — Ihan. Prekinil sem ga. Saj nima smislu, du mi nuštejete vseh 54 kilometrov cest, ki so bile že objavljene v Občinskem poročevalcu. Pomeniva se raje še o sredstvih. Ali vam sredstva za vzdrževanje zadostujejo? Načelno sem vum že odgovoril, da ne zadostujejo. Ues je, vendar me zanima bolj podrobno. Povejte mi. na primer, koliko stane vzdrževanje I km ceste? V lanskem letu smo planirali stroške za I km bivše okrajne ceste III. reda 426.000 (sturih) din. za ostale ceste pa 374.000 din. Zakaj pa toku razlika v stroških? Zalo. ker so bivše okrajne ceste III. reda bolj obremenjene in zahtevajo večje oskrbovanje. \u teh cestah pa je tudi veliko mostov. Ali sle dobili zahtevana sredstva? Ne. Za normalno vzdrževanje in oskrbovanje vseh 155,2 km cest smo pu predračunu zahtevali od cestnega sklada 63 milijonov (starih) din. Dobili pa smo 55.-2S.000 din ali 57%. torej malce več kot polovico. Na km ceste smo dobili le 234.000 din! Hudomušno sem pripomnil. Morda je pa to kur dovolj! Mislite? Čarovnij res ne znamo delali! Sicer pa, zakaj pa mora občina plačali Cestnemu Ihanskn cesla je bila jeseni nn novo llnkovnnn, čeprav samo s plastjo za spodnji ustroj. Sedaj pu je že spet na mnogih mestih razkopnna. Nujno je. dn se poškodovana mesta popravijo in položi še zgornja plast asfalta, kajti sicer so bila tudi tu sredstva vložena nesmotrno podjetju Ljubljana za ceste 111. reda. ki jih to vzdržuje. 600.000 din na km. kar je v lanskem letu zneslo 19 milijonov din. In dalje, zakaj lahko kamniško cestno podjetje prejme na 1 km ceste IV. reda 490.000 din! Na mizi pred menoj so se pojavilj uradni dokumenti, ki so dokazovali spregovorjene besede. Kakšna dela pa vkalkulirate v kalkulacijo za vzdrževanje cest? Svetu za komunalne zadeve dostavimo vsako leto prcdknl- kulacijo, V tej predkalkulaciji je navedeno, koliko nameravamo v vsako cesto vgraditi gramoza, posipa, lužine, asfalta (če je cesta asfaltna), soli (če se pozimi posipa), stroški pluženja itd. Ker Lansko leto niste dobili dovolj sredstev, kuko pa ste porabili dobljena sredstva za vzdrževanje cest. Ali ste na vsako cesto navozili gramoza odobrenim sredstvom primemo, ali kako? Ker sredstev ni bilo dovolj, smo se odločili, da bomo vzdrževali ceste tako. da bo čim manj škode. Ceste, ki so bolj obremenjene, smo bolj vzdrževali, manj pa Stranske ceste. Tako smo za bivše okrajne ceste III. reda od 35 milijonov porubili kar 25 milijonov din. Dalje smo posvetili večjo pozornost vzdrževanju asfaltnih in protipraino obdelanih cest. Na teh cestah smo vzdrževali: prometne znake. 9-k rut smo jih posipali proli poledici. 5-krul smo jih orali itd. Označili smo na teh cestah sredino cestišča in prehode za pešce. Samo za barvo smo plačali 600.000 din. Posebno pozornost pa smo morali zaradi prometa posvetiti nekaterim ulicam v Mengšu in Domžalah. Na Ulico talcev (od spomenika proli TOKO) imo nPr. v letu 1964 navozili 166 m" gramoza, v lanskem letu pa preko 200 m3. Ker je Ulica tulcev dolga samo 79«) in. pomeni, da znašu navoz gramoza na I km 250 m3, vkulkulirali pa smo za W ulico samo 30 m1 gramoza. Kljub trudu, ki smo gu vložili v Cesto talcev pa je zaradi obremenjenosti te ceste bilo slišati obilo negodovanja. Kako pa ste se pripravili na letošnjo zimo? Omenili moram, da je tn služba že bila pohvaljena v Občinskem poročevalcu! ■ ..^es je. zimska služba je že oda pohvaljena. Vendar še nismo zadovoljni. Kljub naporom so se nam dogodili spodrsljaji, da ceste niso bile pravočasno zorane. Trudili pa se bomo, da 1,0 spodrsljajev čim manj. Ali ste čitali v Delu članek o skic pu zbora občanov na Vi-ru. kjer je pisnlo. da ceste vzdržujete slabo in da vam jih oo odvzela krajevnn skupnost? .Da čitali smo o tem. pu tudi njdiov dopis smo že dobili. Krn-jevnn skupnost Vir je (napravljena prevzeti vse ceste razen ceste Dob - Radomlje - Volčji Potok in cesle Vir — Ihan. obe cesti sta bivši okrajni cesti III. reda, sta makadamski in zelo obremenjeni. Ostale ceste na območju krajevne skupnosti Vir — Dob pa so po obremenjenosti in dolžini take: Obreme- Vir Dob Skupaj njenost mm m 1. vrste 3516 — 3.516 II. vrste — 2000 2.000 III. vrste 420 6547 6.967 IV. vrste 9477 5120 14.597 Iz prednjega se jasno vidi. da se Viru izplača prevzeli ceste rnzc.i cest Dob Količcvo in Vir — Ihan, saj so ceste I. vrste asfaltirane in obnovljene, drugače pa imajo pretežno ceste IV. vrste, na katerih je najmanj st roško v. Ali boste krajevni skupnosti Vir — Dob odstopili zahtevane cesle? Ne! Cest« so nuše osnovno iredstVO. Ce pa se nam hoče: cesle odvzeti, mora bili izpeljan celotni postopek, ne pa samo sklep zbora volivcev. Najprej pa se nam mora dokazali, da naše podjetje- i esl ne vzdržuje zaradi malomarnosti. Dokler pa sa v /d i/c v a ii je ne bomo prejemali ustreznih sredstev, ni povoda za kakršenkoli sum. da ne bi hoteli vzdrževali cest. Naj vam to trditev podkrepim še z dejstvom, da smo sposobni vzdrževati cesle. Saj imamo dovolj mehanizacije, ki pa jo zaposlujemo, kol sem ze omenil, izven občine. V lanskem lelu smo imeli preko 100 milijonov realizacije, vendar je izviralo iz dela na področju občine le za 35 milijonov ali /a slabo tretjino. Ostalo pa smo zaslužili z delom V drugih občinah. Cestno podjetje je nastale iz bivšega komunalnega podjetja, katerega upravnik sle bili vi. Zanima me. ali so resnične govorice, da je bivše podjetje pobralo za 10 let grobovino (prispevek za grob na pokopališču). In ali je res. da sle imeli pri tem dobiček, ki pa ga niste odvedli 1. I. )%"> krajev nini skupnostim, pač pa sle jim prepustili le pokopališča in kartoteke? Od leta l%2 dalje, ko sem prevzel mesto upravnika kuni u na I nega podjetja, smo za vsak grob pobirali grobovino /.i 10 let. Kot mi je znano, se je baje lo pobiralo že prej. vendar o tem ni pri nas nobene evidence. Od leta 1062 dalje imamo o tem točno evidenco. Na račun teh govoric smo že imeli kontrolo, pu vam lahko postrežem s podatki. V r-iisn od leta 1962 do I. L 1965 je bila grobovina v nižinskem predelu 1000 din. v višinskem predelu pa 800 din za dobo 10 lil Po letih so dohodki in izdatki izgledali takole: Kot vidite, skoraj polmilijon-ski primankljaj. Iz pietete do mrtvih bi morala razliko poravnati občinska skupščinu. Zal, pa smo morali to razliko poravnati iz dohodka pri delili i/ven občine ali če hočete, iz. naših osebnih dohodkov, ki bi bili po vsej upravičenosti lahko višji. Verjemite mi. da kljub uradno dokazanim podatkom težko verjamem v gornjo izgubo. Namreč kako lo. du lahko sedaj krajevne skupnosti urejujejo pokopališča brez izgube. Zanje je dokaj lažje, ko so s 1. I. 1965 krajevne skupnosti prevzele pokopališča, je občinska skupščina s posebnim odlokom določila nove grobovine in sicer v nižinskih krajih 5000. v višinskih pa 3300 din. Ta 4 do 3-krat višja najemnina jim omogoča kritje stroškov, kar preračuna j v a. Ce bi bil naš in-kaso leta 1964 šlirikral višji, bi znašal din 92s.4'l(>. ob enakih stroških bi lahko imeli v lelu 1964 598.808 din dobička ler pokrili vso izgubo /a nazaj, lako pa so verjetno člani krajevnih skupnosti preračunnli po sedanjih cenah grobovino /a nazaj in seveda prišli do zaključka, da nismo krajevnim skupnostim odstopili pobranih sredstev. Najin pogovor je že skoro predolg. Vendar mislim, da lahko razčistiva še eno vprašanje. Kakšne so možnosti za boljše vzdrževanje cest v letošnjem letu? V letošnjem letu planiramo stroške vzdrževanja cest v višini 70 milijonov. (" e nam bo odobrenu tu vsota, bomo lahko vzdrževali ceste tako. da ne bo prigovorov. Planiramo celo. da in lahko imeli na v sakih 5 km enega cestarju (doslej nu 8.6 km). Ta sredstva bi se morala zagotovili iz cestnega sklada. Po naših izračunih bo sklad letos dosegel to višino, saj so se takse povečale. V kalkulacijo smo šli s poprečnimi neto osebnimi dohodki 48.000 din. Zaposleni v industriji v naši občini pa so imeli lansko leto povprečne osebne dohodke že 54.201 din. Delo cestarja, šoferja, strojnika ali koga drugega v našem podjetju pa ni niti lahko niti prijetno. Da. res je! Ni prijetno prepotovati vse ceste v dežju, snegu, vročini. Ni prijetno biti kamen spotike, če je cesta slaba. Res je, pa tudi. da tako kot marsikateri občun. pred pričet-kom tega razgovora nisem tako mislil. Sedaj menim, da moramo dati priznanje tistim, ki se trudijo, mi k < > r i s t n i k i cest pa se moramo vnaprej vprašati, koliko smo prispevali za boljše ceste? Zahtevamo torej lahko le toliko, kolikor plačamo in nič več! To je spoznanje, ki si ga velja zapomniti! Slavko Matičič Vloga S/.IH v okviru krajevne skupnosti Uveljavljanje krajevne samouprave zahteva med drugim tucl, od krajevnega odbora SZDI, UStreznO obliko in vsebino dela v okviru krajevne skupnosti. Da je temu res tako. ugotavljamo na Viru. kjer obstaja krajevna skupnost skupno za območje Vir—Dob in obrobna naselja. Znotraj območja pu obsta-ala dva krajevna odbora SZDL. obeden od njih V preteklem in letošnjem lelu še ni našel ustrezne oblike sodelovanja s krajevno skupnostjo, kar je povsem objektivno pogojeno. Občinski odbor SZDI, smatra, da je to zučelek procesa, ki se bo glede na razvitost družbenega življenju pojavljal slej ko prej tudi v drugih krajevnih skupnostih. Člani krajevnih odborov SZDL Vir in Dob so že sami ugotovili, da je izhod iz opisane situucije v združevanju in zaokrožanju območij krajevnih odborov SZDI, in istočasno ugotavljanje gravitacijskih mej med posameznimi skupnostmi. Za začetek bo verjetno na Viru prišlo do združitve krajevnih odbOTOV SZDI, Vir in Dob. kasneje pa bo ta združitev narekovala ustrezno tesnejše sodelovanje krajevnega odbora SZDL (združenega) Leto 1962 1963 1964 1.1. 1965 StroSkl Inkaso . 520.337 626.850 . 221.878 439.373 . 