KOMBINAT NOVO g la: jeVjovoles ANIZACIJE ) LETO 3 S l1 ■ ■riul fi ■ *-r Ljudstvo ljubi svojo armado ,JVaaaljujte delo, ki ima za cilj nadaljnje izpopolnjevanje armade. Sredstva, ki jih za to potrebujemo, naši ljudje radi dajejo. Vedo, da potrebujemo obrambo in da je odvisna od nas vseh in ne samo oci vojske. Toda vojska je eno izmed najtrdnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo mogel nikoli več nihče pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado.” Tako je dejal vrhovni komandant in stvaritelj naše ljudske vojske tovariš Tito na lanskem praznovanju rojstnega dneva JLA. Letos maršala Tita ni več med nami, njegova misel pa je še vedno enako močno prisotna v strnjenih vrstah vseh rodov naše armade in v ljudstvu, kiji je dalo leta 1941 življenje. Naša armada se je res rodila iz ljudstva, iz njegovega upora proti okupatorjem in njihovi politiki zasužnjevanja, razdvajanja in iztrebljanja naših narodov. Iz tisočerih plamenov upora in iz nespravljivega sovraštva do vsakega nasilja in do vsake vrste okupacije ah izdajalske vladavine se je v letih revolucije izoblikovala organizirana oblika vojskovanja — od partizanskih odredov in skupin do rednih enot narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom KPJ in tovariša Tita. Rojstva prvega rednega oddelka narodnoosvobodilne armade se je tovariš Tito lani takole spominjal: „Ko sem govoril borcem, ki so tistega lepega sončnega dne stali v vrsti v Rudem,semjim pojasnil, iz kakšnih razlogov ustvaijamo brigado in poudaril, kakšna zavest mora prežemati njene borce. Poudaril sem jim, da se ne bomo bojevali okoli REFERENDUM 26.12.1980 Sindikalna konferenca DO Novoles je na svoji 11. redni seji 10. 12. 1980 obravnavala program v zvezi s sprejemom planskih dokumentov za obdobje 1981-1985. Program je podal tov. Bajuk, član kolegijskega poslovodnega organa, in obsega: — delavski sveti temeljnih organizacij na svojih sejah od 11. do 12. decembra razpišejo referendum, ki bo 26.12.1980; — strokovne službe do 16. 12. 1980 dokončno pripravijo temelje plana TOZD, v katerih bodo opredeljene tudi obveznosti do družbe (skupna in splošna poraba); — v času od 17. do 25. 12. poteka razprava o temeljih plana TOZD, o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje na vseh nivojih republika — občina — medobčinske. Za občino Novo mesto je večji del gradiva objavljen v glasilu „Odločajmo”. — 26. 12. 1980 bo referendum, na katerem se bomo odločali o temeljih plana TOZD za obdobje 1981-1985; — po referendumu bodo seje delavskih svetov TOZD, na katerih bomo sprejemali samdupravne sporazume SIS in dogovor o temeljih plana občine vse za obdobje 1981-1985. Sindikalna konferenca je na seji že sprejela nekatera stališča, ki jih posreduje vsem delavcem v sprejem, in sicer: — občinskim sindikalnim svetom Občin Novo mesto, Trebnje, Krško in Metlika se pošlje dopis, v katerem protestiramo proti tako kratkim rokom, da se odločimo o tako pomembnih dokumentih; — republiškim planskim organom je potrebno poslati pripombe glede planov republiških SIS materialne proizvodnje, ki ne upoštevajo olajšave za izvoznike, tako kot v obdobju 1976-80. — Vse strokovne službe morajo čimbolj obdelati gradivo, zlasti vprašanja infrastrukture in preko delegacij vplivati na spremembe posameznih programov (zadolžena investicijska služba). — Javno razpravo v TOZD vodijo izvršni odbor OOS v temeljnih organizacijah. .fc+-fc+-fc-fc-Mt-k-k-K-k-K-k-k-k-M(-k-k-k-k-k-k-fc-**-k*-*<-Mt-Mt-K-k-k-k+-*c*-*t-M<+* ★ ★ ★ ★ ★ Ive Šubic: KURIR ★ ★ ★ ********************************************* posameznin vasi in za posamične točke in tako izgubljali ljudi, temveč da se bomo vojskovali povsod tam, kjer bo treba, a tako, da bomo nenehno postajali vse močnejši. Govoril sem o tem, kakšen moralni lik