Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 19. kos. V LJUBLJANI, dne 8. marca 1933. Letnik IV. 148. Predpisi za cestne mostove. 149. Navodila glede delniških in komanditnih družb, gospodarskih in kreditnih zadrug, hranilnic po § 460. obrt. zakona. 150. Zvanje ekonoma učiteljske šole. 151. Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1933. po občini Ptuj._________________________ ________________ VSEBINA: 152. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. 153. Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 148. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje predpise za cestne mostove.* Obtežbe. I. Sile. § 1. Pri statičnem preizkušanju konstrukcij se morajo upoštevati tako glavne kakor tudi dodatne sile. Glavne sile so: stalna obtežba, prometna obtežba, učinek temperaturne izpremembe in krčenja (raztezanja). Dodatne (sekundarne) sile so vse ostale, ki jih je treba upoštevati, zlasti pa: pritisk vetra, sila zaviranja, pritisk na ograjo, trenje na premičnih ležiščih, obtežba s snegom. Vpliv izmikanja in posedanja srednjih in obrežnih stebrov. II. Glavne sile. § 2. Stalna obtežba. 1. Teža gradiva. Za preračun j en je stalne obtežbe se morajo vzeti naslednje teže v t/ms, kolikor se ne bi posebej dokazale druge. * »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z due 5. januarja 1933., št. 4/II/14. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 6. februarja 1933., št. 27/IX/89. — Gradbeni zakon glej »Službeni list« št. 297/47 iz 1. 1931. 154. Razne objave iz »Službenih novin«. t/m3 1. Kovine Jeklo, lito jeklo Svinec Lito železo 7*86 11-40 7*30 2 Rezan kamen in zid iz naravnega kamna Granit, diorit, bazalt, porfir Apnenec, peščenec 26-33 povprečno 2*8 1-5-2-8 povprečno 2'5 3. Zid iz umetnega kamna Klinker Navadna opeka, opeka iz apna in peska 1-9 1-8 4. Malta Cementna malta Podaljšana malta 2-1 1-9 6. Beton iz peska, kamnatega droboa in tolčenca (prodca) istega z armaturo iz jekla (armirani beton) tolčenca iz opeke s peskom žlindre s peskom 2-2 2-4 1-2—1-9 povprečno 1"5 G. Les jelov, suh napojen borov in smrekov, suh „ napojen hrastov in bukov, suh napojen 0-55 0-70 060 • 0*75 0-80 1-00 7. Nasip iz zemlje, ilovice peska, prodca, tolčenca žlindre 1-7—2-5 povprečno 2'0 1-5-2-3 povirečno 1’8 0-5-1-5 povprečno 1*1 8. Tlak iz granitnih, bazaltnih in por-tirnih kock apnenca klinkerja liteua asfalta, čistega litega asfaltu s peskom, kam-natim drobcem in žlindro tolčenega asfalta katraniranega makadama lesenih kock 2-7 2-5 22 1-3 2-1 2-0 2-1 1-1 Za gradivo, ki ni zgoraj navedeno, se mora teža posebej dokazati. 2. Jekleni mostovi. Stalno obtežbo je vzeti praviloma kot einako razdeljeno po razpeiini. Tu se računa: a) Teža zgornjega ustroja (glavnih nosilcev, prečnih nosilcev, podolžnih nosilcev, kolovozne konstrukcije, za-vetrovanja, prečnih ojačitev, nosilcev za pešpoti in ograje). b) Teža kolovoza (tlaka, vodovodnih in plinskih cevi, telefonskih, telegrafičnih, električnih kablov itd.). Teža kolovoza mosta z vsemi pritiklinami se mora nepcsreidno preračunati, teža zgornjega ustroja se pa mora predhodno približno določiti s pomočjo obrazcev, diagramov tež ali s primerjanjem slično izvršenih mostov po velikosti in vrsti. Te vrednosti je vzeti začasno kot osnovo za preračunjenje upogibnih momentov, prečnih sil in sil v palicah. Ako ni nedvomno ugotovljeno, da je stalna obtežba, kakor je vzeta za osnovo prvega statičnega računa, točna, se mora na podstavi prvega statičnega računa vnovič približno preračunati. Ako na osnovi tako določene stalne obtežbe preračunjena skupna naprezanja na najnevarnejših m osti h presegajo dopustna naprezanja za Šfe,se mora statični račun ponoviti. V vsakem primeru se mora na koncu statičnega računa navesti dejanska stalna obtežba, določena na osnovi točno preračunjenih tež in primerjati z domnevano stalno obtežbo. 3. Masivni in lesfeni mostovi. Stalna obtežba se mora določiti z analogno uporabo pravil, navedenih pod točko 2. za jeklene mostove, toda na način, ki najbolje ustreza gradivu. V zgoraj navedenih težah za les so upoštevani tudi dodatki za manjše železne dele (žeblje, vijake za vezi, mozaike), za dele iz trdega lesa in za barvanje in im-pregniranje. Teža železnih nateznih delov, vozlov pločevin, listov, okovov (copat) in ležišč se mora posebej upoštevati. § 3. Prometna obtežba. 1. Razdelitev (vrsta) mostov. Cestni mostovi se dele po svoji nosilnosti v pet kategorij. Za nosilnost je odločilna prometna obtežba, vzeta za podlago statičnemu proračunu. Za kategorije I. do IV. so določene obtežbe, ki jih je vzeti namesto dejanskih. Mostovi, ki ne ustrezajo predpisanim obtežbam, spadajo v V. kategorijo. Pri mostovih s tramvajskimi progami se mora vpliv tramvaja posebej dokazati (primerjaj § 6., točko 1.). Za obtežbo z drugimi železnicami veljajo predpisi za do-tično vrsto železnic. V posebnih primerih se morajo cestni mostovi, ki ustrezajo pogojem za mostove II. odnosno III. ali IV. kategorije, povsem smotrno dimenzionirati tudi močneje, tako da se more čeznje prepeljati tudi samo en parni valjar s 24 tonami (predpisana obtežba za I. kategorijo), pri čemer je izločiti vsako drugo prometno obtežbo, ki bi istočasno učinkovala. Taki mostovi se označujejo z II (I), III (I) in IV (I). Isto velja tudi za mostove III. in IV. kategorije, kadar so dimenzionirani tako, da se more čeznje prepeljati samo en parni valjar z 18 tonami (tipska obtežba za II. kategorijo). Istotako je pri poedinih mostovih I. kategorije povsem dopustno, da se dimenzionirajo za posebno težko obtežbo, ki sama prehaja čez most in katere vpliv je večji od vpliva parnega valjarja s 24 tonami (na primer prevoz težkih transformatorjev). Pri tem se smo domnevati, da istočasno na mostu ni drugih prometnih obtežb. Taki mostovi se označujejo kot posebna kategorija z znakom I (S). 2. Tipska obtežba. Za kolovoz mosta veljajo kot tipske obtežbe prometna sredstva (poedini tovori), kakor so opisana v obrazcu, in gneča ljudi, kakor so predstavljena v tabeli, ki na kolovozu zamenjujejo tudi vse ostale mogoče ob- boo k- Goo .TSO^i 4 cTT." ' M 54 1 jjso * 500 _ .t4 2 2 l.. ITT UUD-- & 9 GOO —»1 Jnri 0 mo [ut mi ..A S 8'J CJ *» U.r- nni nmi------------ mri mir* Jetrne vobar s 24 «18* 0 trotoma. vabila *tgin9i 't dl o 4. mi pj ertatt- BTT-frnTf § ..A tfavn.1 vsol^ar i Hi. Trotoma. vo^Sa ieh straneh kolovoza in je kolovoz popolnoma ali približno simetričen na osovino mosta, se smejo tipske obtežbe pri preračunjanju največjega upogibnega momenta prečnega nosilca tako razvrstita, da leže površine njihove osnove simetrično na osovino mosta. Za ostale prereze prečnega nosilca zadošča, da se vzamejo upogibni momenti iz diagrama, ki približno zamenjuje krivuljo največjih (maksimalnih) upogibnih momentov. Pri preizkušanju podolžnih in prečnih nosilcev se določi velikost deleža obtežbe, ki nanje odpade, običajno s podmeno, da leže sekundami prečni nosilci kakor tudi podolžne prosto položene grede na dveh oporiščih. Da se račun poenostavi, ni treba upoštevati, da se prijemališča obtežb na podolžnih in prečnih nosilcih zbog prenosa po sekundarnih prečnih in podolžnih nosilcih nekoliko premaknejo. Ako se upošteva sodelovanje prečnih nosilcev pri razdelitvi obtežb na več ko dva glavna nosilca (kar za lesene mostove ni dopustno), se mora to dokazati s Posebnim računom. § 4. Temperaturne izpremembe in krčenje. 