232.124 329.688 prevzele krajevne skupnosti Skupaj primanjkljaja 433.573 Primanjkljaj 106.513 227.495 99.564 in svetu krajevne skupnosti Vir-Dob. Ta primer smo vzeli za začetek razprave o ponovnem določanju gravitacijskih območij krajevnih skupnosti in krajevnih odborov SZDL z nanie-nom. da nu konkretnem primeru pokažemo, v kntero smer se razvija v občini Domžale lokalna samouprava. Zavedamo se, da bo potrebno za določitev natančnejše smeri razvoja proučiti delo vseh krajevnih odborov SZDI, in vseh svetov krajevnih skupnosti, ker si pri analiziranju tegu procesa ne smemo dovoliti nobene pavšalne ocene. Zato ta članek nima nobenih prrtenzij. da bi podal oceno razvoja lokalne samouprave, ampak smo z njim želeli obvestiti javnost o konkretni akciji krajevnih odborov SZDL Vir in Ddb, ki sta prvu občutila, da se v družbenem življenju znotraj krajevne skupnosti poraja nova kvaliteta v obliki tesnega sodelovanja med SZDL in sveti krajevne skupnosti. V tej smeri bo začel razpravo tudi občinski odbor SZDL na prihodnji seji. kjer bo poskušal izdelali načela za postopno združevanje tistih krajevnih odborov SZDL. ki delujejo v eni krajevni skupnosti. Vendar je to združevanje povezano tudi z vlogo SZ.DL. ki je trenutno na terenu še premalo pojasnjena. O teh problemih bo občinski odbor SZDI, pred sprejemom konkretnih sklepov organiziral široko javno razpravo po krajevnih skupnostih. Kaj nam zagotavlja zakon o gozdovih Splošni družbeni in gospodarski interesi narekujejo ukrepe, ki naj hi \ zasebnih gozdovih uvedli lako gospodarjenje, da bi zagotovilo zaščito splošno družbenih koristi, to je trajnost gozdne proizvodnje s stalnim dotokom lesa na tržišče ter koristi, ki izhajajo iz širšega značaja gozdov, tj. v vodno gospodarskem, rekreacijskem, klimatskem in turisl ičttem pomenu. Velika lastniška razdrobljenost gozdnih površin, ki je značilna za Slovenijo, je prnv gotovo narekovala ureditev odnosov do gospodarjenja z gozdovi. V ta namen je v novem zakonu o gozdovih sprejeto načelo delitve gozdnih površin v Sloveniji na t" gozdnogospodarskih območij, ki jih je določil Izvršni svet Skupščine SH Slovenije po predhodnem soglasju prizadetih občinskih skupščin. Gozdnogospodarsko območje predstavlja grav itaciisko. naravno zaokroženo celoti) in obsega družbene in tiste gozdove, na katerih je lastninskn praviea (zasebni gozdovi), Na enem gozd n ogos podil rskem območju pa naj prevratne v te gozdove v gospodarjenje le ena gozdnogospodarski organizacija. V ureditvenih načrtih, ki bodo izdelani po gozdnogospodarskih območjih, bo podana tudi ekonomska osnova z. da je nujno potrebno za tekoča popravila vsako leto vsaj I m" tehničnega lesa. Po osnutku pravilnika o pravirah in dolžnostih lastnikov gozdov je občinska skupščina na seji obeh zborov 28. I. 1966 potrdila predlog GG Ljubljana o količini lesa za lastno uporabo v naslednjem: Posestniki, ki gospodarijo na 0—3 ha obdelovalne zemlje, bodo lahko koristili 0,5 m-1 tehničnega lesa iglavcev ali listavcev in 8 prm drv; — na površini 3—10ha obdelovalne zemlje I m" tehničnega lesu iglavcev ali listavcev in 12 prm drv: — n.i obdelovalnih površinah nad K) ha 2 m3 tehničnega lesa iglavcev ali listavcev in 16 prm drv: — za vsa večja vzdrževalna dela, za kaleru bo dobil lastnik gozda gradbeno ali adaptacijsko soglasje in bo sečnja v njegovih gozdovih predvidena, bo vsakdo Inhko uporabil po potrebi tudi ves posekani les za svoje potrebe: — za vsa večja vzdrževalna deln. zn katera ne izdaja občinska skupščina posebnih dovoljenj, pa bodo potrebe in upravičenost zapisniško ugotovili pristojni člani gospodarske organizacije — samoupravni organi pa bodo na osnovi leteli razpravljali in po pravilnikih odobrili količine lesa, ki so nujno potrebne za določeno vrsto del; — že pri odknzilu za sečnjo bodo člani delovne skupnosti sklepali z lastniki gozdov dogovore o vrslah del. ki jih bodo le-fi opravili v svojih gozdovih in se dogovorili tudi za čas izvršitve del. o željah in potrebah zn lastne sorfimente. ki jih bodo polrebovali zn svoje kmetijsko gospodarstvo; — po izvršeni sečnji bodo gozdarji les premerili pri panju in istočasno ločili in označili les za domačo uporabo po želji lnstnika in temu izstavili dokazilo o prevzemu lesa; — pravilno označen les za lastno uporabo in potrdilo gozdarja bo istočasno služilo tudi za razrez tega lesa; — po določilih zakona o gozdovih so ukinjeni gozdni skladi pri občinskih skupščinah, istočasno pn je ustanovljen sklad za biološko amortizacijo pri gospodarski organizaciji, kjer se bodo stekali prispevki od prodanega lesa iz gozdov, na katerih je lastninska pravica. Vsekakor se DO način obračunavanja dokaj po- enostavil, saj bo prispevek v sklad odštet od odkupne cene; — cene lesnih sortimentov bodo določene na osnovi cene lesa nn panju, ki predstavlja lastninski delež, po vrednostnih razredih. Ic-tom pa bo prišteta vrednost vloženega delu po istih merilih, ki veljajo za člane delovne skupnosti. Izvršni svet pri Skupščini SR Slovenije je že predpisal najnižje cene lesa na panju, ki znašajo: Cene bodo predhodno obravnavali zbori volivcev, dokončno pa jih bodo potrdili samoupravni organi. Vsekakor narekuje novi zakon o gozdovih velike obveznosti lastnikom gozdov in gospo- Les Iglavcev Vredn. razred In hlodovine gozda listavcev ki. F. L. K, I dnrskim organizacijam, ki jih bomo lahko reševali le z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. I. II. III. IV. V. VI. 2S(!0 2770 2640 2510 2580 2130 DrugI tehnični les iglavcev 1300 1100 900 700 500 300 Drva listavcev 650 520 3¥0 260 150 Volitve predstavnikov lastnikov gozdov v samoupravne organe gozdnega gozdarstva Na osnovi določil zakona o gozdovih SRS je delavski svet Gozdnega obrata Domžale na svojem 9. rednem zasedanja dne 23. februarju sprejel sklep, da se bodo izvršile volitve predstavnikov Inst-nikov gozdov — kmetov v svet lastnikov gozdov in delavski svet Gozdnega obrata Domžale 19. marca 1966 na naslednjih voliščih: Volišče Volivci iz naselij Rova Rova. Ziče, /agorica. Dolenje. Jasen. Kolovec Radomlje Radomlje. Hudo. Skrinn- čevo, Homec, Nožice, Pre- serje Dob Dob. Vir. Podrečje. Brezo- vica, Gorjuša. Turnišče. Cemšenik, Količevo Krtina Krtina, škocjun, Studenec. Brezje. Žeje, Rača, Račni vrh Domžale Domžale. Studa. Zg. Jarše. Sr. Jarše, Bišče. Mala Loku. Pšuta. Dragomelj, Zabdrit Ihan Ihan. Brdo. Prelog. Selo. Goričica Blagovica Blagovica, Zlutcnek. Pod-sinrečje. Vošce, Korpe. Zg. Loke, Prevoje. Gaber je. Vel. Jetnik. Mali jelnik, Prilesje. Jelša Cešnjice Cešnjice. Selce. Lipa. Poljana Trojane Trojane, Zovrh. Zide. Jelševica. Hribi Ož.boll Ožbolt. Gorenje. Petelinjek. 1'odmilj. Lipa, Log. Suša. Bršlenovica. Javorje, Lčuk Lukovica Lukovica. Šentvid. Vrbu, Videni, ("eplje. Prevoje. Ra-folče. Straža Vrliovlje. Trniava. Prescrje. Sp. Koseze, imeiije. Gradišče Krašnja Krašnia. Korenu, Žiro vite, Vrh. Kranje brdo. Sp. Loke. K impolje Zlato polje ZintO polje, Mala Lašnja. Pnsrrje. Trnov če Podgorn. Obiše. Brezovica Mengeš Mengeš. Topole. Pristava Loka Loka. Dobeno Trzin Trzin. Depuluvus Moravče Moravče. Mošenik. Ples. Zg. Dobrava, Drtiju. Sp. Dobrava, cešnjice. Gorica. Ncga-strn. Ilrustje. Zalog. Lim-barsku goni. Dole Peče Peče. Križate. Zg. Kose/e. Prclcrž. (Ioni pri l'c' ih. Hleve. Tlučnicii. I kastnih Vrhpolje Vrh polje. Zg. Tiislunj. Stegne. Zg. Juvoršica. Sp. Javor š:ca. Sp I ustali j. Trojica Selo. Imen je. Dvorje. Kokosu je Na Hribu Dešrn. Zerenk, Stanrelaze. Kalarija, Velika vas. Hrib, Zg. Preker. Zalog Sp. I'iliker. Prelerž Volitve bodo 19 mana 1966 od ". do 16. ure. Vsi volilni upravičenci - lastniki gozdov bodo za volitve prejeli se poselnM poimenske pozive. Vse lastnike gozdov vabimo, da se volitev poinoštevilno udeleže. Naš razgovor z republiškim poslancem Zadnji čas smo na različnih mestih v občini slišali pripombe nn račun večine naših republiških in zveznih poslancev, češ saj jih niti ne poznamo, premalo se zanimajo za probleme nnše občine in podobno. Nedvomno je večina teh pripomb upravičenih, saj posebno naših zveznih poslancev (/■ eno izjemo) po izvolitvi sploh še nismo videli nn občinski skupščini a,i kje drugje. Ljudje zalo upravičeno sprašujejo, čigavo mnenje zastopajo ti tovariši v republiški ali zvezni skupščini. Na uredniškem odboru smo se. jato odločili, do sprožimo ponudo za aktivnejše sodelovanje "'ed poslanci in njihovimi vo-llvci, za enkrat na straneh našega lista. Tokrut je ua nekaj vprašanj za naše bralce odgovoril posla- PJJj gospodarskega /bora repn-£«■■*« skupščine tovariš Pavle Grondovec, diplomirani inženir strojništva, tehnični vodja »Mli-n°strojn« Domžale. L Knko sle se vživeli v delo skupšfjng kot novince? »Zaenkrat še nimam kukširh večjih izkušenj kot poslanec in se se nisem tako aktivno vklju-e» v delo zbora, kot bi se sicer 'ahko. Zbor je imel doslej 10 zasedanj, nn katerih smo obravnavali aktualne gospodarske probleme naše republike ter sprejeli med drugim neku j pomembnih zakonov, npr. zakon o gozdovih. Sodeloval sem tudi v delu posebnega pododbora, ki je za zbor pripravil gradivo o problemih nesreč pri delu. Obiskali smo precej podjetij, da smo si lažje ustvarili predstavo n teh izredno perečih vprašanjih. 2. Nn račun poslancev smo zadnje čnse slišali marsikatero pikro besedo. Kaj menile o stikih z volivci, oz. točneje z. občinsko skupščino, ki vas je izvolila? »Samokritično moram priznati, da doslej ti stiki res niso bili dobri. Tesnejše stike sem imel edino s predsednikom občinske skupščine in nekaterimi načelniki iz. občinske uprave. Stalno me sicer vabijo na seje občinske skupščine, predlagam pa. da bi me vabili tudi nn razne druge seje. recimo nn seje sveta za industrijo, kmetijstvo in gozdar sivo ter nn razna posvetovanja. Potem bi lahko uspešneje uveljavljal mnenja podjetij Iz nnše občine v tvojem /boru.« 3. Ali so podjetja doslej kdaj zahtevala od vas kot poslanca. dn sprožite določeno vprašanje v skupščini? »Zal — nikoli, čeprav drugod to delajo.< 4. Mordn bi lahko poslanci tesneje sodelovali z volivci in obratno tudi preko slolpeev našegn listn? »Nedvomno! Upam. dn bomo poslej stalni gostje na slraneh vašega lista.« 5. Ali redno berete naš list? »Seveda. V podjetje stalno dobivamo 50 izvodov, ki hitro poidejo, saj delavci rudi berejo naš časopis.« ,6. Imate kakšne pripombe glede vsebine lista? »Več in pogosteje bi morali pisati o delu in problemih krajevnih skupnosti.« Upamo, dn bomo i/polnili to željo, obenem pa želimo, da bi poslanci odslej tesneje sodelovali z volivci — vsaj nn straneh našega lista Pranri Gcrbcr Pameten sklep V januarski številki »Občinskega poročevalci!« je bilo govora tudi o alkoholikih. Planinsko društvo Domžale je že lansko lelo sklenilo, da bo najodločneje nastopalo proti pijanosti in pijancev n n ju. Tako je gostom v domu ua Veliki planini, ki pijejo alkohol čez mero. prepovedano še dajati alkoholne pijače. Zunanjim obiskovalcem ki pridejo že pijani, pa je pre- povedan VStop v dom oz. bivanje v njem. V planinski dom prihajajo gostje zato. da se v gorskem svetu od poči je jo in osvežijo. Pi-inni ljudje, na nesrečo zelo |>o-goslo ludi mladina, so /ato prava nadloga v domu ta na planinah sploh. Ukrep planinskega društva Domžale ščiti mirnega gosta in pravega planinca. DOMŽALSKI MAJSKI SEJEM bo od 29. aprila dc 8. maja 1966 v novi dvorani komuna nega centra v Domžalah 29 občanov je prejelo odlikovanja Oh razdelitvi odlikovanj zaslužnim občanom je predsednik občinske skupščine čestital tudi našemu prvemu doktorju znanosti — domačinu, MIRU STIPLOVSKU, ki je ta visoki naslov dobil za uspenšo opravljeno disertacijo s področja zgodovina delavskega gibanja Na predlog družbenih organizacij in delovnih skupnosti v občini Domžale je predsednik SFRJ ob 20. obletnici osvoboditve odlikoval naslednje zaslužne občane: Rerl bratstva in edinstva s srebrnim vencem je prejela: IVKOVIG roj. Kosirnik Marija, invalidsku upokojenka, Vir Red dela z zlatim vencem je prejel: SIN K Franc upravnik Doma počitka v Mengšu Retl zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli: BERLOT Srečko, upokojeni ravnatelj osnovne šole v Moravčah BEVK Francka, zaposlena vl'apirnici Količevo GORJUP Anton, pravnik. Mengeš MARION Danica, profesorica na Višji gospodinjski šoli Groblje MERIIAR Milan, predmetni učitelj na I. osnovni šoli Domžale Red delu s srebrnim vencem so prejeli: BLEJC Anton, upokojenec. Mengeš BURGAR Andrej, direktor podjetja »Slamnik«, Mengeš KAJDIGA Ivan. obratovodja v loko Domžale (sedaj upokojenec) GABRIJELClC Venceslav. Invalidske delavnice »Zlato polje«. Domžale KOTNIK Jože, Vir. Cojzova 4 KOVACIC: Ela, predmetna učiteljica na Višji gospodinjski šoli v (.robijah TOMŠlC Ivan, upokojenec, iz Mengša Medaljo zasluge zn narod sta prejela: MERCUN Jože. Mengeš. Zudružniška 9 UCAKAR Marjeta, upokojenka, z Vira Medaljo dela SO prejeli: ALEŠ Leopold, upokojenec, iz Topol 8 BRICELJ 1'epca, delavka v tovarni loko I )omža le CLLEBIC Anica, učiteljica nn I. osnovni soli Domžale (sedaj v Kopru) HRIBEKNIK Vinko, zaposlen v tovarni I oko Domžale KRAMI5KRGKR Marija, predmetna. učiteljica na VG5 Groblje KR2AN Angelca, zaposlena v »Sončnici«, Domžale POLOVIC Slavka, zaposlena v tovarni Tnko Domžale SANKOVIC Ivan, upokojenec z. Vira SKRI.J Amalija, socialnu delavka pri KZSZ L j. — podružnica Domžale Vsem odlikovnncem iskreno čestitamo! Podmladek in mladina so svečano zaključili tekmovanje v krajevni skupnosti Podmladek in mladina Rdečega križa osnovnih in strokovnih šol v občini Domžale sta imela zaključno proslavo tekmovanja: »Akcija podmladka in mladine v krajevni skupnosti.