borca mora biti v takšni enoti, da se morajo borci — v nasprotju s četniki* — v vsem ravnati kot pripadniki prave redne ljudske vojske ...” Od tistega dne v Rudem, 22. decembra 1941, pa vse do osvoboditve so morah odredi NOV skozi najtežje sovražne ognje, skozi smrt in trpljenje in skozi mnoge preizkušnje. Pri vsem tem so dokazali, da so vredni uresničevalci besed vrhovnega komandanta in vredni zaupanja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Vrste narodnoosvobodilne vojske je kljub najtežjim razmeram vedno dosledno preveval duh borbenosti in tovarištva. Zlasti pa jih je nenehno kalila in utrjevala zavest, da se bore za pravično stvar, za svojo zemljo in za svoje ljudstvo, iz katerega so izšli. Tudi po osvoboditvi, v velikih letih obnove domovine, čuvanja miru in neodvisnosti samoupravne in socialistične domovine, preveva našo armado isti duh. To je duh povezanosti z naprednimi in miroljubnimi, humanimi idejami, ki je neločljivo vtkan v narod. S stalno pripravljenostjo na obrambo pred slehernim napadalcem, z moderno oborožitvijo in s svojim zaledjem ter globoko v zavesti vseh delovnih ljudi nove Jugoslavije, je naša armada porok mirnega socialističnega razvoja. Je hkrati porok miru in aktivnega sožitja v tem delu sveta, zvest branilec vseh pridobitev naše revolucij e. „Naša vojska se je rodila iz ljudstva,” je dejal tovariš Tito, „in zaradi tega jo naše ljudstvo tudi tako ljubi.” Njegovim besedam lahko samo pritrdimo in čestitamo vsem pripadnikom naše armade za njihov praznik! Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in termični urednik Vanja Kastelic. Lektor — Tone G ršnik . Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 3000 izvodov. Stavek, film in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978. Zključek leta 1980 je pred nami in pregledati moramo uresničenost naših prizadevanj, katere smo si naložili ob sprejemanju planskih obveznosti za letos. Ugotavljamo, da fizičnega obsega proizvodnje nismo izpolnili. Izpad 12—15 % gre na račun objektivnih in subjektivnih faktorjev, ki so bili prisotni in s katerimi smo se soočali. To so: dob ava polizdelkov, sušilne kapacitete, bolniški izostanki in tudi naše rezerve v proizvodnji, katerih nismo povsem ali pa pravočasno aktivirali. Krpanje „lukenj" gospodarskih prostorov in strojnega parka nam ne daje kompleksnih, trajnih rešitev. Poroizvodni program je bil dovolj stabilen v tipih stolov in gugalnikov. Neizpolnjevanje fizičnega plana proizvodnje je bilo za kupce tudi glavni razlog za negodovanje ob neizpolnjevanju rokov odprem. Kampanjsko odprem-ljanje naših izdelkov, ob zmanjšanih efekkih kontrole kvalitete je bil tudi eden glavnih vzrokov reklamacij. Med letom fluktuacije delovne sile ni bilo, zaskrbljujoči pa so podatki bolniških izostankov. Delovna disciplina je bila na primerni ravni. Z utrjevanjem sistema nagrajevanja (meril UDU, meril VZD) smo prodrli v zavest vseh zaposlenih, da so osebni dohodki plod prizadevanj dobrega gospodarjenja vsakega posameznika in s tem tudi TOZD kot celote. V zadnjem četrtletju smo uvedli novo metodo „ugotavljanje delovnih kapacitet", od katere pričakujemo, da nam bo pokazala, kje so tiste slabe točke v verigi produkcije, ki zavirajo doseganje še boljših uspehov. Ob zaključku leta 1980 in vstopu v naslednje leto, ki je obenem tudi začetek novega srednjeročnega obdobja, pripravljamo in sprejemamo plan nadaljnega razvoja naše TOZD. Prizadevamo si, da pričnemo z optimalizacijo proizvodnih prostorov (rekonstrukcijo obstoječih zgradb), dokup najnujnejših strojev in naprav (dvo- Vsem delavcem DO Novoles in našim bralcem čestitamo ob NOVEM LETU 1981 UREDNIŠKI ODBOR stranska debelinka, večvreten-ska vrtalka), ureditev delovnih pogojev (ventilacija, ogrevanje), nadaljevanje utrjevanja sistema