1. Jekleni mostovi. Kot skrajne meje temperaturne izpremembe je vzeti —25° C in +45° C. Praviloma je treba v statičnem proračunu računati s +10° C kot s povprečno temperaturo pri montaži in glede na to s temperaturno razliko -+35° C. Za neenako razgreivanje poedinih delov se mora vzeti razlika +15° C. Pri jeklenih okvirih, kd so stalno v senci kolovoza, kakor n. pr. pri širokih mostovih, se sme gori navedena meja temperaturne izpremembe zmanjšati. Neenako raz-grevanje takih gradbenih delov mosta se ne upošteva. 2. Masivni mostovi. a) Temperaturne izpremembe. Kot mejo temperaturne izpremembe je vzeti —5° C in +25° C. V statičnem računu se mora praviloma računati s +10° C kot s povprečno temperaturo ob izvajanju in glede na to s temperaturno razliko q:150 C. Pri konstruktivnih delih, katerih najmanjša dimenzija znaša najmanj 70 cm, ali ki so zbog nasipa ali drugih okolnosti manj izpostavljeni vplivu temperaturnih izprememb, se sme gornja razlika temperature zmanjšati na -+10° C. Pri določitvi najmanjše dimenzije ni treba odbijati popolnoma zaprtih votlin (n. pr. pri zabojčastih prerezih). Neenako razgrevanje poedinih konstruktivnih delov se mora upoštevati samo v izjemnih primerih in to s ± 5° C (n. pr. pri napenjalu dvočlenskega loka). b) Krčenje. Pri statično nedoločenih konstrukcijah iz betona in armiranega (ojačenega) betona se mora upoštevati vpliv krčenja na statično nedoločene količine tako, kakor da je temperatura padla. Za ta padec temperature je vzeti: a) pri okvirih in sličnih konstrukcijah iz armiranega (ojačenega) betona 15° C, /?) pri lokih in obokih iz armiranega (ojačenega) betona z najmanj 0-5% skupne podolžne armature 15° C; z manj ko 0’5% skupne podolžne armature 20° C, 7) pri betonskih obokih brez armature 25° C. Pri tem se domneva, da se betoniranje pri lokih in obokih vrši v lamelah. V nasprotnem primeru se mora gori navedeni padec temperature povečati za 5° C. Kot loki in oboki iz armiranega (ojačenega) betona se smatrajo samo oni, katerih podolžna armatura zgoraj in zdolaj znaša najmanj po 6 cm2 na 1 meter širine oboka, toda obenem najmanj 0'1 %. 3. Leseni mostovi. Vpliv temperature se ne upošteva v statičnem računu, toda s posebno pripravo lesa pred uporabo, s primerno konstruktivno obdelavo in skrbnim vzdržie-vanjem se morajo vnaprej preprečiti škodljivi vplivi (osušenje in napenjanje) posebno v prečni smeri, sicer se morajo dopustna naprezanja zmanjšati. III. Dodatne (sekundarne) sile. § 5. Pritisk vetra. 1. Velikost pritiska vetra. Pritisk vetra deluje horizontalno. *Za neobteženi most je vzeti pritisk vetra pv — 250 kg/m2, za obteženi most pa pv = 150 kg/m2. Pri obteženih pešaških mostovih se sme pritisk vetra pv zmanjšati na polovico gornje vrednosti. 2. Vetru izpostavljene površine. Površine, ki so izpostavljene vetru, se morajo približno oceniti po dejanskih dimenzijah. Kot površine, M so popolnoma izpostavljene vetru, se morajo vzeti naslednje: a) Pri neobteženem mostu. Pri zgornjih ustrojih s polnimi (polnostenskimi) glavnimi nosilci površina sprednjega glavnega nosilca in površina onega dela .konstrukcije kolovoza, ki ležd eventualno nad glavnim nosilcem. Pri zgornjih ustrojih z dvema pr e da Kasti m a nosilcema površina konstrukcije kolovoza in površina onih delov obeh glavnih nosilcev, ki leže nad ali pod konstrukcijo kolovoza. Pri zgornjih ustrojih z več ko dvema predaleastima nosilcema zadošča, da se površine tretjega in sledečih nosilcev samo deloma postavijo v račun. Celokupno površino vseh glavnih nosilcev, ki so izpostavljeni vetru, pri tem ni treba vzeti večjo kakor bi tila, če bi bili glavni nosilci polni. b) Pri obteženem mostu. Pri zgornjih ustrojih s polnimi glavnimi nosilci površina sprednjega glavnega nosilca in onih delov konstrukcije kolovoza in površine prometne obtežbe, ki leže nad glavnim nosilcem. Pri zgornjih ustrojih z dvema predalčastima nosilcema površine konstrukcije kolovoza in površine delov glavnih nosilcev nad in pod kolovozom in površine prometne obtežbe. Pri več ko dveh predalčastih nosilcih je postopati po zadnjem c Istavku točke 2. a). S polnimi (pol no stenski mi) ločnimi nosilci, ki leže nad kolovozom, je postopati kakor s predalčastima nosilci. Površino prometnih obtežb je vzeti kot nepretrgano površino na vso dolžino mosta in to pri cestnih mostovih z višino 2'0 metrov, pri pešaških mostovih pa z višino 1*8 metra. 3. Posebni predpisi za pokrite in zaprte mostove. Pri pokritih mostovih se mora upoštevati, da pritisk vetra deluje navpično na ravnino krova z velikostjo pv . sin 2 n, pri čemer znači a kot krovnega nagiba. Za horizontalni pritisk vetra pv se morajo vzeti vrednosti pot toč. 1. Konstrukcija krova se mora zavarovati pred dviganjem, pri čemer se v statičnem računu vzame kot sila vetra p6 60 kg/m2 osnovne površine krova, ki deluje kot vertikalna sila od zdelaj navzgor. Razen tega se morajo vzeti kot popolnoma od vetra prizadete površine: Pri mostovih, ki so v večjem delu zaprti, vsa površina pročelja (lica) mosta pod pristreškom krova. Pri deloma zaprtih mostovih obložena površina enega glavnega nosilca in v pročelju (licu) še vidni deli obeh glavnih nosilcev, v kolikor te površine leže pod pristreškom krova. 4. Vertikalna dodatna (sekundarna) obtežba glavnih nosilcev. Vertikalna dodatna (»ekundarna) obtežba glavnih nosilcev zbog pritiska vetra se vobče upošteva samo pri pokritih mostovih in pri onih mostovih s kolovozom zgoraj, ki imajo samo eno vez zavetro vanja v ravnini spodnjega pasa. Kadar leži kolovoz zdolaj, se morajo upoštevati vertikalne in horizontalne sile pni portalih, ki nastanejo zbog obtežbe zgornjih vezi. 5. Stabilnost proti prevrnitvi. Stabilnost konstrukcij proti prevrnitvi zbog vetra ali drugih horizontalnih sil se mora dokazati za obteženo in neobteženo stanje, ako stabilnost ni nesporna, kakor je to običajno pri mostovih s kolovozom zdolaj. Kot površino prometnih obtežb (§ 5., točka 2. b) se mora vzeti vrsta praznih vozil s težo 0-5 t/m v najneugodnejši legi. Pri mostovih s previsnim kolovozom zgoraj sme biti obtežba s tipsko obtežbo neugodnejša. Istotako se mora dokazati tudi varnost proti dviganju iz ležišč pri nosilcih s členki ali brez njih za najnevarnejšo obtežbo. Ako je varnost proti prevrnitvi in proti dviganju iz ležišč manjša od l-3, potem se mora most zasidrati. Pri konstrukcijah