« Tekmovanje je bilo razpisano v mesecu aprilu in je trajalo do konca novembra preteklega leta K tekmovanja se je prijavilo 16 organizacij. Komisija za podmladek in mladino pri občinskem odboru Rdečega križa Domžale je razpisala to tekmovanje na čast 20. obletnice osvoboditve Jugoslavije in v letu mednarodnega sodelovanja svetovne organizacije Rdečega križa. Program je obsegal povečano skrb za mlade ljudi in tudi njihovo odgovornost za humano odnose, za lepšo in higiensko podobo njihove okolice. za zdravo življenje, /a navajanje na stalno zdravstveno in socialno izobraževanje iii skrb za socialno ogroženo mladino, stare ljudi, invalide ter podobno. V času tekmovanja je bilo zbranega: 52 Ion odpadnega železa, papirja in tekstilnih vlaken, vrednosti 500.000Srlin:2184 steklenic v vrednosti 39.5N0 S din: 3500 ur je bilo uporabljenih za olepševanje, čiščenje šol, domov, parkov, naselij in okolice spomenikov padlih borcev, v vrednosti 498.500 S din. Nabranih je bilo 7639 kg borovnic, svežih, suhih gob. bez-govega. šipkovega. lipovega čaja in sadnih sokov v vrednosti 975.000 S din; 1947 kg raznih olo- dov za šolske mlečne kuhinje, v vrednosti 345.000 S rlin; 501 ura je bila porabljena zn pomoč starim in invalidom pri sekanju drv, donosu hrane iz trgovin, čiščenju in pospravljanju domov, v vrednosti 45.000 S din; za poplavijence je bilo zbranih 600.000 S din. Poleg tega so izvedli veliko število zdravstve-no-vzgojnili predavanj, razrednih prireditev in konferenc, razstav, dopisov in razpečavnli zdravstveno literaturo. Za starčke v »Domu počitka« Mengeš je 70 podmladknrjev in mladine Rdečega križa osnovne šole Mengeš priredilo kulturno prireditev in jih obdarovalo z manjšimi darili. Ta primer je vreden vse pohvale in je lepa oblika razvijanja humanosti mladega človeka do starejših. Na podlagi dostavljenih podatkov je komisija ocenila delo vsake lekmovnlne organizacije in dodelila: I. nagrado podmladku in mladini RK osnovne šole Dob, v vrednosti 10.000 S din, ki jo je podelil občinski odbor SZDL Domžale: II. nagrado je prejel podmladek RK osnovne šole Sent-ožholt v vrednosti 10.000 S din od občinskega odbora SZDL Domžale; III. nagrado je prejel podmladek in mladina RK osnovne šole Radomlje v vrednosti 10.000 S din od občinskega odbora RK Domžale: IV. nagrado je prejel podmladek RK osnovne šole Ihan v vrednosti lo.ooo S din od Turističnega društva Domžale; V. nagrado je prejel podmladek in mladina KK osnovne šole Mengeš v znesku (0.000 S din od občinskega odbora RK Domžale; VI. nagrado je prejel podmladek RK osnovne srde Homec v vrednosti 10.000 S din od občinskega odbora SZDL Domžale; VII. nagrado je prejel podmladek RK osnovne šole Krošnja v vrednosti 5000 S din od občinskega sindiknlnega sveta Domžale; VIII. nagrado je prejel pod- mladek RK osnovne šole Trzin, v vrednosti 5000Sdin od občinskega sindikalnega sveta Domžale. IX. iu X. nagrado v vrednosti 1000 S din pa sla prejele podmladek iu mladina RK I. osnovne šole Domžale in Moravče. (davni odbor Rdečega križa Slovenije pa je vsem tekmovalnim organizacijam razdelil pismene pohvale, 6 priznanj pa je dal aktivistom RK na šolah za uspešno in dolgoletno delo. Na zaključni prireditvi so gojenci Glasbene šole Domžale, podmladek in mladina RK I. osnovne šole Radomlje. Mengeš, I. in II. osnovne šole Domžale, izvedli še res lep in bogat kulturni program. Občinski odbor RK Domžale Za zaključek tekmovanja so podmladkarjl RK priredili uspelo akademijo lični uspehi na osnovnih šolah v I. polletju Na osnovnih šolah v občini Domžale je bilo v I. polletju skupno 4212 učencev, od tega v razredih nižje slopnje 2243. nn višji stopnji pa 1969. Brez nezadostnih ocen je liilo 3118 učencev. 1 eno ali več nezadostnimi ocenami 1066 učencev, ne-ocenjenih pa 28 učencev. Nižji razredi Ce vzamemo uspeh posebej na nižji stopnji in posebej na višii stopnji, najdemo, da je uspeh v prvih štirih razredih 88,3%, v višjih razredih pa 60,6"/o. Uspehi posameznih to! so takšni: ViS.1l razredi Skupno Sola pozi- pozi- pozi- učencev tivnih •/• učencev tivnih •/. učencev tivnih •/• Brdo-Sentoid 171 145 84.9 275 115 41,8 446 260 58,3 Blagovica 56 42 75.0 — — _ 56 42 75.0 Cešnjice 41 50 73.1 — — _ 41 30 73,1 K rašnja 67 59 85.9 — — _ 67 59 85.9 Šentožbolt 23 20 86.9 — _ _ 23 20 86.9 Zlato polje 35 24 68.6 — ._ _ 35 24 68.6 Dob 214 181 84.5 228 129 56.5 442 310 70,1 K rt i na 42 55 83.3 — _ 42 35 83,3 Trojica 15 7 55.3 — _ 13 7 53,3 Domžale 1 248 224 90,3 381 215 56,4 629 459 69.8 Ihan 87 80 82.8 _ 87 80 82.8 J a rše 80 72 90.0 _ _ 80 72 90,0 Domžale 11 224 202 90.0 269 193 71.7 493 395 80,1 Dragomelj 68 66 97,0 _ 68 66 97.0 Mengeš 283 247 87,3 301 216 71,7 584 463 79.3 1 r/in 86 77 89.5 _ _n 86 77 89,5 Mora of.e 209 168 80.7 295 209 70,8 504 377 78.4 Peče 37 31 83.8 _ _ 37 31 85.8 Vrhpolie 46 39 84.8 _ _ _ 46 39 H4.8 Radomlje 201 174 86.5 220 117 53,1 421 291 69.1 Rova 12 9 73.0 — — - 12 9 75.0 SKUPNO 2243 1982 88.3 1969 1104 60.6 4212 3118 74,0 Presoja uspešnosti posameznih šol ie stvarnejšn, če ločimo uspehe šol, ki imajo samo prve štiri razrede, od tistih, ki so popolne osemletke. Na osemletki prihajajo v višje razrede tudi učenci s podružničnih šol. V uspehu je med niže organiziranimi šolami velika ruzlika. Najboljši uspeh izkazuje šola v DragOmlju 97*f», najslabšega šoli na Trojici 33.5 "/<, in v Zlatem polju 68.6 "Ai. Sodimo, da razlike v uspešnosti, ki znaša 43.7 Vo oziroma 28,4"/n. ne moremo zagovarjati samo z neugodnimi materialnimi razmerami, ki so na posameznih šolah. Razlogi za nezaželeno stopnjo uspešnosti v višjih razredih popolnih osemletk, kamor so vključeni tudi učenci s podružničnih šol. so drugačni. Ti izvirajo največkrat iz stopnje znanja, ki ga učenci pn-neso s podružničnih šol. in iz prilagoditve delovnili pogojev za učence, prihajajoče iz drugih šol. Pogoji njihovega dela so nekoliko drugačni od tistih, ki jih imajo učenci stanujoči v bližini šole. Odvisni so od voznega redu. po katerem prihajajo in odhajajo Iz iole. Zaradi tega se ne morejo vključiti v vse organizirane dejavnosti, ki nudi šola učencem za boljše učenje, polni meri so prepuščeni svoji zrelosti, da si uredijo prilike za učenje. To dejstvo nedvomno bistveno vpliva na uspešnost na posameznih šolah. Šola more vozačem neugodne učne pogoje izboljšati z oblikami dodatnega poučevanja v oblikah, ki jih oni ne morejo uporabiti. Zlasti potrebno je organizirati podaljšano bivanje učencev v šoli. Pri takšnem bivanju v šoli imajo učenci najboljše priložnosti za izdelovanje nalog, da se učijo in da pravilno izrabijo prosti čas. Zboljšanje dela na šolah je odvisno tudi od zboljšanja materialnih pogojev: z gradnjo novih šolskih prostorov ter stanovanjskih površin, ki zagotavljajo stalnost učnega kadra na šolah. V Kaj prinaša kmetom novi zakon o zdravstvenem zavarovanju Vedno hitrejši razvoj našega gospodarstva terja neprestane spremembe tudi v naši zakonodaji, še posebej pa se nanaša sprememba tistih zakonskih Predpisov, ki niso v skladu z novo ustavo. 'Tako ie bilo nujno med drugim uskladiti tudi predpise o zdravstvenem zavarovanju kmetov in jih prilagoditi novim načelom gospodarjenja in financiranja. Skupščina SR Slovenije je zalo sprejela na svojem zasedanju dne 27. XII. 1965 novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki je v veljavi že od 1. januarju letošnjega leta. Načelo, da morajo proizvajalci katerekoli panoge gospodarstvu sami ustvarjati sredstvu za kritje svojih izdatkov, je izraženo sedaj tudi v zdravstvenem znvnrova-nJ" kmetov. S leni v zvezi pa se ™dj uvaja tako upravljanje skladov, da bodo kmetijski zavarovanci sami gospodarili z njimi preko izvoljenih članov v '• skupščino zdravstvenega zavarovanja kmetov in njenega izvršilnega odbora za območje vsakega zavoda zu socialno zavarovanje, kjer kmetijski zavarovanci tvorijo svojo lastno n-£lc»o skupnost. Na območju komunalnih zavodov no za sociul Trh "i1lvarovanjc Ljubljana in žita k' S? P" novc,n Z(,ru" so zajeli zavarovanci- J^netje z območja 17 občin v en° rizično skupnost. Knj prinaša novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov? Ena osnovnih novosti novega zakona je uvedba načela samoti n iniciranja in načela samoupravljanja zdravstvenega zavarovanju kmetov po znvaro-vancih-kmetih v okviru skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Z novim zakonom so odpravljene dotacije občinskih skupščin skladu osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi splošni prispevek, katerega so v ta sklati vplačevali vsi, ki imajo od kmetijstva davku zavezane dohodke, pn čeprav niso uživalci pravic iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, ker so bili v delovnem razmerju ali upokojeni in so bili socialno zavarovani po drugih jirerlpisih. Tako bodo morali v bodoče kmetijski proizvajalci sami financirati svoje osnovno zdravstveno zavarovanje, kakor tudi razširjeno, kolikor se bodo zanj še nadalje odločili z referendumom, ki bo v mesecu marcu letos. Novi zakon nadalje »premi-njn nekatere dosedanje pravice iz osnovnega zdrnvstvenegn zavarovanja kmetov kot npr.: — razširjajo se pravice v osnovnem zdravstvenem zavarovanju tnko, da imajo pravico do vseh vrst brezplačnega zdravljenja vsi olrori do 13. leta starosti; — uvaja se brezplačno ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev 11. stopnje, brezplačna sanacija klieonos-cev, brezplačni pregledi, posvetovanja in zdravljenje nosečnic v zdravstvenih zavodih in na domu. Stroške zdravil za zdravljenje sladkornih in srčnih obolenj ter zn zdravljenje epilepsije pn plača sklad osnovnega zdravstvenegn zovorovu-njn v višini 75 %. Nasprotno pa po določilih novega zakona plača sklad osnovnega zdravstvenega zavarovanja le v višini 75% stroške za porodniško pomoč doma in v bolnišnici, namesto prejšnjih 90"n. kakor tudi za oskrbo doječih mater, ki so v bolnišnici in za bolnišnično zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in obolenj. Nadalje plača sklad osnovnega zdravstvenegn zavarovanja namesto 75 % le 50% za splošno in specialno ambulantno zdravljenje. V teh primerih so pravice zavarovancev delno okrnjene. V