nagrajevanja po delu, prihodkovno povezanost med kooperantskimi TOZD DO. Vsa naša prizadevanja za naslednje leto in srednjeročno obdobje — obdobje stabilizacije gospodarstva, pa morajo težiti k večji produkciji, večjemu izvozu in s tem k čim boljšim rezultatom ekonomike TOZD in DO. Plani naših želja niso majhni, vendar upamo in želimo, da bi s polno prizadevnostjo vseh, ki smo povezani v verigi dela, le-te v celoti tudi uresničili. Ob koncu naj zaželim vsem zaposlenim TOZD TG in DO v novem letu 1981 obilo delovnih uspehov, zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva! Direktor: ANDREJ ZAVIRŠEK, ing. DAN REPUBLIKE - TOZD LIPA Odločili smo se, da bomo prvi največji dan v Jugoslaviji brez našega tov. TITA proslavili z bogatejšim in s pestrejšim programom kot ostala leta nazaj in tako počastili spomin na njega in njegova velika dela. Preko manjših ovir je predstavnikom OOS TOZD LIPA le uspelo organizirati celoten potek dogodkov. Tekle so besede in zgodila so se tudi dejanja. Proizvodnja se je pričela ustavljati najprej v oddelku ,.ročna”, kjer je bilo potrebno urediti prostor za program. Približno ob trinajst in drideset minut je utihnil še zadnji hrup naših tehničnih dosežkov v „strojni”. Po nekaj časa trajajočem zbiranju, ki je naša slaba navada, se je pričel malo pred štirinajsto program proslave za 29. november, dan rojstva socialistične Jugoslavije. Po uvodnem govoru direktorja TOZD LIPA tov. Šoba, nam je zrecitirala in zapela nekaj pesmi mladina osnovne šole Kostanje- Predlog za nov način izdajanja blokov Na sestanku sekretarjev TOZD v Straži ter predsednika OMR je bila med drugim obravnavana možnost za uvedbo drugačnega sistema izdajanja obrokov. Ugotovljeno je bilo, da ni možnosti za uvedbo bonov, ker kuhinja že sedaj dela na robu zmogljivosti. V kolikor bi prišli na drugačen sistem ali tako kot ga imajo v Krki, bi bila potrebna rekonstrukcija kuhinje (dodatni kotli, mize, stoli, razdelilna miza, posode). Onemogočena bi bila tudi razdelitev hrane v TOZD TDP. Zato je komisija, ki jo je imenoval CDS, pripravila predlog izdajanja blokov za malico. Ta način naj bi se uveljavil z novim letom, še prej pa bodo predlog obravnavah na DS TOZD. Sprememba izdajanja blokov bi bila sledeča: a) za vse TOZD naročimo drugačne bloke za malico (oblika drugačna, barva ista, bloki so enojni, naročanje hrane razen TOZD TDP odpade). b) Začnemo z obračunavanjem odsotnosti in odtrgamo iz bloka toliko listkov ter jih uničimo, kolikor dni je bil delavec odsoten v prejšnjem mesecu. Upoštevamo tudi odsotnost zaradi službenega potovanja. Evidenco ima vsaka TOZD za svoje delavce. c) Na koncu leta 1980 poberemo vse stare bloke od delavcev in jih nerabljene upoštevamo pri obračunu, ker od 1. 1. 1981 za stare bloke ne bomo več izdajali hrane. d) Bloki za kosila ostanejo enaki. Vso potrebno evidenco, da se regresirani bloki ne bodo izdajali dvojno za eno osebo, mora vzpostaviti vsaka TOZD za svoje delavce. Z dosiednjim izdajanjem blokov samo za dni prisotnosti bi se izognili vsem mogočim očitkom, da nekateri dobivajo dva ali celo več regresiranih obrokov. TOZD TES vica na Krki. Za tem je zapel precej lepih pesmi v domovini in celo na tujem že zelo znan Kostanjeviški oktet, v katerem nastopa kar polovica pevcev prav iz našega kolektiva LIPA. Po zahvali nastopajočim je predsednik OOS LIPA Janez Kuhar, ki je hrati tudi pevec in celo predsednik okteta, povabil vse na majhno zabavo kar v prostorih proizvodnje. Po skromnem prigrizku, oranžadi in seveda cvičku, brez katerega ne gre, (čeprav je letos slabše kvalitete, je pa zaradi sladkorja kar dovolj močan), smo si voščili srečo za praznike in se počasi porazgubili. Nekateri domov, nekateri pa kot po navadi še v gostilne. Proslava je zelo uspela in mislim, da smo bili vsi