z veliko razpetino je priporočati, da se varnost proti prevrnitvi poveča na 1*5, § 6. Ostale dodatne (sekundarne) sile. 1. Sile zaviranja. Sile zaviranja se morajo vobče upoštevati samo pri visokih stebrih in polah in pri okvirih z visokimi stebri in pri stebrih, ki so deli okvirom podobnih konstrukcij. Sila zaviranja motornih prometnih sredstev, ki deluje v višini zgornjega roba kolovoza, se vzame enako l/m (eni dvajsetinki) obtežbe kolovoza z gnečo ljudi (brez koeficienta dinamičnega udara) na vso dolžino zgornjega ustroja — pri čemer tukaj gneča ljudi zamenjuje obtežbo z zavrtimi prometnimi sredstvi — vendar za vsako vozilo, ki more istočasno voziti po vsej širini mosta, najmanj po 0‘3 teže tovornih motornih vozil za dotično kategorijo mostov. Sila zaviranja tramvaja, ki deluje v višini zgornjega roba tirnice, se mora vzeti enako l/10 (eni desetinki) teže vseh osovin, ki morejo obremenjevati zgornji ustroj, toda to velja za mostove do 50 m dolžine zgornjega ustroja. Pri mostovih z daljšim zgornjim ustrojem zadošča, če se sila zaviranja na delu preko 50 m dolžine vzame samo z 1/20 teže onih osovin, ki obremenjujejo ta del. ' 2. Pritisk na ograjo. Kot horizontalni pritisk na zgornji rob ograje je vzeti 80 kg'm2. 3. Trcnjo na premičnih ležiščih. Koeficient trenja pri drsanju je vzeti z 0‘2, pri tak-Ijanju (valjanju) z 0-03 pritiska od stalne in prometne obtežbe na ležišču, vendar brez dinamičnega koeficienta za udar. 4. Obtežba s snegom. Vobče je nepotrebno računati z obtežbo s snegom. Vendar se mora pri pokritih mostovih računati s to obtežbo po obrazcu ps = 75 . cos n v kg/m2 (kilogramih na kvadr. meter) osnovne ploskve krova, kjer znači a kot krovnega nagiba. Pri posebno neugodnih klimatičmih razmerah se V mora ta obtežba povečati na ps = 70 . (1. + ^Tjo), kjer zmači V višino nad morjem v metrih. 5. Učinek izmikanja in posedanja obrežnih in srednjih stebrov. V primerih, kjer izmikanje in posedanje obrežnih ali srednjih stebrov vpliva na naprezanja v konstrukciji zgornjega ustroja, se mora ta vpliv smatrati kot dodatna (sekundarna) sila. § 7. Obtežba odrov. Pri odrih za gradbo mostov je treba upoštevati naslednje obtežbe: a) lastna teža odra in morebitnih pomožnih naprav, b) teža delov mosta, ki bodo obremenjevali. oder, PTi Čemer je vedno upoštevati najneugodnejši primer obtežbe, c) slučajne obtežbe z deli gradbe, ljudmi, prometnimi sredstvi, diferencialnimi škripci itd., č) pritisk tekoče vode, d) pritisk vetra. Pritisk vetra je vzeti s 150 kg/m2, v posebnih primerih pa se sme zmanjšati do ICO kg/m2. Pri določitvi površine, ki je izpostavljena vetru (glej § 5., toč. 2.), se morajo upoštevati tudi morebitna dvigala, prometna sredstva itd. Veljavnost: Ti predpisi stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinalu, obvezno moč pa dobijo dne 25. decembra 1932. V Beogradu, dne 30. novembra 1932., št. 32303. Minister za gradbe dr. St je pan Srkulj s. r. 149. Na osnovi § 460. zakona o obrtih izdajam zaradi izvrševanja omenjenega zakona nastopna navodila.* 1. Glede na § 454. zakona o obrtih je smatrati dovolilo za ustanovitev delniških družb, ki so se pred uveljavitvijo zakona o obrtih bavile z bančnimi in zavarovalnimi posli, za dovolilo za poslovanje na pravnem ozemlju, kjer je bil bančni in zavarovalni posel po veljavnih zakonih koncesioniran. Delniška družba s sedežem na pravnem ozemlju, kjer bančni in zavarovalni posli niso bili koncesionirani, mora dobiti novo dovolitev, če je izvršila vse obličnosti, ki jih zahteva zakon o obrtih. Delniške družbe, ki se bavijo z bančnimi in zavarovalnimi posli, ki so pa pravice za poslovanje zadobile Po zak. o deln. družbah in ki so spravile svoje poslova- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. januarja 1933.. št. ll/IV/28. — Prim. »Službeni list« št. 83/12 iz 1. 1933. nje v sklad s prejšnjim obrtnim zakonom, marajo dobiti dovolitev kolikor se bavijo s posli iz § 60. zakona o obrtih, pooblastitev za posle, za katere je potrebna pooblastitev, pa po § 456. zakona o obrtih. Delniške družbe, ustanovljene po zak. o deln. družbah, ki se bavijo z industrijskimi in obrtnimi posli, je napotiti, če niso spravile svojega poslovanja v sklad s prejšnjim obrtnim zakonom, naj se prllagode današnjemu zakonu o obrtih. Dovolila po §§ 454. in 456. zakona o obntih izdaja pristojno oblastvo po odredbah zakona o obrtih. 2. Filialki vsake delniške družbe, ki je obstajala pred uveljavitvijo zakona o obrtih, je treba zamenjati ali izdati novo dovolilo, ko je delniška družba predhodno izpolnila vse obličnosti po zakonu o obrtih, razen če filialka ne opravlja poslov iz § 60., točke 7., zakona o obrtih in je na pravnem ozemlju, kjer je po prejšnjih zakonskih predpisih ta posel bil koncesioniran. Dovolila za filialke, ki so obstajale pred uveljavitvijo zakona o obrtih, izmenja pristojno oblastvo po zakonu o obrtih. 3. V dovolilu je treba po § 67., odnosno § 98. zakona o obrtih navesti vse posle, s katerimi se sme delniška družba baviti. 4. Pristojno oblastvo mora izdati dovolilo v dveh, odnosno treh izvodih, od katerih vroči po en izvod centrali delniške družbe, kr. banski upravi, eden pa ostane pri oblastvu, ki dovolilo izda. Pristojno oblastvo I. stopnje obvesti na osnovi dovolila, ki ga izda oblastvo II. stopnje, o registraciji pristojno davčno upravo, zbornico, prisilno združbo, oblastvo in inšpekcijo dela, okrožni urad za zavarovanje delavcev in eventualno tudi druga zainteresirana oblastva, odnosno ustanove, pri čemer jim vroči prepis dovolila, in to po § 98., odst. ('), zakona o obrtih. 5. Novo osnovanim delniškim družbam, komanditnim družbam na delnice in gospodarskim zadrugam je treba izdati posebej, toda istočasno dovolilo za opravljanje poslov in spis, s katerim se dovoljuje ustanovitev in se potrjujejo pravila, če je po predpisih zakona o obrtih isto oblastvo pristojno. Ce ni pristojno isto oblastvo, mora zaprositi oblastvo za mnenje višje oblastvo in postopati po dobljenem mnenju. 6. Oblastvo, ki izda dovolilo ati pooblastilo, pobere tudi takso po zakonu o taksah. 7. Filialki ali glavnemu zastopništvu tuje delniške družbe ali komanditne družbe na delnice izmenja pristojno oblastvo dovolilo, če ne izpolni filialka ali glavno zastopništvo vseli obličnosti, ki jih zahteva zakon o obrtih, ako filialka ali glavno zastopništvo ne opravlja poslov iz § 60., točke 7., zakona o obrtih, a je na ozemlju, kjer so bili ti posli koncesionirani. 8. Javnim regulativnim hranilnicam je treba izdati novo dovolilo, če je sedež hranilnice na ozemlju, kjer ne velja zakon o hranilnicah iz 1. 1844. 9. Kreditnim zadrugam, ki niso izvzete po § 1. za-, kcna o obrtih, pa tudi niso ustanovljene na osnovi zakona o kmetijskih zadrugah, je treba izdati novo dovolilo. To dovolilo izdajo kraljevske banske uprave, ko jih minister za trgovino in industrijo za to pooblasti, kolikor niso kr. banske uprave pooblaščene, dati odobritev za ustanovitev takih zadrug. 