celoti se pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanju s tem v splošnem povečujejo v primerjavi s pravicami iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja po starem zakonu. Na območju naše občine je 1550 kmetijskih posestev, na ka- terih je 4614 oseb. ki so zdravstveno zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Poprečno pridejo na eno kmetijsko posestvo trije zavaro-vanci-kmelje. Od vseh zdravstveno zavarovanih kmetov je 2605 žensk ali 56.5%. moških pa 2009 ali 43,5%. Po starosti je: otrok do 15 leta 1096 ali 23,8%, od 15 do 60 let 2160 ali 54,1 %, nad 60 let starosti pa 1352 ali 29.3%. Od 29.000 prebivalcev naše občine odpade le 16 %> na zuvurovunce-kmete. ostali prebivalci pa so skoraj vsi zdravstveno zavarovani iz naslova delavskega, pokojninskega in obrtniškega zavarovanja. Na območju 17 občin bivšega okraja Ljubljana je 29.200. v Sloveniji pa 353.000 zdravstveno zavarovanih kmetov. Dohodki in izdatki zdravstvenega zavarovanja kmetov: Vsi dohodki za osnovno in razširjeno zdruvstvetio zavarovanje kmetov so v letu 1965 za območje 17 občin bivšega okraja Ljubljana znašali 913.952.000 din. izdatki pa 1.164.000.000 din. Pfesežek izdatkov 250.048.000 din pa bodo morali zavarovon-ci-kinetje v letu 1966 kriti sami. Izdatki zn zdravstveno zavarovanje kmetov z območja naše občine so v I 1965 znašali 87.924.015 din, dohodki pa le 62,363.728 din. Za razširjeno zdravstveno zavarovanje so znašali izdatki 24.335.932 din. dohodki pa 26.019.230 din. Primanjkljaj je nastal zaradi zaostanka neplačanih prispevkov kmetov in zaradi višjih stroškov zdravstvenih storitev. Za leto 1966 je predvidenih dohodkov in izdatkov samo za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov v znesku 1.(00,000.000 din, to je za 17 občin bivšega okraja Ljubljana. Izdatki osnovnega zdravstvenega zavarovanja se bodo povečali na račun povečanja pravic zavarovancev predvsem za otroke do 15. leta starosti in učencev šol II. stopnje, delno pa tudi na račun zdravil. Da bodo pokriti izdatki osnovnega zdravstvenega zavarovanja v 1. I9S>6 je predvideno, da se predpiše kmetijskim proizvajalcem pavšalni /nesek JO.000 din od posestva ne glede na njegovo velikost in donos ter 16 "/n prispevek od katastrskega dohodka. Podrobne predloge pripravlja repabliikj upravni od- bor za pozavarovanje kmetov in bodo predloženi še ta mesec skupščini SR Slovenije v razpravo. Pravice zavarovancev iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja ostanejo do nadaljnjega še v veljavi v takem obsegu, da k amhtilnntncrnu in bolnišničnemu zdravljenju ne doplačajo ničesnr. pač pa le k zdravilom 100 din in k stroškom za zobne proteze 50"/«. kolikor so zdravstveni zavodi zahtevali k ambulantnim storitvam in bolnišničnemu zdravljenju doplačilo, je bil vzrok predvsem nezadostno poznavanje novega zakona s strani zdravnikov. Zato so ti že v preteklem mesecu prejeli ustrezna pojasnila. Kmetijski proizvajalci se bodo z odločitvijo vsakega posameznika z referendumom prihodnji mesec odločili za uvedbo novega razširjenega zavarovanja. Kolikor se bodo strinjali z. obsegom dotedanjih pravic, bo mogoče izdatke krili s 5 "/n posebnim prispevkom. V drugi varianti pa je predvideno, da bi doplnčevali zavarovanci 50 "/<> k stroškom za zdravniške obiske na domu, 10°/n za ambulantne (splošne in specialne) storitve in prav tako 10"k k stroškom za bolnišnično zdravljenje, 100 din k stroškom posameznih zdravil in 50°/i> k stroškom za zobne proteze. Medlem ko bi bila porodniška pomoč doma in v bolnišnici brezplačna ter tudi zdravljenje zob. Zn tako razširjeno zavarovanje bi morali plačevati še dodaten pri- spevek v višini ca. 4°/o od katastrskega dohodka. V nedeljo 6. II. so bile volitve v prvo skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. V občini Domžale smo izvolili tri predstavnike zavarovancev v to skupščino. Volilne enote so bile razdeljene tako. da je vsaka obsegala približno 500 zavarovancev. V Moravčah je bil izvoljen tovariš Jože Ko-kalj. kmet iz Prekniurja. Na zboru je bilo prisotnih 112 kmetov. V Lukovici je bil izvoljen Jane/, Gostinčar. Prisotnih je bilo 95 ljudi. V Grobljah je bil izvoljen tovariš Viktor Dornik iz Mengša. Navzočih je bilo 78 kmetov. Občinski odbor SZDL Domžale / zadnje seje (M ZKS Domžale Na zadnji razširjeni seji občinskega komiteja Zveze komunistov Domžale so razpravljali predvem o izpolnjevanju sklepov zadnjih dveh občinskih konferenc (mengeške in radomeljske) in o delu Zveze komunistov po začetku uveljavljanja ukrepov gospodarske reforme. Seje so se udeležili tudi člani kontrolne komisije in komisije za razvoj ZK in idej-no-političnega dela. V rti/pravi mi ostro kritizirali neaktivnost mnogih komunistov v naši občini, zlasti tistih na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu in občinski upravi, ki mnogokrat delajo v nasprotju s sklepi zadnjih dveh letnih konferenc na VIII. kongresu ZK.J. Omenili so. da je zaradi nekaterih negativnih pojavov v gospodarstvu (prisilna uprava v Gradbenem podjetju Domžale, slabi uspehi v Melodiji. Mestnem mizarstvu itd.), prepočasnega reagiranja komunistov na razne nepravilnosti, oportunizma mnogih čln-nov ZK. ugled ZK kot organizacije precej padel. Nekateri člani ZK »govorijo eno. delnjo pa čisto neknj drugegn«, je dejal v razpravi član ObK ZKS tov. Aleksander Skok. Neupoštevanje sklepov zadnje konference se knže tudi v nepravilni investicijski politiki (primer: gradnja kegljišča v Domžalah) o kateri v nekaterih primerih še vedno odločn ozek krog ljudi pri čemer je izključen vpliv javnosti. Na seji so zahtevali, da se pokliče nn odgovornost tiste člane ZK. ki kršijo enegn od sklepov zadnje konference, ki govori o i n vesti ran ju. V nekaterih delovnih organizacijah in tudi družbenih organizacijah še vedno srečujemo pojave dušenja kritike in »obračunavanja« s posamezniki, ki si upnjo odkrito spregovoriti o težavah in napakah. Osnovne organizacije ZK pn so pri tem preveč pasivne in ne podpirajo tistih, ki so žrtev takšnih birokratskih metod. Takšen je bil primer v domžal- skem obratu Gozdnega gospodarstva Domžale. Tudi na področju kadrovske politike je še, vedno veliko nepravilnosti, subjektivizma, protekcije, javnost izbiranja in uporaba ter upoštevanje objektivnih kriterijev pa je še vedno marsikje samo puhla fraza. To >/c je lepo pokazalo pri izvajanju zakonskih določil o reelekciji. Tako nekateri reelekcijo pojmujejo kot frontalni napad na direktorje, drugje pa so. izgleda, reelekcijo razumeli tako (Mlinostroi, Papirnica), da so razpis »prikrojili na hrbel« sedanjemu direktorju. V Pnpirniei Količevo so zaradi tega celo dopolnili statut podjetja, da bi bili pogoji lažji. Pri tem ne gre za to. ali je sedanji direktor dober ali ne, ampak se s tem dela velika škoda spoštovanju in uveljavitvi tako pomembnih samoupravnih aktov, kakršen je statut, mesto direktorja pa se razvrednoti nn malo manj kot mojstrsko raven. Ugotavljamo tudi, je dejal sekretar ideološke komisije tov. Vidali, da si mnogi komunisti po svoje razlagajo skupne sklepe in da je organizacija ZK v občini precej neenotna. Ljudje ne čutijo dovolj opore v svojih prizadevajnih, predvsem kadar gre za pogumno isknnje resnice in zn ugo-tnvljnnje napak v poslovanju. Posledica tega je, da tudi številčno organizacija stagnira. V zadnjem času je bilo sprejetih malo novih člnnov, medtem ko jih je precej izstopilo. Med temi so predvsem delavci iz neposredne proizvodnje. Dotaknili so se tudi deln občinske skupščine in občinske uprave. Občinska skupščinn je sicer v zadnjem času naredila precejšen korak naprej, vendar pn je še vedno vse preveč samo organ oblasti, premalo pa sc je uveljavila kot organ samoupravljanja. Ljudje Često kritizirajo delo občinske uprave in skupščine, ker premalo upoštevata predloge zborov občanov in občanov kot posameznikov, saj večkrat nnnjc niti ne odgovorijo. Tudi vprašanjem odbornikov posvečata premalo pozornosti in se ponavadi odpravijo mimogrede. Skupščina je premalo storila tudi zn javnost dela, zlasti ie za javnost investicijske politike in za ureditev razmer v občinski uprnvi. Potrebno bi bilo poklicati nn odgovornost tiste komuniste v občinski upravi, ki ne izpolnjujejo sklepov zadnjih dveh konferenc. Obenem so sklenili opozoriti vse osnovne organizacije in komuniste, dn se morajo zavzeti bolj kot doslej za dosledno izpolnjevanje omenjenih sklepov, komite in komisije pn mo-rnjo bolj elastično spremljati dogajanja v občini. Frnnci Gerbec Kdo ve« ve, kdo bolie zna? t* M To so nove pionirske igre. Jugoslovanske pionirske igre za obdobje 1965^67, ki jih vodi v naši občin i pionirska komisija pri Zvezi prijateljev mladine občine Domžale, je že pred časom sprejela program dela, ki ga je posredovala vsem pionirskim odredom in organizacijam, ki imajo na skrbi delo z mladino. Odbori pionirskih odredov na osnovnih šolah so že razpravljali 0 novih JPI in dopolnili svoje programe dela v tem smislu. JPI so se dejansko pričele že 29. novembra 1965. trajale pa bodo do istega datuma 1967. Celotno obdobje tega tekmovanja je razdeljeno na 4 dele, tj. na štiri šolska polletja. Nove pionirske igre so organizirane tako, da bomo ob koncu lahko ugotovili, koliko posamezne dejavnosti dejansko bogatijo otrokov prosti čas, koliko jim razširjajo izobrazbo in jim vzbujajo zanimanje za posamezna področja družbenega ali gospodarskega življenja in koliko pospešujejo njihov vsestranski razvoj. Pionirske igre v tem obdobju moramo obogatiti še z novimi dejavnostmi, Ki naj bi dopolnile dosedanja prizadevanja, kot so razširjanje znanja s posameznih predmetnih področij itd. Programi tekmovanja morajo biti sestavljeni iz izkušenj prejšnjih let in zajemati specifičnosti svojega kraja. Zato so pionirski programi lahko različni, vendar v skladu z možnostmi, ki jih pionirski odred ima. Pionirska komisija bo ocenjevala zlasti naslednja področja: 1. Pionirji spoznavajo zgodovino NOB, 2. Pionirji — podmladkarji RK, 3. Pionirji — športniki, 4. Pionirji — tehniki. 5. Pionirji in prometna vzgojir 6. Pionirji — šahisti, 7. Pionirji — gasilci, 8. Pionirji — taborniki. 9. Pionirji in estetska vzgoja. 10. Pionirji sami skrbe za ureditev svojega okolja. Da bodo posamezne akcije oživele in dobile svoj pomen izvajanja Jugoslovanskih pionirskih iger. je nujno, dn sodelujejo vse zajete driižbcno-politične organizacije in njihovi člani posameznih skupin ter pomagajo pionirjem in pionirskim odredom po šolah, kar sami ne bodo zmogli. Pri teh akcijah bodo odigrali pomembno vlogo učitelji, profesorji in njihovi mentorji v pionirskem odredu. K. F. PREKLIC Anton Urbanija z Gorice 6 pri Moravčah preklicujem besede, s katerimi sem žalil Franca Pregarja z Dol 16 pri Moravčah. Stanje In problemi sadjarstva Večkrat se razpravlja o stanju, perspektivah in dosežkih gospodarstva v občini, le malokdaj pa slišimo konkretne razprave o kmetijstvu ali posameznih kmetijskih panogah. Brez dvoma so bili v zadnjih šestih letih tudi v kmetijstvu kot celoti doseženi lepi uspehi. Povečal se je hektarski pridelek plenice, krmnih rastlin in živinorejskih proizvodov, le proizvodnja sadja je v upadanju. Oglejmo si zato glavne vzroke upndnnjn sndjarske proizvod nje. Eden glavnih je gotovo tn. da ni organizirana služba zaščite rastlin, ki bi kot poklicna gasilska četa morala biti v stalni pripravljenosti, dn ob pojavu bolezni ali škodljivca z vso razpoložljivo mehanizacijo stopi v akcijo. Uspeli zaščitnih ukrepov je poleg pravilne izbire zaščitnega sredstva (škropiva ali prašiva) in pravilne sestave škropiva zlasti odvisen od pra-VOČaanega posega, tj. škropljenja ali znprnševniija. To veljn zinsti za bolezni kot so škrlup, krompirjevn plesen itd., od škodljivcev pn kolorndski hrošč, njegove ličinke, CVeto-žer, kapar, rdeči pajek itd. Ker nam prostor ne dopušča, da bi obravnavali celotno zaščito kmetijskih rastlin pred boleznimi in škodljivci, se povrnimo k sadjarstvu. Ce ugotavljamo, da so vzroki upadanja sadjarske proizvodnje in propadanje sadovnjakov prav v nezadostnih zaščitnih ukrepih zoper bolezni in škodljivce, ni težko ugotoviti objektivnih vzrokov takega stanja. .Pogosto se sliši, da so kemični pripravki za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev zelo dragi, kar je delno tudi res in da nabava ročne motorne Škropilnice stunc že precejšnje premoženje, kar tudi ni breu osnove. Pri lem pa ne smemo prezreti, da se je prodajna cena > ravno pri sadju v zadnjih letih toliko dvignila, da bi kmalu presegla ceno uvoženega južnega sndjn. Nastane vprašanje, ali bomo mirno gledali, dn nain bodo ameriški kapar, rdeči pajek in drugi škodljivci ter škr-'"P- plesen In podobne bolezni sadovnjake uničili? Ali naj postanemo odvisni samo od proizvodnje v sadnih plantažah, ki še dalj časa ne bodo mogle kriti vseh potreb, in pa od uvoza? Slovenija je dežela, ki proizvaja največ živalskih proizvodov, krompirja in sadja. Medtem ko smo iz Slovenije krom-P'r izvažali le v manjši meri, smo sadja lelno izvozili na tisoče vagonov. Res je to bilo v času, ko še nismo poznali najtiših sadnih škodljivcev, rde-rpRa pajka in ameriškega ka-Psrja. Toda ta dva škodljivca ?,n Ja sadnem drevju tudi v de-[('lfl,i. iz katerih uvažamo jabol-i'- [n vendar dosegajo prav te "ežele mnogo večje hektarske Pridelke sadja, kot pri nas. A'i smo za takšno stanje v sadjarstvu res vsega krivi sami? Mogoče ne v celoti, gotovo pa ne v pretežni meri. Imamo temeljni zakon 0 varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, katerega določila jasno in nedvoumno določajo, da je varstvo kmetijskih rastlin pred boleznimi in škodljivci stvar vsakega lastnika oziroma proizvajalca, v danem primeru koristnika sadovnjaka. Tretji člen omenjenega zakona določa, da so lastniki in uporabniki zemljišč, rastlin in rastlinskih izdelkov ter sredstev za prevoz rastlin dolžin izvajati potrebne ukrepe za varstvo rastlin. V četrtem členu pa omenjeni zakon določa, da stroške za izvrševanje ukrepov /a varstvo rastlin trpijo posestniki sami. Kot temeljni zakon, tako ludi republiški določa pravice in dolžnosti pristojnih organov pri občinski skupščini, ki so dolžni kontrolirati, kako se izvajajo ukrepi za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Kmetijska inšpekcija je v jeseni pregledala sadovnjake ua območju Domžal. Mengša in Trzina. /, odločbami je lastnikom bilo odrejeno, da morajo posekali IJ1 sadnih dreves, ki so že napol ali pa popolnoma suha. To dokazuje, da lastniki ne izvajajo niti najnujnejših ukrepov, kot je na primer posek suhih dreves, da ne govorimo o čiščenju in škropljenju. Vsako odmirajoče drevo je leglo in žarišče vseh vrst bolezni in škodljivcev sadnega drevja, ki z obolelega prenaša bolezen na zdrava sadna drevesa in jih okuži. Če so kemični pripravki in naprave za škropljenje zaradi visokih cen kmetijskemu proizvajalcu — sadjarju težko dostopni, pa ni opravičila za to. da mora skupščina po svojih organih odrejati najosnovnejše ukrepe, kol je posek suhih sadnih dreves, ki so korislniku sadovnjaka samo še v škodo. Kmetovalci in sadjarji: Sadje je v prehrani človeka zaradi svojih sestavin izredno važen činitelj, v postavki dohodkov pn lahko tudi na prvem mestu, še je čas, da iz. sadovnjaka odstranimo vsa suhn. poškodovana in po boleznih in škodljivcih močno napadena sadna drevesa, obžagamo suhe. ali drugače poškodovane veje, po potrebi razredčimo krone, ostrgamo mah in lišnje ter skušamo najti možnost, da izvršimo vshj zimsko škropljenje. Za obstoj sadnega drevja in zagotovitev pridelka pn bi morali izvajali pideg zimskega, vsaj še dve letni škropljenji, dn hi bila borba zoper bolezni in naj-nevnrnejše sadne škodljivce uspešnejšn. Zn proizvodnjo brezhibnega sadja pa je v našem padavinskem območju potrebno vsaj desetkratno škropljenje. O organlzadjl in izvajanju zaščitnih ukrepov zoper rastlinske bolezni in škodljivce na vseh kmetijskih in vrtnih kulturah ler kemična zatiranja plevelov naj bi individualni kmetijski proizvajalci razpravljali v okviru svojih krajevnih skupnosti knkor tudi z obratom kooperncije. eventualne predloge pn pošiljali uredništvu Občinskega poročevalca. Brez organiziranega in doslednega boja proti rastlinskim boleznim in škodljivcem ne bo napredka in povečanja vrtnar- Skladišče premoga v ske in sadjarske proizvodnje! Saj je splošno znano, da so Intenzivnejše vrste in sorte bolj občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce in jim je zaradi tega treba posvečati še večjo pozornost glede zdravstvene zaščite. Kmetijski proizvajalci naj sporočijo uredništvu. katera vprašanja s področja kmetijstva naj Poročevalec obravnava, lahko pa pošljejo tudi svoje prispevke v objavo. uomžale Trgovsko podjetje NAPREDEK Domžale je zalo. da bi zboljšnl preskrbo s kurivom v preteklem letu ustanovilo specializirano poslovalnico s kurivom v Domžalah in Preserjah. Letos je podjetja uspelo kupiti neposredno pri rudnikih zadostne količine lignita in rjavega premoga, Potrošnja pa je zaradi izredno mile zime manjša kot prejšnja leta. zato se je podjetje odloči« priznati kuprem lignita sezonski popust, ki bo znašal, kot so nam povedali nn upravi, v mesecu marcu 10 "/o, v aprilu 8»/». v maju i*/* in v juniju i "I«. V naslednjih mesecih popusta ne bo. Podjetje želi, da bi si kupci čimprej nabavili kurivo zn naslednjo zimo. Stanovanjsko podjetje Domžale obvešča stranke, da posluje v novih poslovnih prostorih v stolpiču ob Kamniški cesti št. 12 — pritličje. Nadalje obveščamo vse nosilce stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so dana v upravljanje Stanovanjskemu podjetju, da plačujejo stanarino v naši pisarni v uradnih urah in sicer: ob ponedeljkih od 8—12 ure, v sredah od 8—16 ure, ob petkih od 8—12 ure. STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE T/+O Ne moremo tako naprej... Smo pred novimi gospodarskimi in političnimi nalogami v letu ll)Mi in teli v naši domžalski občini res ui malo, lako občinska skupščina kol vse po litične iu dru/bene organi/arije že imajo izdelane svoje delovne načrte, ua podlagi katerih bodo med letom skušale reševati svoje najbolj pereče probleme. Koliko od teh jih ho do konea lela I9M uspešno rešenih? Vedno naletimo na te-zave. kakor hitro nanese beseda na finančno plat. Denarja ni in ga ne bo. te besede lahko slišimo na vsak korak. Vsi priznavamo upravičenost naših načrtov in naših želja. Dovolj so dokumentirani, n le usodno vprašanje, kje vzeti za to denar, že zadostuje, da splahne večina dobronamernih želja. I;i tako gre iz leta v leto. Marsikaj res neodložljivega pri tem odpnde, marsikdaj pa so tudi načrti in zahteve nereulni. Tako res ne moremo več naprej! iNnši občani se morajo končno le zavedati, da tisti stari in preizkušeni slovenski rek še vedno drži. da je le v skupnosti in slogi moč in Uspeh našega dela. Ne moremo in ne smemo preložiti vse krivde za neuspehe, za neuresničene želje, zalo ker ima občina premalo denarja, le nn ramena naših upravnih in političnih forumov. Od nas vseh in vsakega posameznika je odvisno, kako bomo sredstva, ki so nam nn razpolago, razporedili, da nam bodo prinesla čim več koristi. Če bomo vsi aktivno sodelovali pri reševanjih raznih perečih problemov tako na zborih volivcev, kot na sestankih naših družbenih organiza-eij, bomo spoznali situacijo tudi z druge strani in lahko ob jekliviieje presojali med željami in možnostmi. Zato naj ho udeležba in aktivno sodelovanje nn sestnnkih in zborih naša državljanska pravica in dolžnost! Vse to moramo imeti pred očmi posebej sedaj, ko se pripravljamo nn kongrrs Socialistične zveze delovnegn Ijud-stvn Slovenije, ki bo moral temeljito revidirati vse naše dosedanje delo in dati nove smernice za bodoče. Nace Vodnik Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika Ob zadnji proslavi slovenskega kulturnega praznika 8. februarja smo spet začutili zdravo vitalnost ob nenehnem iskanju novih stilnih oblik zn prireditve le m-le Zavedali se moramo da prihajajo poslušnici, ki žive izven večjih knllur nih središč un podobne prireditve iz spoštovanja do praznika in z željo, dn prisluhnejo sporedu, ki nai bi jih vedno znovn presenetil in navdušil kar predstavlja za izvajalce in organizatorji' proslav zelo težko nalogo. Seveda moramo pri takšnem iskanju skrbno paziti, da so vsa dogajanja na odru na čim višji umetniški ravni, F.nn izmed uspelih prireditev, postavljena nn takšne zdrave temelje, je bila letošnjn Prešernovn proslavu, katere organizacijo in izvedbo je prevzel Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale. Proslnvn ie bila posvečena pesnikovemu prvencu SO-NFTNEMU VENCU« in spominu na Prešernovo smrt. V sami izvedbi naj bi se Prešernova velika pesem prelivata z glasbenimi izraznimi sredstvi. Tekst in pesmi so brali reci-tatorii: MARI IA MATICIC, MARIJA JKVAN. lOZF KOSMAČ in FRANCI SKRJANC. DopiUui'p V Občinski poročevalec Pesmi so podajali zelo doživeto, s tenkim posluhom zn ro-maoliko Prešernove lirike. Pri lem smo opazili, da imamo tudi med mlajšimi Domžnlčani precej nadarjenih interpretntor-jev umetniške besede, katere bi lahko pritegnili k sistematičnemu delu tudi na drugih literarnih področjih. Glasbo za to priložnost je napisal mladi domžalski študent kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo Tomaž Mahe z dvojnim namenom. Z njo je hotel samostojno izraziti tekst in nn tn način izraz svoje muzike čim boli približati pesnikovi pripovedi. Drugi namen pa je bil. da bi poudaril določena mesta in podčrtal jasnost dogajanja. To je uresničil v majhnih zaključenih glnsbe-uih oblikah scenske glasbe, ki ■n 11 kot takšna ni dopuščala pisanja skladb večjih razsežnosti in je zato ostala bolj v odlomkih in v podajanju trenutnega občutja ob poeziji. Zaradi svojega stilnegn obeležc-ii ja (impresionizem, dvannjst-lonska tehnika), je izvedba teh del zahtevala od izvajalcev precejšnjo mero zbranosti, kar menimo, da je velikemu orkestru Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, s solisto-mn pianistko Milko Vnvpetič in violinistom Jakobom Cernetom pod taktirko mladegu kompo-nistn lepo uspelo. Posebno pa nas je razveselilo dejstvo, da je bila dvorana polna zares pozorne in hvaležne publike. j. C. Ob letošnjem piistovnnju smo prvič videli v Domžalah tudi pravega Kurenta s Ptujskega polja. Obe niuski