10. Register za izdane dovolitve po § 99. zakona o obrtih vodi oblastvo I. stopnje. 11. Za družbe, ki se bavijo s sprejemanjem vlog na obrestovan j e, se določi varščina s pravilnikom po § 64. zakona o obrtih. V Beogradu, dne 24. decembra 1932.; II. br. 43.879/u. Minister za trgovino in indusitrijo dr. II. Šumenkovič s. r. 150. Zvanje ekonoma učiteljske šole.* Ministrskemu svetu Ker zvanje ekonoma učiteljske šole ni določeno v razporedu zvanj § 346. zakona o uradnikih, sem odločil na osnovi § 347. zakona o uradnikih, naj se razvrsti zvanje ekonoma učiteljske šole analogno zvanju ekonoma narodnega gledališča od X. do vštete VI. položajne skupine. Na osnovi § 347. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se usojam zaprositi ministrski svet, naj izvoli dati soglasnost tej odločbi. V Beogradu, dne 26. novembra 1932.; S. n. št. 37.919. Minister za prosveto R. Stankovič s. r. Ministrski svet je v svoji seji z dne 30. januarja 1933. povsem usvojil gorenji predlog gospoda ministra za prosveto. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Srškič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) Banove uredbe. 151. IT. No. 3973/2. Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1933. po občini Ptuj. Občina Ptuj, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske davščine: a) najemninski vinar do Din 200'—6%, do Din 300'— 8%, nad Din 300-— 12%; b) davščino na hotelska prenočišča, in sicer 30% od cene oddanih prostorov, po odbitku 25% za tujsko prometno zvezo v Mariboru, odobrene z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921., Ur. list št. 174/66 ex 1921; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1933., št. 397X11/112. c) davščino na avtomobile: do 30 HP Din 1000'—, nad 30 HP Din 1500'—, na vozila: od enovprežne kočije Din 100'— od dvovprežne kočije Din 250'—; č) cestno naklado na brzo in sporovozno blago po tarifi, odobreni z odločbo II. No. 23.327/7 z dne 19. novembra 1932., z naslednjimi izpremembami: V čl. 1. je črtati besede: »če presega njegova teža 100 kg«; čl. 3. se izmenja in se glasi: »Višina cestne naklade. Občinska cestna naklada znaša: 1. Za brzovozne in sporovozne vagonske pošiljke, to je pošiljke, za katere veljajo vagonske tarife, od vsakega kg Din 0-01. 2. Za brzovozne in sporovozne kosovne pošiljke od vsakega kg Din 0'05. 3. Za vagonske pošiljke niže navedenih predmetov Din 0'0075 ter za kosovne pošiljke Din 0‘02 od vsakega kg: umetna gnojila, cement, premog, drva, apno, gramoz, opeka, kamenje, okrogel les, traverze, seno, slama, krompir, čebula, vse vrste žita, živina, ovijalni papir, piaku-laturni papir, staro železo, divji ko-stanjii, pletarski izdelki in sirovine, stroji za industrijo, obrt, trgovino in poljedelstvo. Teža blaga' se zaokroži kakor pri žetezniški tovornim po predpisih, veljavnih za železnice.« Kraljovska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 193? 152. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 242/3. Občina Dobrna, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) ojl goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 5‘— do 10'—, g) od drobnice Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1933. II. No. 6755/1. Občina Rogaševci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70-—, c) od 100 1 piva Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1933. II. No. 27.288/1—32. Občina Rovte, v srezu Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od ICO 1 vina Din ICO1—, b) od 100 1 vinskega mošta Din ICO'—, c) od 1001 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—, g) od ICO kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. februarja 1933 II. No. 20834/1—32. Občina So pote, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 10O—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1933. . i — 152. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. februarja 1933., I. No. 873/2, je premeščen Pušnar Rafael, policijski stražnik III. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, k upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. februarja 1933., I. No. 3442/1 — 32, je postavljen Zorman Ivan za policijskega stražnika-pri-pravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljana. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 2. maroa 1933, I. No. 1886/1, je bil postavljen Černe Anton za banov, uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1070’— pri sre-skem načelstvu v Brežicah. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. marca 1933., I. No. 1427/1, je postavljen Gračner Hinko, banovinski računski pripravnik te banske uprave, za banovinskega pomožnega knjigovodjo IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 28. februarja 1933., I. No. 1194/2, se je razveljavil odlok z dne 11. februarja 1933., I. No. 1392/1, s katerim je bil premeščen po potrebi službe dr. H o n i g m a n n Alfonz, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Maren- berg, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cankova. Z odlokom kraljevsko banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 2. marca 1933., I. No. 1767/1, je bil postavljen inž. Možajskfj Sergej za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.275-— pri sreskem načelstvu v Ptuju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 3. marca 1933., I. No. 1927/1, je bil postavljen Urek Ivan za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.07O*— pri sreskem načelstvu v Kočevju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 3. marca 1933., I. No. 1928/1, je bil postavljen Zrinšek Viktor za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1.070-— pri sreskem načelstvu v Prevaljah. 158. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 7 z dne 11. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. decembra 1932., štev. 100.967, je bil upokojen Praznik Štefan, višji davčni kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave v Krškem. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1932. je napredoval pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za glavnega arhivarja VII. položajne skupine Lokar Anton, arhivar VIII. položajne skupine. Številka 8 z dne 12. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. oktobra 1932. so napredovali v VI. položajno skupino: Nabergoj Uršula, učiteljica v Dravogradu; Birsa Josip, učitelj v Ponovičah; Aničič Matilda, učiteljica na Poljšmiku; Lavrič Stanko, učitelj na Pohorju, srez šmarski; Paučič Marija, učiteljica v Dolenjskih Toplicah; Kopač Leopold, učitelj v Slovenjgradcu, dosedanji učitelji odnosno učiteljice VII. položajne skupine. Prcpovčd razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 5. januarja 1933., štev. Kns 55/1933, na podstavi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje tiskopisa »R a d n i č k i g 1 a s n 1 k« št. 1. od 7. januarja 1933., ki se tiska v Zagrebu. Številka 9 z dne 17. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. decembra 1932., štev. 77.085/1., je bil postavljen po potrebi službe za veterinarskega svetnika državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani v V. položajni skupini dr. Hribar Leon, sekretar ministrstva za poljedelstvo iste položajne skupine. • Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. decembra 1932., štev. 77.087/1. je napredoval za agrarnega višjega pristava VI. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani Brnčič Matko, agrarni višji pristav istega načelstva VII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14.de-. cembra 1932., štev. 77.086/1., je napredoval za kmetijskega višjega pristava kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani VII. položajne skupine ing. Zaplotnik Ivan, kmetijski pristav iste postaje VIII. položajne skupine. Številka 10 z dne 14. januarja 1933. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 5. januarja 1933., I. št. 194, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati atlas »Knaurs Weltatlas« v izdaji Th. Knaurs Nachfolger, Verlag, Berlin. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 5. januarja 1933., I. štev. 193, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo Antonia Vaiamonta >11 mirabile podesta di Spalato«, izdano v Zadru. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 7. januarja 1933., štev. Kns 58/1933, na podstavi čl. 19. zakona o tisku razširjanje in prodajanje tednika »Katolički list« od 6. januarja 1933., štev. 1, ki se tiska v Zagrebu. Številka 11 z dne 16. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1932., I. štev. 41.141/0, sta napredovala za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje državne tehniške srednje šole v Ljubljani ing. Škof Rudolf in Sever Anton, profesorja V. položajne skupine iste šole. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. decembra 1932., I. štev. 42.351/0, je napredoval za profesorja V. položajne skupine državne trgovinske akademije v Ljubljani dr. S v e t e 1 j Blaž, profesor VI. položajne skupine iste akademije. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. oktobra 1932., štev. 109.998, je bil premeščen po potrebi službe sodnik okrajnega sodišča v Kranju V. položajne skupine Pfeifer Josip, k okrajnemu sodišču na Brdu, z ukazom z dne 29. decembra 1932., štev. 128.984, pa je premeščen na prošnjo sodnik okrajnega sodišča na Brdu v VI. položajni skupini dr. Benedik Vladi-mi r, k okrajnemu sodišču v Kranju. Minister za promet je postavil z odlokom z dne 31. decembra 1932., P. t. štev. 76.473, pri pošti in telegrafu Ljubljana 2 za p. t. manipulanta X. položajne skupine J e r š k a Avgusta, žandarinerijskega narednika. Z odlokom načelnika oddelka za carine z dne 9. januarja 1933., štev. 689/1V, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal K o š m e 1 j Anton, carinski posrednik pri carinarnici na Rakeku, z odlokom z dne 9. januarja 1933., 'štev. 690/1 V, pa ostavka Ačimoviča Jovana, carinskega posrednika pri carinarnici na Rakeku. Številka 12 z dne 17. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. decembra 1932. jo bil odlikovan na predlog ministra za prosveto z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Napotnik Ivan, podobar iz Zavodnje. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 24. decembra 1932.. III. štev. 57.881, je bil postavljen za pristava Vlil. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine dr. Sen kov ič Milan, politično upravni pripravnik iste banske uprave. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 23. decembra 1932., III. štev. 57.733, je bil postavljen po potrebi službe za pristava VIII. položajne skupine sreskega načelstva sreza radovljiškega Bizjak Andrej, pristav iste položajne skupine sreskega načelstva sreza Biograd na moru. Številka 13 z dne 18. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1932. je bila odlikovana na predlog ministra za prosveto z redom sv. Save V. stopnje DragutinoviČ Štefka, članica Narodnega gledališča v Mariboru. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 13. januarja 1933., I. štev. 953, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Corriere della Sera«, ki izhaja v Milanu. Številka 14 z dne 20. januarja 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. oktobra 1932. so napredovali v VII. položajno skupino: P e uh Jak obina, učiteljica v Šmarju pri Jelšah; Markiseti Marija, učiteljica na Jesenicah; Povh Stanko, učitelj v Venčeslu; Mihelič Gabrijela, učiteljica v Velikih Laščah; J e len e c Ivana, učiteljica v Prečni, srez novomeški; Vivod Zofija, učiteljica v Cerkljah; Einspieler Maksimilijana, učiteljica v Dolu; Einspieler Niko-laj, učitelj v Dolu; Rupnik Adela, učiteljica v Kočevju; Buh Erna, učiteljica na Jesenicah; Šuštarič Josip, učitelj na Rakeku; Kokalj Lavre n c i j a , učiteljica v Poljanah, srez kranjski; Kokol Elizabeta, učiteljica v Mariboru; Kotnik Pav-1 a, učiteljica v Lehnem na Pohorju, srez Maribor desni breg; Selan Marija, učiteljica v Hrušici, srez ljubljanski; Sever Vera, učiteljica v St. Jerneju, srez krški; Držaj Jožica, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano; š prag er Amalija, učiteljica v Studencih pri Mariboru; Medic Roza, učiteljica v Koprivniku, srez kočevski; Petrovčič Marija, učiteljica na Studencu-Ig pri Ljubljani; Ahčin Natalija, učiteljica v Ljubljani; Hofbauer Justina, učiteljica v Hrastniku; Gaberjevčič Zofija, učiteljica v Murski Soboti in Flajs Andrej, učitelj v Želimljah, srez ljubljanski, vsi dosedanji uradniki VIII. položajne skupine. Z odlokom ministra za promet z dne 20. decembra 1932. so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Vol-bank Artur, prometnik VIII. položajne skupine postaje Litija v postajo Škofja Loka; Bole Ivan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Brežice v postajo Zidani most; Koren Ivan, prometnik IX. položajne skupine postaje Šoštanj v postajo Savski Marof; b) na prošnjo: Unger Marija, oficial IX. položajne skupine postaje Novo mesto, v postajo Pragersko; Marolt Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Savski Marof, v postajo Višnja gora; Vrečko Jakob, prometnik IX. položajne skupine postaje Kotoriba, v postajo Šoštanj; Kropivnik Stanko, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Verd, za šefa postaje Kočevje; Tratnik Frančišek, prometnik IX. položajne skupine postaje Stična, za šefa postaje Semič; Švare Gvidon, prometnik IX. položajne skupine in šef postaje Semič, v postajo Ljubljana, gor. kolodvor. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna >Merkur< v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga h kosu 19. IV. letnika z dne 8. marca 1983. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 526/4. 