stn zelo popestrili pustno razpoloženje, ki je bilo tudi sicer zelo sproščeno Prehod na 42 urni tednik 8. aprila poteče rok, določen za pripravo načrtov za prehod na 42-urni delovni tednik. Temeljni zakon o uvedbi 42-lirnegn delovnega tedna (I radni lisi št. 17 z dne 7. IV. 1%5) zavezuje vse delovne organizacije, da priprnvijo v roku enega letn. to je do 8. IV. 19M> p rim ram zn prehod nn 42-urni delovni tednik. Nn nnšem področju so na 42-urni delovni tednik prešle OZ. so pripravile nnčrt zn prehod nashednje delovne organizacije: Združena kemična industriju Domžale, Papirnica Količevo. TOSAMA Vir. TOKO Domžale. LIP Radomlje, ST1IGŠ Domžale, Induplnti Jarše, ALKO-ob-rat Domžale. Gozdno gospodarstvo — obrat Domžale, DINOS Ljubljana podružnica Domžale, Zaloga piva Mengeš. Zavod zn gospodarsko propagando Domžale, Stanovanjsko podjetje Domžale. Vodna skupnost Radomlje - Količevo. Slove- uija-avlo poslovalnica Domžale, Kino podjetje Domžale. Zavarovalnica Mengeš, Lekarna Domžale. Obratna ambulanta Jarše, Zdravstveni dom Domžale, FILC Mengeš iu Vodovod Domžale. Od skupno 78 delovnih orga-n izuči j mora še 58 organizacij pripraviti načrte za prehod na 42-urni delovni tednik. To delo pn je dolgotrajno in strokovno zahtevno. Znkon določa tudi sankcije, ko navaja, da lahko občinska skupščina po predhodnem opozorilu delovne organizacije sklene, da jo postavi pod prisilno uprnvo, če delovna organizaciju ne ukrene, kur določa zakon. Zakaj Inko ostra sankcija? Preprosto zato, da bi se preprečilo kakršnokoli odlašanje priprav za prehod na 42-urni delovni tednik, za katere so odgovorne predvsem strokovne službe v delovni orgnnizneiji. Uspel koncert ob dnevu žena V počastitev dnevu ženu so pevci domžalske »Svobode« pod vodstvom pevovodje Aniona Juoana ter domžalska godba pod taktirko Albana 1'ersija. pripravili prijeten glasbeni večer. Koncert je obsegal tri dele. Najprej je nastopil mešani pevski zbor, nato se je predstavil solist na klarinetu Bogdan Šmon. v zadnjem delu pa smo poslušali domžalsko godbo. Pevski zbor je zapel sedem pesmi, od katerih so bile tri slovenske narodne, dve črnski duhovni, partizanskega skladatelja Emila Vlage Sanje- Icr škotska narodna. Do kraja zasedena dvorana Kinu Domžale, zlasti pa navdušeni aplavzi in splošno zadovoljstvo občinstva dokazujejo kvaliteto izvajalcev. Se posebno je ugajala partizan ska. Poudarek sta ji dala zveneč bariton Jerneja Pirnata in žametni glas Albine Pavličeve. Zasedena dvorana pomeni moralno podporo in spodbudo pevcem za nadaljnje vaje in bastope. Med domžalsko publiko je še veliko število ljubiteljev naše lepe slovenske pesmi. Za pevskim zborom se je predstavil solist na klarinetu Bogdan Šmon z Webrov im Concerti-noin za solo klarinet in klavir. Na klavirju ga je spremljala Milka Vavpetič. Solist je izvajal skladbo lehnično in dinamično nn dostojni višini. Želimo, da bi se še naprej izpopolnjeval in se nam v bodoče še kdaj predstavil. V tretjem delu pa se je predstavila domžalska godba, ki ima za seboj že 80-letno tradicijo. Izvajala je dela domačih in tujih avtorjev. Posebno je navdušila slavnostna koračnica iz Verdijeve opere .Aidii« in pa Bicnickijcv >Marš na Drini«. S. II. Pomagajmo Indiji Velika suša v nekaterih pokrajinah Indije je močno prizadela tamkajšnje prebivalstvo. Desel milijonov ljudi je prizadetih zaradi pomanjkanja hrane, še bolj pretresljiva pa je vest, da je v nevarnosti zaradi lakote skoraj 20 milijonov otrok iu več kot 2 milijona nosečih in doječih mater. Na spontano pohudo naših delovnih kolektivov io mednarodne lige Kdečegn križa je jugoslovanski Rdeči križ, v sodelovanju z vsemi družbenimi organizacijami začel akcijo zbiranja pomoči za Indijo. 'In akcija nuj ho izraz mednarodne solidarnosti naših ljudi, ki so bili tudi sami že večkrat deležni mednarodne pomoči. KK zbira samo denarna sredstva, za katera bo (davni odbor RKS kupil živila in jih poslal indijskemu ljudstvu. Z akcijo zbiranja pomoči smo že pričeli, zaključena pa bo 15. aprilu, /hiranje naj se organizira po vseh gospodarskih organizacijah, zavodih iu ustanovah. Zbrane denarne prispevke nakazujte na žiro račun, it, 993-?46-2-?5, JI?K — Glavni odbor Slovenije, sklad za pomoč Indiji. Na posvetovanju z. družbeni- mi organizacijami, društvi in zastopniki šol, so bila sprejeta enotna načelu in sicer: — organizacija zbiranja pomoči naj se vrši samo preko Rdečega križa, -- oblike zbiranja naj bo 'o prostovoljne in ne vsiljive *r naj vsakdo prispeva po svojih močeh in presoji, — zbiranje pomoči naj se vrši na podlagi zbiralnih pol po sedežih krajevnih organizacij Rdečega križa. Socialistične zveze. Združenja borcev NOV. /veze prijateljev mladine, sindikalnih podružnic itd.. — sindikalne podružnice v delovnih kolektivu lahko organizirajo prostovoljno delo in tako dobljena sredstva namenijo kot pomoč za Indijo. /veza kulliirno-prosvetnih društev, telesno vzgojna društva in šole imajo možnosti organizirati javne kulturne in športne prireditve, katerih dohodek naj se prav tako porabi v tn namen. Vstiki delovni nli družbeni organizaciji je dano na prosto, kako in nn knkšcn način naj zbira denarna sredstva / pomoč Indiji, cilj pn je samo eden: »VSAK PRISPEVAN1 DIN Alt POMENI MANJ LAČNIH V INDIJI«. Občani, pripravljajte se za prostovoljni odvzem kivi Letošnja prostovoljna krvo-dajalna akcija za območje občine Domžale se bo vršila v dneh 19., 20., 21., 22., 26. in 27. aprila 1966. Občani!! Pričakujemo, da se boste odzvali pozivu Rdečega križa in da boste darovali kri, ko ste še zdravi, da si jo zagotovite, ko jo boraste nujno potrebovali. Prijave sprejemajo v vseh delovnih organizacijah, zavodih, ustanovah, zdravstvenih ambulantah in pri vseh druž-beno-poli ličnih organizacijah ter pri Občinskem odboru Rdečega križa Domžale in krajevnih organizacijah RK na terenu. 2e v mesecu marcu vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa na domu. Prosimo vas, da izpolnite prijavnice. Z dobro organizacijo dela in vašo odločnostjo, da želite pomagati težko bednim, ponesrečencem v tovarnah, na cesti, materam in dojenčkom, boste izvršili plemenito delo in pomagali reševati mnoga življenja. Novi smučarski sodniki Komisija zu zimski šport pri Svetu za telesno kulturo je s sodelovanjem občinske zveze za telesno kulturo organizirala štiridnevni tečaj za smučarske sodnike kaleregu se je udeležilo u kandidatov, od teh iz Ihana H Mengša 3, ter Homcu >. Zelo začudeni pa smo. da se ga ni udeležil niti en član smučarskega društvu Domžale kljub temu, da jih je bilo pri ja \ I jeni h 7 in da ima prav to društvo velike potrebe po takem kadru. Tema za izpit je obsegala klusične discipline, leke in alpske discipline, smuk. slalom in veleslalom. Izpite so položili vsi kandidati, med katerimi je bila tudi ena ženska in sicer lončka Kokalj iz Ihana. Predavatelj je bil mednarodni sodnik t IS-A Svetoznr Guček. Vsi. ki so pred komisijo uspešno položili izpite za omenjene discipline, bodo nadaljevali II« del izpitov jeseni in sicer zu pridobitev kvalifikacije za sodnike zu skoke. Z novimi sodniškimi kadri so tako društva kakor občinska Zveza pridobili zu zimski šport kader, ki ga je do sedaj v občini močno primanjkovalo. Ze večkrat smo kritizirali počasno gradnjo novega šolskega poslopja na Brda pri Lukovici, še posebno zato. ker počasnosti ni bilo vzrok pomanjkanje sredstev ampak slaba organizacija dela in pa zavlačevanje. Z združitvijo domžalskega Gradbe-negn podjetja s C J P OBNOVA iz Ljubljane pa so dela hitro stekln iu veselje je opazovali, kako se vsi zaposleni trudijo, da bi bila šola do jeseni, tj. do pričetkn novega šolskega leta že lahko izročenn v uporabo Odprlo je snmo še vprašanje vodovoda in pn stanovanj za učno osebje. Za ndaptncijo starega poslopja bi bilo pa prav. če bi se občani celotnega šol-škega okolišu le iole domenili o samoprispevka! Kersnikov grud na Brdu razpada že več kol 20 let. Kljub številnim komisijskim ogledom sklepom in priporočilom in še številnejšim ne uresničljivim željam pa ni organa, ki bi mogel dati za ndaptncijo potrebna sredstva pa tudi nikogar, ki bi si upal predlagali, naj se ruševine podi o Zob časa bo sicer res sam opravil svoje delo. res pu je tudi. da rušeče se zidovje vsak dan ogroža življenje in zdravje otrok, ki hodijo tod mimo v šolo. še nevarnejša pa bo ta pot. ko bodo odstranili zaščitni opnž, ki je dosedaj prestrezal padajoče kamenje. Za nekaj se bo pri brdskeni grudu vendarle treba odločiti! m Ni ga kraja v občini, ki bi imel slabše reste kot so Domžale, če izvzamemo Ljubljansko. Oblaki praha se vijejo za vsakim avtomobilom. Ker pa je promet po teh cestah zelo gost. se ti objaki le poredko ra/prše. Fotografijo smo posneli pred enim najbolj obiskanih lokalov v Domžalah pred Lenčkovoc sln-ščičurno. Pri odprtih vratih prnh nemoteno vdira v notrunjost. Ureditev nekaterih cest v Domžalah je neodložljiva! Slikar Franc Jelovšek Oh obletnici smrti največjega slovenskega baročnega slikarja, mengeškega rojaka Francu Jelovška je prav, da naš list posveti nekaj besed pomenu slikarja za slovensko slikarsko umetnost. O slikarjevent življenju vemo pravzaprav malo. Hodil se je 4. oktobra 1700 v Mengšu kot drugi otrok tamkajšnjega cerkovnika in organista Andreju Jelovška. O njegovi ndadosti in slikarskem izobraževanju ne vemo nič določenega. V poročni knjigi stolne župnije v Ljubljani beremo, da se je Franc Jelovšek 11. aprila 1723 v ljubljanski stolnici poročil v Marijo Vid-mayer. Za ptico mu je bil tiste čase cenjeni in priznani slikat Joannes Michael Rainbalt. Iz lega podatka sklepamo, da je naš slikar preživel svoja mladostna letu v Ljubljani, kjer se je po vsej verjetnosti učil slikarstva pn omenjenem Rain- baltu. nekoliko morila ludi pri Juliju Quagliu. ki je tiste časi' kot znamenit italijanski freskanl delal v Ljubljani pri po-siikovanju stolnice 11705—0. 1720-1723). Ze Jelovškova mladostna dela kažejo, da se je zgledoval pri italijanskih ha rok istih. Kmulu po poroki si: je Jelovšek umaknil iz Ljubljane v Mengeš, kjer sta se mu rodili obe hčerki, in sicer l"24 Marija Ana. 1727 pa Jožefa Katarina. 