589 Razglas. Z vlogo z dne 11. februarja t. 1. je Zalokar Rudolf glede na tuk. odlok z dne 27. januarja 1933., VIII. No. 526/2, 'javil, da je predpisom odločbe z dne 25. oktobra 1932., VIII. No. 4948/4, zadostil in prosi za uporabno dovoljenje. Na to vlogo se na podstavi § 113. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek, dne 16. marca 1933. s sestankom komisije ob 15'30 uri pri tovarni na Viču št. 8. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva kcmisjiske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1933. Ban: dr. Marušič s. r. * K V — No. 156/70. 590-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev pralne naprave, centruIne kurjave, vodovoda in toplovodne naprave III. etape v državni bolnici za duševne bolezni Novo Celje novo II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. inarca 1933. ob 11. uri dop. v sobi št. 38. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med Uradnimi urami v sobi št. 48. Ponudbe na vsoto odobrenega proračuna Din 480.567-25, oziroma 476.795-25 Din po alternativi je za ves posel predložiti v obliki z detajli dopolnjenega uradnega proračuna. Celotni ponudni vsoti za obe alternativi morata biti nižji kot znesek Din 474.800 25, ki je bil dosežen na II. ofertni licitaciji dne 27. decembra 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-Rali« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. marca 1933. VI. No. 5936/1. 625 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Da-. Martinovič Vitomir, sanitetni poročnik vojne bolnice v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. februarja 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C IV 28/33—1 607 Oklic. Tožeča stranka: Tvrdka Singer, šivalni stroji d. d. v Mariboru, ki jo zastopata dr. Blanke in dr. Brandstetter, odvetnika v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Smeh Matildi, hišni posestnici v Mariboru, Radvanjska c. 10, v roke kuratorja ad boe radi nedopustnosti izvršbe k opr. št. C IV 28/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 8. marca 1933 ob 11. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 27 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. februarja 1933. * Nc I 269/33—2. 620 Amortizacij*a. Na prošnjo Nairaksa Franceta, posestnika na Zg. Ložnici št. 2, p. Žalec, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivi je, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z današnjim dnem, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo hranilne knjižice: Hranilna knjižica štev. 14205/15628 z imovino po 2424 Din 90 p, glaseča se na ime Naraks Franc, Zg. Ložnica. Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 25. februarja 1933. & E 592/32—10. 602 Dražbeni oklic. Dne 30. marca 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hrast, vi. št. 2, k o. Hrast, vi. št. 247. k. o. Hrast, vi. št. 265. Cenilna vrednost: Din 40.255—. Vrednost pritikline: Din 490-—. Najmanjši ponudek: Din 27.165-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 1. marca 1933. * E 1/33—6. 604 Dražbeni oklic. Dne 6. aprila 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bločice, vi. št. 58, 108, 188 in 193. Cenilna vrednost: Din 67.880-—. Vrednost pritikline: Din 7.777-— Najmanjši ponudek: Din 45.255-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal y dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega, sodišča. Okrajno sodišče v Ložu, dne 2. marca 1933. jj. E 1051/32 . 608 Dražbeni oklic. Dne 13. aprila 1933 dopoldne ob ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 204. Cenilna vrednost: Din 2.061 60. Najmanjši ponudek: Din 1.380-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisča Okrajno sodišče v Litiji, dne 28. februarja 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 243. Sedež: Cerknica pri Rakeku. Dan vpisa: 10. februarja 1933. Besedilo: Notranjska avtodružba Turšič in drug v Cerknici. Obratni predmet: Redno prevažanje potnikov in prtljage na Notranjskem, in sicer na že dosedaj obstoječih progah kakor tudi na onih, ki se bodo po potrebi šele ustanovile, dalje pridobivanja za prevažanje potrebnih oblastvenih do- voljen], nabava avtobusov in drugih motornih v ožil in sploh vseh z avtobusnim obratovanjem zvezanih predmetov in pravic. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. februarja 1933. Družabniki: Turšič Leopold, avtopod-jetnik v Cerknici št. 256, Mele Josip, ključavničarski mojster v Cerknici štev. 278. Družbo zastopata družabnika vsak samostojno in podpisujeta firmo na ta način, da pod tiskano ali kakorkoli pisano besedilo firme pristavi eden izmed družabnikov svoj podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1933. Firm. 115/3. — Rg A VII 117/1. * 211. Sedež: Ljubljana VII. Dan vpisa: 9. februarja 1933. Besedilo: »Blisk« družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki. Obratni predmet: trgovina s kovinskimi izdelki. Družbena pogodba z dne 6. decembra 1932. Družba .je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 Din. Poslovodje: Vajk Hugon, inženjer v Zagrebu, Lopašičeva ul. 4, Rosshiindler Meric, bankir v Amsterdamu, Konin-ginneneg 33. Poslovodji zastopata družbo in podpisujeta za njo kolektivno na ta način, da pristavita lastnoročno svoja podpisa pod tiskanim, s štampiljo odtisnjenim ali od kogarkoli pisanim besedilom firmo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1933. Firm. 69/33 — Kg C V 104/1. * 245. Sedež: Ljubljana, Aleksandrova c. 4. Dan vpisa: 8. februarja 1933. Besedilo: Ing. M. A. štebi. Obratni predmet: Izvrševanje civilno-inženjerske prakse iz strojno-elektro-tehuične stroke, trgovina z elektrotehničnimi potrebščinami in zastopstvo Škodovih za y odo v. Imetnik: štebi Anton, civilni inženjer v Ljubljani, Rožna dolina X/6. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1933. Firm. 64/33 — Rg A Vil 116/1. * 246. Dan vpisa: 22. februarja 1933. Sedež: Zaleg pri Ljubljani. Besedilo: Krenos, pekarija in predaja pekovskih izdelkov. Obratni predmet: Izvrševanje pekovske obrti in prodaja pekovskih izdelkov vseh vrst. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 30. januarja 1933. Družabniki- Krenos Franc trgovec v Zalouu pri Ljubljani, Cesnik Leopold, pekovski mojster v Ljubljani, Livarska ulica 6. Družba zastopa in zanjo podpisuje družabnik Krenos Franc sam tako, da lastnoročno zapiše besedilo firme. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933. Firm. 117/33 - Rg A VII 118/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 247. . Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. februarja 1933. Besedilo: Bergclj & Samojlov, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Bergelj Ivan, sedlar v Ljubljani, Pucova ul. št. 12. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933. Firm. 123 — Rg C IV 124/2 * 248. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. februarja 1933. Besedilo: Ivan Jax ih sin. Izbriše se prokura Sitar Rajmunda. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1933. Firm. 75 — Rg A VI 69/11 * 249. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. februarja 1933. Besedilo: Jože Mihelič in drug. Vstopil je kot javni družabnik Koser Anton, inštalater za vodovod in centralno kurjavo v Ljubljani, Aškerčeva ulica 17. Obratni predmet odslej tudi: Instalacija naprav za centralno kurjavo. Besedilo firme in način zastopstva ostane neizpremenjen. Deželno kot trgovinsko sodišče •v Ljubljani, odd. III., dne 17. februarja 1933. Firm. 139 — Rg A V 111/4 Izbrisala se je nastopna firma: 250. ' Sedež: Ljubljana VIL Dan izbrisa: 8. februarja 1933. Besedilo: Zednik & Mika. Ker sploh ni pričela obratovati. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. januarja 1933. Firm. 66 — Rg A VII 98/2 Konkurzni razglasi S 9/33—2 614 251- Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Beliča Josipa, trgovca v Brestu, pošta Ig-Studenec. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Adlešič Juro, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 11. marca 1933 ob 9. uri. Oglasitveni rok do 2. aprila 1933. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 8. aprila 1933 ob 9. uri v sobi št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. IH.> dne 25. februarja 1933. *{; S 4/33—14 613 252. Odprava konkurza. Prezadolženem Kresal Ivanka, trgovka v Ljubljani, Rožna dolina c. IV/4. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S. 4/33—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III„ dne 27. februarja 1933. S 2/32—83. 622 253. Odprava konkurza. Konkurzna zadeva: Rojc Josip in Ivanka, meh. in trg. s kolesi in šivalnimi stroji v Celju. Ker je dokazano, da je končna razdelitev izvršena, se konkurz odpravi. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. februarja’ 1933. S 1/32—69. 623 254. Odprava konkurza. Konkurzna zadeva: tvrdka Vučko & drug, manufakturna trg. v Celju. Ker je dokazano, da je končna razdelitev izvršena, se konkurz odpravlja. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. L, dne 28. februarja 1933. * S 32/32—22 611 255. Odprava konkurza. Prezadolženem Zupanc Anton, trgovec z lesom v Stari Fužini št. 92. Konkurz, ki je bil razglašen sf sklepom opr. št. S 32/32—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker ni več upnikov kot eden, po § 178., odstavek !•> konk. zak. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. ID-’ dne 20. februarja 1933. Sa 9/33—2 «l7 256. Poravnalni oklic Uvedba poravnalnega postopanja ° imovini tvrdke »Alpina« izdelava ‘j1 prodaja alpinističnih potrebščin, družim z o. z. v Ljubljani. . Poravnalni sodnik: Avsec Anton, BOCl' nik okrožnega sodišča v Ljubljani-Poravnalni upravnik: dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave PJ"1 deželnem sodišču v Ljubljani, soba 14 , dne 13. aprila 1938 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 8. aprila U ■ na deželno sodišče v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. H •• dne 3. marca 1933. Sa 52/32—56 615 257. Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 52/32—52, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Adamiča Oskarja, trgovca v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7, je pravomo-čen dne 17. januarja 1933. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1933. Sa 57/32—142 612 258. Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 57/32—136, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Hedžet Mateja v Ljubljani, Frančiškanska ulica, registrovanega pod firmo Hedžet & Koritnik, manufakturna trgovina v Ljubljani, je pravomočen dne 10. januarja 1933. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1933. Sa 39/32—46. 621 259. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalna zadeva': Surovinska zadruga čevljarjev, reg. zadruga z omej. zavezo v Celju. Ker je odločba o potrditvi poravnave postala pravomočna, se proglasi to postopanje za končano. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. februarja 1933. •j* Sa 61/32—66 616 260. Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 61/32—64, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Trebarja Matije, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6, registrovanega pod firmo Matija Trebar v Ljubljani, je pravomočen dne 26. febr. 1933. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. februarja 1933. Sa 87/32—8 606 281 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Ivanuše Avgusta, ključavničarja in trgovca v Središču ob Dravi, je končano. Dkrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. februarja 1933. j; Sa 60/32—279. 597 2G2 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnice Sladkogorske tvornice lepenke in papirja, družba z o. z. v Mariboru, je končano. Dkrožno sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 23. februarja 1933. Sa 63/32—24 610 263. Sklep. V poravnalni stvari Korsunovsky Stratonika in Marije, trgovcev z zelenjavo in sadjem na Bledu, se odobruje prisilna poravnava. izven koiikurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 26. januarja 1933 pred okrajnim sodiščem v Radovljici med dolžnikoma in njihovimi upniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. februarja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 2888/335—1933. 593 3—1 Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih, tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. marca 1933. ob enajstih v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela Din 24.553— 2. za parketarska dela „ 244.222-22 3. za steklarska dela „ 168.273-88 Skupaj . . . Din 437.049-10 Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« br. 70/XXlX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-riah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 27. februarja 1933. Št. 78/1. 518—3—3 Razpis dobave. Na podlagi člena 94. zakotna o državnem računovodstvu se razpisujo za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu druga pismena ofertna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin: 1. moke in mlevskih izdelkov, 2. vseli vrst kruha, 3. špecerijskega blaga, 4. mleka in mlečnih izdelkov. Licitacija se bo vršila v soboto, dne 18. marca 1933. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bo- lezni v Ljubljani. Natančnejši pogoji so na vpogled interesentom pri upravi zavoda. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec, dne 23. februarja 1933. * $ Štev. 1923/3. 594 Razglas. V četrtek, dne 16. marca 1933. ob 10. uri se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4, oddal občinski lov občine Depalavas za dobo nadaljnjih 5 let, to je za čas od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938. z javno dražbo v zakup. Dražbeni pogoji so pri sreskem načelstvu v navedeni uradni sobi med uradnimi urami na vpogled. Sresko načelstvo Kamnik, dne 2. marca 1933. * No. 683/4. 