1'ravi razlog, zakaj se je umaknil iz Ljubljane v svoj rojstni kraj, ni znan. Morda je vladala v Ljubljani prehuda konkurenca med tamkajšnjimi slikarji, pa je Jelovšek mislil, da bo na deželi bolj uspel. Med bivanjem v rojstnem kraju je verjetno za dalj časa odpotoval v Italijo zaradi nadaljnjega slikarskega izpopolnjevanja, mogoče pri Ouagliu v njegovi lain-ški slikarski šoli. To sklepamo iz lega. ker je vidna razlika med mladostnimi Je-lovškovimi deli in deli iz njegove zrelejše dobe (višek so Jclovškove freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani iz leta 1731 -1734). ki se po kvalileti že lahko merijo z deli priznanih italijanskih baročnih mojstrov. L. 1729 se je Jelovšek iz. Mengša spet preselil v Ljubljano kjer se mu je konec novembra tega leta rodil sin Krištof Andrej, naslednik očetove slikarske delavnice. L. 1730 je Franc Jelovšek postal ljubljanski meščan. Poslej je mirno in v dobrih gmotnih razmerah živel v Ljubljani do svoje smrti. V Rožni ulici je postal lastnik dveh hiš: prvo je kupil I. 1740, drugo pa I. 1756. L. 1749 mu je umrla prva žena. še isto leto se je znova poročil, in sicer z vdovo kiparja Jakoba Gabra. Umrl je 31. maja 1764 v Ljubljani, takšen je zunanji okvir Jelovškovega življenja, ki ga je pa dopolnjeval s svojim obsežnim slikarskim delom. Jelovšek je bil predvsem slikar fresk (slik nu svež omet), največji slovenski freskant. Le prav neznatno je število njegovih oljnatih podob (najbolj znana je oltarna podoba sv. Družine v cerkvi sv. Petra v Ljubljani). Nemogoče je v pričujočem kratkem članku zajeti in opisati vse njegovo delo. Delal je več na podeželju (dve tretjini naročil) kot pa v Ljubljani (le ena tretjina naročil). V njegovem delu zaznamujemo dva ustvarjalna viška: največji razcvet je njegov umetnostni talent dosegel v freskah cerkve sv. Petra v Ljubljani, kjer je v letih 1731 do 1754 poslikal kupolo, obok srednje ladje iu oboka nad glavnim oltarjem: s tremi freskami se je pridružil umetnostnemu merilu, ki je bilo tedaj merodajno tudi v sorodnih deželah, zlasti v Italiji. K lemu ustvarjalnemu višku moramo prištevali še freske v grajski kapeli Codellijeve graščine v Ljubljani, ki jih je prav tako dovršil leta 1734. Drugi višek Jelovškovega ustvarjanja pomeni poslika nju »crkve Matere božje na Sladki gori na Štajerskem leta 1753. Tu je poslikul prezbi-terijsko kupolo, obočni pas ob slavoloku, ladijsko kupolo in oboka severne iu južne kapele, dva obočna pasova nad pevskim korom, korovsko hit I ust rado. korov obok in deloma zukristijski ter oratorijski strop. Izmed večjih Jelovškovih del naj omenimo le še poslikanje cerkve na Žalah v Kamniku, na Žalostni gori pri Mokronogu, v Kamniku, v Lescah, v Nevljah pri Kamniku, v Celju, v Štepanji vasi pri Ljubljani, v Šenčurju pri Kranju, na Ska-ručni. freske v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Dolenjskem, v diskalceat-sketo samostanu in cerkvi v Ljubljani, v gradu Goričane in loretski kapeli v Naga r jih. In končno nas seveda zanima, kaj je Jelovšek kot naš rojak ustvaril na območju današnje domžalske občine oziroma kaj smo mi podedovali iz. njegove umetniške zakladnice. Prav na našem območju lahko zasledujemo njegov umetniški razvoj od prvih mladostnih del preko moške dobe do poslednje njegove večje ustvaritve (freske v Grobljah). Leta 1723 je s freskami poslikal gosposko sobo v gradu Zalog pri Moravčah (grad je bil v zadnji vojni uničen) in kapelico gradu Tu.štaiij (ta je še ohranjena). Način kompozicije, pojmovanje prostora, obdelava teles in pa predvsem kolorit so še očitno v stadiju prvega razvoja. Leta 1740 je ob barokizi-ranjii župne cerkve v Mengšu - po vseh znakih sodeč — Jelovšek naslikal veliki oltar preko vse vzhodne prezbi leti jske stene. Tu freska je bila ob poznejši predelavi oltarju uničena. Leta 1745 je s freskami okrasil pet proslorov v gradu Juh-Ije pri Trzinu, in sicer knjižnico, drugo sobo v jugovzhodnem truktu. tretjo sobo »kitajsko sobo« s prizori iz kitajskega življenja, jedilnico z imitacijami gobelinov. To je bilo po mladostni dobi (freske v gostilni -Pri vitezu v Ljubljani) prvo večje profano naročilo, kajti vsebina fresk v Jabljah ni nabožna, marveč prikazuje prizore iz posvetnega življenja. Letu 1761 je končal svoje zadnje večje delo. namreč freske v cerkvi v Grobljah. Poslikal je pre/biterijsko kupolo, ladijsko kupolo, oboka zahodne in vzhodne kapele, obočne pasove, in stene na korit. Od Jelovška imamo ohranjen tudi njegov avtoportret, ki nam kaže njegovo zunanjo podobo. Upodobil se je dvakrat: na balustradi kora cerkve na Sladki gori (1753) in na kupolni freski v Grobljah ) 1761). Nekateri menijo, da predstavlja njegov avtoportret tudi podoba slepca na Skarušni. Avtoportnetov drugih naših baročnih slikurjev nimamo. Vsebinu Jelovškovih fresk je predvsem nabožna (svetopisemski prizori in prizori iz življenja svetnikov), kar je razumljivo, saj je največ naročil dobival zu cerkve. Prav na teh freskah je pokazal tudi svoje največje mojstrstvo. Toda zlasti v zadnjem obdobju kaže slikar nekakšno naturalistično nagnjenje tudi v teh Treskali. Osebe so se z oblakov in iz svoje nad-zemske veličastnosti preselile na zemljo. Značilna je zanj tudi barvna živahnost. V grobeljskih freskah pa se že odpoveduje doslednemu iluzionizmu. Težišče figuralne kompozicije se prenese na rob okviru slikarske arhitekture, gibanje se umiri. Poleg fresk nabožne vsebine pa je Jelovšek vendarle upodabljal tudi prizore iz posvetnega življenja: freske v gradu Goričane zajemajo prizore iz antične zgodovine, v gradu J aLi je gledamo galantne plemiške figure (npr. slika plemiške vrtne zabave), ua tudi osebe iz. vsakdanjega življenja (debelušna ženska, ribič ob vodi dekle v sodobni noši), vse pa živi v nalni pokrajini. Z izrazom »barok označujemo umetnost 17. in \H. stoletju. Ta umetniška struja se je razvila najprej v Italiji (že konec I 16. stol.), nato pu se je razširila po vsej Evropi in svoj največji razmah doživljala zlasti v Španiji in ua Nizozemskem. Zu baročno umetnost so značilne razgibane oblike, slikovita obdelava, živahne linije, obilica okraskov, razkošje in bogastvo gradiva, prizadevanje po učinkovitosti in ustvaritvi cclotnoslne umetnine, ki naj povezuje arhitekturo s kiparstvom in slikarstvom v celoti. Za stensko slikarstvo (freske) v dobi baroka je bilo zlasti značilno tako imenovano iluzionistično slikarstvo, ki je odpiralo skozi arhitekturno zaključene oboke navidezne poglede v nebo in je resnični arhitekturi dodajalo še naslikano arhitekturo do vrtoglavih višin, kjer so se nato v oblakih in močni sončni svetlobi godili razni prizori z množicami figur. Takšen način slikanju želi zbuditi gledalcu vtis, iluzijo nad/emske prostornosti. Smer iliizionističncmu slikarstvu pri nas je nakazal severni Italijan Julij Ouaglio s svojim delom v ljubljanski stolnici, od domačinov pa mu je zlasti uspešno sledil Franc jelovšek. Za Jelovškom so ta način krasenja stropov prevzeli še drugi doma či umetniki (npr. še l.uver); baročni iluzionizem je odmrl šele sredi 19. stoletja z, Matevžem Langtisom. Da je baročna umetnost pri nas dokončno zmagala, je zasluga Academiae opc-rosorum (prvo znanstveno društvu v Ljubljani, delovalo od 1695 do 1723). Njen nastop iu uveljavljanje njenega baročnega umetnostnega nazora pomeni prelomnico V umetnostnem razvoju slovenskih dizel. Skoraj do konca 17. stol. se je pri nas še uveljavljal umetnostni vpliv s severa. I o-da ljubljansko umetnostno središče se je Začelo postopno, pač vzporedno z nairi i i njem splošnih italijanskih vplivov v kul-lurnein živlienju opirali na Benetke. V Gradcu, ki je umetnostno vplival na slovensko Štajersko je v zadnjih desetletjih 17. Stoletja tudi prodrla baročna umetnost, delno pod italijanskimi, deloma pa pod iužiionemškimi in nizozemskimi vplivi, lako sta se srečali na Slovenskem ob prelomu 17. in IS. Stoletja dve smeri baročne Umetnosti: ljubljanska, ki je zrasla ob neposredni opori italijanske umetnosti, in graška, ki ie nastala ob razvoju baroka v Srednji Evropi. Vendar je ljubljansko umetnostno središče poslalo odločilno za Strelci so zborovali Prevojci v Beogradu Občinski strelski odbor Domžale je imel v nedeljo 13. februarja svoj redni letni občni zbor. Tovariš Jože PECE. dosedanji predsednik je zbranim strelcem (drugih gostov ni bilo) podal skrbno pripravljeno poročilo in pri tem nanizal uspehe in neprilike, s katerimi so se strelci srečevali v preteklosti. Uspešni so bili predvsem v organiziranih nastopih in na tekmovanjih, težave pa imajo s prostorom, kjer steljajo ter upadanjem števila članstva. V kritični razpravi, ki je sledila poročilu predsednika in orožnrja, so razpravljali o vseh perečih Vprašanjih strelskega športa. Naglasili so, da bodo oiskali vse možnosti, da bi In h -O vadili v streljanju v Indu-plati Jarše, kjer je ta šport najbolj razvit. Precej ostrih, toda zlonamernih besed, so izmenjali pri razčlenjevanju odnosa med občinsko zvezo za telesno kulturo in občinskim strelskim odborom. Videti je, da OBZTK doslej ni pravilno cenila dela strelcev niti se ni poglobila v problematiko te dejavnosti. Sekretar OBZTK je na občnem zboru strelcem zagotovil, da bo sodelovanje v prihodnje boljše. Odboru, katerega so kasneje izvolili, so določili za nalogo, da □redi vsa ta vprašan in in da stremi za množičnostjo, ki je sedaj ni. Ob vprašanju sredstev, ki ne t omogočijo nemoteno delo. je pripomnil Jane/. Pleško. da se V domžalski občini le-tn knnalizi-rajo vedno le za tisto športno panogo, ki je najbolj popularna. Tako so bila sredstva za šport potrošena za nogomet, potem dalj časa za košarko. Niti nogomet niti košarka pa z dodeljenimi sredstvi nista uspela dvigniti kvalitete. Strelci pa so skoro brez denarne pomoči tekmovali in zmagovali, Enajst strelcev iz Domžal je prejelo naziv odličnega strelca in preko dvajset naziv dobrega strelca. Pokali in diplome, ki krasijo strelišče v Induplati, pa zgovorno pripovedujejo o ostalem. V nadaljnji diskusiji, v kateri sta se med drugimi oglasila tudi Dimitrij Delitič in Drago Korošec, so navzoči obljubili, da bodo sodelovali po svojih močeh in tako pripomogli, da bo strelski šport v Domžalah dobil tisto mesto, ki mu po kvaliteti in dosedanjih uspehih gre. Na občnem zboru sprejeti sklepi zagotavljajo dobro delo. Vse pa kljub temu ni odvisno od strelcev, ampak tudi od drugih, ki bodo morali izreči svoje mnenje in odločitev, ko bo govora o novem strelišču za streljanje z. malokalibrsko puško v Domžalah (sedanje v Induplati v Jaršah je za 4 m prekratko), kakor tudi o delitvi prostora, kjer bodo lahko vadili streljanje z zračno puško. Tudi tokrat je nekdo predlagal, da bi lahko streljali v najdražjem skladiščil Evrope«, ki se vsem V posmeh bohoti sredi Domžal. Sto članov strelske družine Domžale je bilo s sprejetimi sklepi zadovoljno. Želeli pa so, da bi o strelcih več zvedela tudi javnost, kar bi v mnogo-čem pripomoglo k množičnosti in uveljavitvi strelstva pri tistih, ki v Domžalah delijo denarna sredstva za pospeševanje športa, kamor sodi tudi strel-stvn. kot šport in rekreacija. Otmar Lipovšek Malo je znanega o tcž.koatlct-skem klubu s Prevoj. pa vendar se je ta že uveljuvil ter povzpel na visoko in zavidljivo raven. Ce bi vprašal marsikaterega športnika v naši občini, če ve za TAK Prevoje, bi verjetno dobil negativen odgovor. Precej drugačen odgovor pa bi dobil o tem klubu v Indiji pri Beogradu. Prebivalci in športniki tega kraja bi povedali, da so Prevojci dobri dvigalci uteži in vzorni športniki. Prav v tem kraju na tekmovanju: IZBIRAMO MLADO REPREZENTANCO v konkurenci najmočnejših mladincev iz vse države, sta prvič startala tudi dva člana tega mladega kluba in sicer Milan Kumiaiin (18 let) in Marjan Koeder (16 let) in dosegla zelo vidne rezultate. Kosmatin je v lahko težki kategoriji dvignil 270 kg (103. 