596 Razglas Dne 18. marca 1933. se bo vršila pri sreskem načelstvu v Črnomlju v sobi št. 3 ob 9. uri dopoldne za triletno zakupno dobo, t. j. od 1. aprila 1933. do 31. marca 1936. ponovna dražba občinskega lovišča Planina. Lovišče meri 2188 ha 14 a 10 m2 in znaša vzklicna cena 1500 Din. Sresko načelstvo v Črnomlju, dne 1. marca 1933. ❖ Št. 723/2—33 003 Razglas o dražbi lova. Ker dražba za zakup lova občine Zminec, ki se je vršila dne 1. marca 1933., ni bila uspešna, se razpisuje za oddajo navedenega lova v zakup za dobo pet let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938. nova dražba na dan 22. marca 1933. ob 9. uri v prostorih sreske izpostave v Škofji Loki. Zakupni in dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri podpisani sreski izpostavi ob običajnih uradnih urah. Sreska izpostava v Škofji Loki, dne 1. marca 1933. Štev. 540. 618 Dražba lova. Lov občine Mežica v nezagotovljeni skupni površini 1000 ha 13 a 36 m2 se bo oddal v zakup na javni dražbi dne 26. marca 1933. ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni v Mežici za dobo 10 (desetih) let, če to kraljevska banska uprava odobri, in to od 1. aprila 1933. do 31. marca 1943. Izklicna cena znaša Din 5.500-— (pet tisoč pet sto dinarjev), varščina (vadij) pa Din 550—. Dražbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Mežici med uradnimi urami. Občinski urad Mežica, dne 4. marca 1933. Narodna banka 592 kraljevine Jugoslavije Stanje 28. februarja 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.941,047.115.64 (— 2,116.375-47) Devize, ki niso v podlogi 10.380.532-10 (— 5,010.584-67) Kovani novec v niklju 247,336.243-50 l-j-63,746.687-50) Posojila . .2.387,600.913-43 (—13,185.621--) Vrednostni papirji . . 15,451.200-— Prejšnji predujmi držkvi 1.810,607.472-04 (-j- 198.781 53) Začasni predujmi gl. drž. biagaini . 600.000.000-— Vrednosti re- zervn. fonda 58,198.G35"65 Vrednosti ostalih fondov ... 7,949.864-72 Nepremičnine ... . 156,299.661-09 (■+ 557.743-50 Razna aktiva 45,564.248-28 (-j- 1,383.808-99.) 7.289.447.886-45 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 75,512.054"65 Ostali fondi 8,661.986'09 Novčanice v obtoku . . 4.585,959.620"— (—j-53.478.925"— Obveze na pokaz . . 873.372.582-68 (—57.176.200-09 Obveze z rokom . . . 1.338,396.124-25 i-t- 3,250.000-—t Razn a pasiva 218,545.518-78 (-f 45,991.715-47) 7.280.447.886-45 Obtok in obveze . . . 5.459.332.202-68 Celotno kritje . . . 35-55°/,, Kritje v zlatu . . . 32-26°/# Obrestna mera: po e9komptu ,..<«•»•• po lombardu 0% * Dražb eni pogoji so na vpogled interesentom pri obCinskem uradu, v ČSmi med uradnimi urami. Županstvo občine Črna, dne 4. marca 1933. No. 113* 619 Objava. Albert Sajko, roj. 16. novembra 1911., brez stalnega bivališča, pristojen v občino Lemberg, se proglaša za delomrz-neža. Zato se mu na račun pristojne občine ne sme dajati nikakršna podpora. Občinski urad Lemberg, p. Podplat, dne 1. marca 1933. * Št. 163. 599 Razid društva. Podporno društvo za gojenke kralj, ženskega učiteljišča v Ljubljani je glasom soglasnega sklepa občnega zbora dne 18. februarja 1933 likvidiralo svoje delovanje in se prostovoljno razšlo. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani, dne 4. marca 1933. f 600 Št. G48/E — Ing. S. Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo zemeljskih kabljev. Seznani materiala in dobavni pogoji se dobijo v pisarni mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. 10/11. Ponudbe je poslati do 25. marca 1933. v zaprtem ovoju z napisom »Ponudba za kablje«. Ljubljana, 4. marca 1933. Ravnateljstvo mestne elektrarne in vodovoda. •j. Štev. 641. 624 Razglas o dražbi lova. Loy občine Črne pri Prevaljah se bo oddal na javni dražbi v zakup dne 26. marca 1933 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Črni. Zakupna doba 5 let od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938. Razne objave 627 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela ,UNION‘ hotelska in stavbinska d, d. v Ljubljani v četrtek, dne 30. marca 1933. ob 16. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Dnevni rqd: 1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za 1. 1932. 3. Poročilo nadzornega sveta. 4 Sklepanje o razdelitvi čislega dobička. 5. Sklepanje o nagradi nadzornemu svetu. ' 6. Volitev sedmih članov upravnega sveta. 7. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzornega sveta. 8 Slučajnosti. Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkesnejeNdo 21. marca 1933. predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkesneje do 24. marca 1933. delnice v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 1. med uradnimi urami. V Ljubljani, dne 6. marca 1983. Upravni svet. 605. Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela Hranilnica v Križevcih d. d. dne 31. marca 1833. ob devetih v poslovnih prostorih Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar, v Murski Soboti. Dnevpi red: 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overoviteljev zapisnika. 3. Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem letu. 4. Odobritev bilance za leto 1932. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 5. Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1932. 6. Slučajnosti. Na občnem zboru ima vsak delničar, ki je vpisan vsaj šest dni pred občnim zborom v družbeno temeljno knjigo delničarjev, in ki položi svoje delnice do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarčkpčnztar v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po en glas, za vsakih nadaljnjih 10 delnic pa le po en glas. V Križevcih, dne 4. marca 1933. Upravni svet. * Razglas. Na pokopališču pri Sv. Krištofu se bo del pokopališča odstopil mestnemu načelstvu v cestne namene. Lastnike, oziroma najemnike grobišč, ležečih na onem delu pokopališkega sveta, ki se bo pri regulaciji uporabil, pozivljemo, da do 1. maja 1933. odstranijo spomenike. Ako sami tega ne bodo storili, se bo delo izvršilo na njihov račun. Spomeniki brez lastnika zapadejo v korist Pokopališkega sklada. — Natančnejša pojasnila daje oskrbnik pokopališča pri Sv. Krištofu. Pokopališki sklad v Ljubljani, dne 3. marca 1983. 595 * Objava. 609 Dovoljenje o zaposlenju, izdano od insp. dela v Ljubljani z dne 7. XI. 1929. I. br. 2392/29, na ime Leopold Crni-logar sem izgubil že pred časom, zato ga proglašam za neveljavno. Mekinje, 24. februarja 1933. Črnilogar Leopold s. i * Objava. Izubila sem izpričevalo o za vršnem izpitu meščanske šole na Jesenicah (Gorenjsko) št. 23 z dne 28. junija 19‘2o. na ime: Zupan Ivana, rodom iz Bohinjske Bele. Proglašam ga za neveljavno. Zupan Ivuna s. r. [zdaia kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka in zalaga. Tiskarna Merkur » Ljubljani, njen predstavuik. O. Micbklek v Ljubljani.