85, SO) in osvojil četrto mesto, Kveder pa v peresno lahki kategoriji 165 kg (70, 50, 54). kar mu je prav tako prineslo četrto mesto. Ta uspeh predstavlja za mladi klub v zveznem merilu visoko priznanje. Prvič v zgodovini Prevoj so se uveljavili mladi dvigalci uteži in to v zveznem merilu! Od kod ta uspeh, boste vprašali. Povemo, da ta klub obstaja komaj dve leti in da v klubu še nimajo urejenih razmer. Tu šport ni atraktivni šport, temveč šport krepkih mišic in železne volje. Ti športniki so bili do sedaj neopaženi, vendar vadijo vsak večer na napornih treningih, za katere ve le malokdo, imajo pa veliko volje in ljubezni do dvigalnega športa. O finančnih sredstvih skoro ni govora, manjka razumevanja starejših in podpore s strani občinskih forumov. Imajo pa velik kapital, to je dobra volja in ljubezen do tega športa. Glede na prizadevanje in dosežene uspehe pričakujemo v bodoče več podpore široke javnosti, da bodo lahko dosegli še vidnejše uspehe in da bo ta šport dobil čim več pristašev. >Ce nas bo O/.TK. ki nam je omogočila udeležbo na tem tekmovanju, še naprej razumela in tudi podprla, se bomo še bolj potrudili in z neumornim delom dosegali še večje uspehe.« so zagotovili ti skromni športniki s Prevoj. Alojzij Dolenc Plan nsko predavanje Planinsko društvo Domžale je priredilo t5. februarju predavanje >Doživljul sem gorski svet.«-. Predaval je Marjan Keršič-Be-lač, ki je po poklicu kipar. 20 let že hodi v gore in slika vse. kar je lepega. Zato je pokazal in umetniško opisal 200 barvnih diapozitivov. Videli smo krasne posnetke, vzhajajočega in zahajajočega sonca, gorske vrhove v celotnem spektru barv. čudovito gorsko cvetje ter gorski svet od pomladi do jeseni, od jutru do večera. Na programu je bil tudi kratki barvili film .»Po triglavskih poteh«, namesto tega pa smo gledali >Vzpon<, ker je ud film zamenjan. Udeležba je bila dobra, želeli pa bi si še večje. Na naslednjem predavanju bodo govorili naši Himalajci. i: Grobeljska cerkev z Jelovškovlmi freskami iz leta 1761 skoraj vse slovensko ozemlje od Furlanske nižine do Lemberga in Rogatca. Po zmagi baročne smeri je Ljubljana začela značilno spreminjati svoj vnunji videz. Gotske Zgradbe so se umikale novim baročnim stavbam. To velja zu cerkve (nova stolnica, nunska cerkev in druge cerkve v Ljubljani) kakor tudi za meščanske hiše. Nova smer v gradnji se je udomačila tudi na podeželju ne le pri novih cerkvenih stavbah, marveč so hiteli barokiziratl tudi prejšnje gotske cerkve. Za nove baročne cerkve so z zunanje sirani značilna razčlenjena baročna pročelja in kupole, v notranjosti pa enoten vtis zgradbe, slikarije in opreme. Barok se je tako priljubil preprostim ljudem, da se je v/držal še daleč v 19. stoletju. Okus preprostega človeku je domala še danes umerjen po njegovem lepotnem idealu. Z barokom smo Slovenci kot celota našli doslej najtesnejši stik z likovno umetnostjo. Z njim se je naš človek srečaval v mestih, ob mogočnih cerkvah in palačah, pa tudi na podeželju ob skromnih vaških cerkvicah, ob poljskih kapelicah, ob gradovih in celo ob freskah na stenah mogočnejših kmečkih poslopij, kamor so si jih dali naslikati premožnejši kmetje. Vse do baroč- ne dobe so k nam zahajali pretežno tuji slikarji. Šele v baroku se pravzaprav rodi domača, slovenska likovnu umetnost. Pojavijo se prvi veliki slovenski slikarji in med njimi je gotovo največji naš rojuk Franc Jelovšek. Bes se je šolal ob italijanskih slikarskih mojstrih, toda bil je dovolj tnočnn umetniška osebnost, da ni postni le posnemalec italijanske umetnosti, temveč da je dal svojemu delu pečat samostojnega in izvirnega umetniškega ustvarjanja. Z barokom je slovensko ozemlje umetnostno samostojno zaživelo in nemajhen delež pri tem pripada prav našemu Jelovšku. Naša obveznost do njega pa naj bi bila. da poskrbimo za ohranitev njegovih fresk v Grobljah in da mu v rojstnem kraju vzidamo spominsko ploščo. Širite naše glasilo! 5 minut z inž. Martinom Podiipnikom Še nekaj tednov in boj za točke v nogometu se bo spet vnel. Da bi izvedel kaj več o situaciji v našem nogometu pred spomladanskim delom prvenstva, sem prosil enega najmlajših zveznih sodnikov — inž. Martina Podlipnika za razgovor. Rad se je odzval vabilu. Vpr.: Danes si eden najmlajših, če že ne najmlajši, izmed vseh zveznih sodnikov. Kako ti je uspelo, da si se tako hitro prebil od podzveznega v rang zveznih sodnikov? Odg.: V letu 1958 sem napravil izpit za podzveznega sodnika. Dve leti kasneje sem bil že republiški sodnik, leta 1963 pa sem imel teoretični del zveznega izpita že za sabo. Da sem že tako mlad prišel do naslova zveznega sodnika, se imam zahvaliti tudi starejši generaciji slovenskih sodnikov (Macoratti-ju. Cervu in drugim), ki so mi z nasveti in bogatimi izkušnjami pomagali. Vpr.: Prav gotovo ni lahek posel, deliti pravico na nogometnih igriščih. Kaj ti je doslej povzročalo največ težav? Odg.: Večina gledalcev ni objektivna. Gledalci dojemajo dogodke na igrišču preveč čustveno, prizadeto, da bi mogli stvari presojati objektivno. Drugo, kar me tudi zelo moti. je računarstvo, ki ga v veliki meri opažamo na zveznih tekmah in ki se v zadnjem času pojavlja tudi že v republiški konkurenci. Velike težave pa sem imel tudi z mladostjo. 2e v republiški konkurenci si pri teh letih ne moreš ustvariti po- Novl prvak MIRKO ČOKOM Mladinski aktiv Lukovica je 6. H. 1966 v prostorih Osnovne šole na Brdu organiziral krajevno prvenstvo Lukovice v namiznem tenisu za člane. Na prvenstvu se je zbralo dvanajst igralcev, od katerih jih je v finalu igralo šest. Finalni turnir je bil izredno napet in borben. V medsebojnih dvobojih je Mirko Cokan premagal vse nasprotnike in brez poraza osvojil prvo mesto in s tem postal prvak Lukovice v •namiznem tenisu za leto 1966. Nekaj rezultatov: Cokan M. : Grad 2 : I (22 : 20, 15 : 21, 21 :16> Cokan J. : Grad 2:1 (15 :2t. 21 : 14, 21 : 15) Cokan M. : Cokan J. 2:0 (21 : 18. 21 : 19) Cokan M. : Cerar Š. 2 : 1 (20 : S 22, 21 : 16. 21 : 11) Prvenstvo je v vseh pogledih uspelo, organizacija je bila odlična, prvi trije so prejeli spominske diplome. Viktor Hribar BODO PROPADLI:1 Mnogim je znano, da je v domžalskem športnem parku že trebne avtoritete. V zvezni konkurenci pa je to še dosti težje. Vpr.: Pravijo, da sodniška organizacija ni zdrava... Odg.: Najtežje je biti sodnik. Vsak odpusti, če pogreši igralec. Ce pa pogreši sodnik, pravijo, da ni pošten. Jasno nam mora biti. da je tudi sodnik človek in da lahko tudi on naredi napako. Vpr.: Vsa nogometna organizacija je danes v krizi. Kje je po tvojem izhod iz nje? Odg.: Točno bi morali precizirati status igralcev (profesio-nalizcm, amaterstvo). Od igralcev bi lahko zahtevali bolj športen režim življenja, z denarnimi sankcijami pa bi tudi kmalu vzpostavili red in disciplino. Prepričan pa sem, da glede profesionalizma ali amaterizma kompromis ni mogoč. Vpr.: Kaj sodiš o nogometu v Domžalah? Odg.: Na nogometnem področju delujejo Domžale še vedno preveč razdrobljeno. Akcija, da bi se najboljši združili v enoten klub, še vedno ni dovolj močna in kompletna. Doker ne bo prišlo do združitve, tudi perspektive nogometa v Domžalah niso posenno rožnate. Vpr.: Koliko časa boš še delil pravico s piščalko? Odg.: Ce se bo stanje v nogometu izboljšalo, bom v svojem hobbvju še vztrajal. Ce pa se bodo pojavi, ki so zajeli naš nogomet, nadaljevali tudi v prihodnosti, bo tudi ljudi v črnem na naših igriščih vse manj. Inž. Podlipniku sem ob koncu razgovora zaželel, da bi še dolgo piskal svojo posebno pesem s piščalko. M. B. lepo število športnih objektov. Malokdo pa ve. da nekateri izmed teh objektov propadajo, ker ni človeku, da bi skrbel zanje in jih vzdrževal. Nogometno igrišče in atletska steza okrog njega sta v zanemarjenem stanju, lesena ograja pa je na več mestih polomljena. Pred nekaj leti je bilo v Domžalah zgrajeno asfaltno košarkarsko igrišče. V zadnjem času so neznani zlikovci poškodovali lesene table, ukrivili obroče in pri električni napeljavi povzročili več okvar. Prav bi bilo, da bi odgovorni omogočili pristop k športnim objektom samo tistim, ki na športnih igriščih ne bodo počenjali razdejanja. Sprašujemo se tudi. kaj je z Zavodom za vzdrževanje športnega parka v Domžalah? M. B. Tečaja za teke, ki ga je organiziral SK Ihan za ihanske pionirje, se je udeležilo 18 pionirjev in šest pionirk. Vodila sta ga starejša tekmovalca Zvone Slovnik in Jože Majcen. SZS je povabila tri pionirje SK Ihan v planiško šolo skakanja na Mostecu v Ljubljani. Solo bo vodil profesor Ivo Cerni-vec. Narava vabi Zveza tabornikov občine Domžale obvešča vse svoje člane in prijatelje prirode, da bo v letošnjem letu organizirala dve taborjenji: prvi bo tabor na Kruški gori, kjer ho četrti zlet jugoslovanskih tabornikov v času od 2. do 12. julija, drugi tabor pa bo v Bohinju od t. do 1?. avgusta. Taborjenje na Fruški gori bo stalo 10.1)00 do 12.000 S din, taborjenje v Bohinju pa 900(1 S din Prijave za taborjenje na Fruški gori pošljite nnjkasneje do 5. aprila 1966, za Bohinj pu do 51. maju 1966 na naslov: IZVRŠNI ODBOR Zveze tabornikov občine Domžale. Ce bo za taborjenje v Bohinju preveliko število prijav, bomo organizirali še eno izmeno in to v čnsu od 15. do 31. julija. Zveza tabornikov občine Domžale POPRAVEK! V časopisu »Sportske novosti« je bilo dne 10. februarja 1966 objavljeno, da je bil glavni organizator odprtega prvenstva v smučarskih skokih v Ihanu dne 6. februarja 1966 občinska zveza za tel. kulturo Domžale in da gredo vse zasluge njenemu sekretarju tovarišu Brumnu. Naš upravni odbor zanika te vesli, ker ni imela niti občinska zveza za telesno kulturo, še manj pa sekretar Kruno Brumen kakršnekoli zasluge pri tej akciji. Vso organizacijo je smučarski klub Ihan izvedel sam s svojimi požrtvovalnimi člani, ki so celo sneg nanosili s koši na skakalnico, za kar jiui gre vsa pohvaln' Upravni odbor SK Ihan Športni drobiž Komisija za zimski šport pri Svetu za telesno kulturo občine Domžale je organizirala štiridnevni tečaj za smučarske sodnike. Tečaja se je udeležilo 14 tečajnikov iz Ihana. Homca in Mengša. Ker primanjkuje smučarskih sodnikov tudi za skoke, namerava prireditelj organizirati tak tečaj tudi jeseni. Priprav državne reprezentance v smučarskih tekih v Val d'Aosti se je udeležil član SK Ihan Bogdan Slovnik. Organizirano je bilo tudi tekmovanje, ki se ga je udeležilo 84 tekmovalcev iz vseh srednjeevropskih držav. Slovnik je v tej hudi mednarodni konkurenci zasedel zelo dobro 34. mesto. Trener državne reprezentance Janez Pavčič je o Slovniku izjavil, da se mu glede na njegovo mladost odpirajo še lepe perspektive. Še nekaj dni in začelo se bo tudi nogometno prvenstvo. Nogometaši NK Domžale, ki se pripravljajo na prvenstvo pod vodstvom trenerja Hočevarja, so odigrali tudi že nekuj prijateljskih tekem. Rezultati: Domžale : Kamnik 1:3, Kamnik : Domžale 4:1, Slavija (Vevče) : Domžale 3:3. Dva tekmovalca SK Ihan — Zvone Slovnik in Jože Kovic sta bila izbrana v slovensko reprezentanco za »Igmanski marš«. Poleg njiju sta v reprezentanci Slovenije na 30 km tekla še Erjavec in Kcrštajn. Kot je znano, je reprezentanca Slovenije zasedla prvo mesto. M. B. Domžalsko Planinsko društvo prireja v letošnji sezoni zanimiva predavanja v kino dvorani v Domžalah, poleg tega pa organizira tudi izlete v naravo k priljubljenim izletniškim točkam. Prispevek tega društva k popularizaciji izletniškega turizma in rekreacije je pomemben. Posebno mladino vabi društvo v svoje vrstel