navdušeni nad prvim takim dogodkom za 29. november, odkar obstaja Mizarstvo Kostanjevica, sedanji TOZD LIPA. Bilo je dokaj skromno, saj vemo, da smo v času, ko gospodarstvo išče naj razli žnej še ukrepe za izvajanje načel resolucije o gospodarski stabilizaciji. Skoda je le, da se proslave niso udeležili vsi člani kolektiva in da nimamo nobenega posnetka, kar bi nas spominjalo na ta dogodek. Upam, da se bo ponovil sedaj vsako leto. SILVO MIKLAVŽ TOZD LIPA Januar Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda 1 2 3 4 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 8 9 10 12 13 14 15 16 17 18 15 16 17 19 20 21 22 23 24 25 22 23 24 26 27 28 29 30 31 29 30 Ponedeljek Torek Ponedeljek Torek 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 Sreda Četrtek Petek Sreda Četrtek Petek Februar Sobota Nedelja 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 18 19 20 21 23 24 25 26 27 28 1 15 Marec Sobota Nedelja 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 17 18 19 20 21 24 25 26 27 28 31 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1 2 3 4 7 8 9 10 11 14 15 16 17 18 21 22 23 24 25 28 29 30 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1 2 5 6 7 8 9 12 13 14 15 16 19 20 21 22 23 26 27 28 29 30 1 1 April 12 19 Maj Nedelja 10 17 ^ jHmSl H M m 1 m \ j KP Ponedeljek Torek Sreda O 1 6 7 8 13 14 15 20 21 22 27 28 29 Neizpolnjena pričakovanja v soteski TOZD Za pravkar iztekajoče se leto 1980 smo že v začetku leta sprejeli v TOZD TPI in žaga Soteska velike in težke naloge na področju proizvodnje, prodaje, predvsem pa nabave surovin in repromateriala. Slutili smo, da bomo imeli največ težav pri zagotavljanju potrebnih količin naročil za proizvodnjo in prodajo plastificiranih iveric, kakor tudi pri zagotovitvi dovolj velikih količin dobav hlodovine in iveric. Ob ugotavljanju letošnjih proizvodnjih dosežkov moramo priznati, da ti niso taki kot smo planirah. Izpad proizvodnje, predvsem v žagalnici, je tako velik, da bodo celotni rezultati poslovanja TOZD precej slabši kot smo načrtovali. Ker je bilo dobav hlodovine za pribl. 5.000 m3 premalo, bo proizvodnja žaganega lesa dosežena komaj z 80 %. Zaradi pomanjkanja naročil predalov bo tudi ta nižja od predvidene za 5%. Na slabše rezultate gospodarjenja so zelo vplivale tudi večkratne in velike podražitve iveric, folije, lepila, električne enrgije, nafte itd. Ko želimo ob koncu leta opraviti pregled doseženih rezultatov dela na vseh področjih, lahko ugotovimo dokaj uspešno realizacijo nalog. Z delovnimi uspehi v našem TOZD smo lahko zadovoljni, saj ocenjujemo, da bomo letni plan presegli za pribl. 16 %. Zavedamo se, da bi se dalo doseči še boljše rezultate pri največji angažiranosti vseh za uresničitev nalog. V težavnih pogojih gospodarjanja in stabili- ZAHVALA Ob smrti našega očeta JANEZA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo za podarjene vence OOS DSSS, TSP inTES. Posebna zahvala sodelavkam rač. službe za denarno ‘Pomoč, ! sodelavcem' lakirnice TSP obeh izmen za denarno pomoč in venec ter sodelavcem CRD TES za venec. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih! Jana Grošelj DSSS, Može Sonja in Marija Juršič TSP ter Brane Košir TES Naše prodajne cene so se tudi povečale, vendar vedno z nekajmesečno zamudo. Zaradi teh vzrokov smo v prvem trimesečju poslovali na meji rentabilnosti. Do zaključka polletja smo rezultate bistveno izbloljšali, predvsem po zaslugi večjih dobav hlodovine v spomladanskih mesecih, pa tudi naročil za predale ni bistveno primanjkovalo. V tretjem trimesečju je bil večji izpad v proizvodnji predalov (premalo naročil zaradi letnih dopustov naših kupcev), medtem ko je žaga v tem obdobju normalno proizvajala. Največje težave pa smo imeli in jih še imamo v zadnjih treh mesecih leta. Dobave hlodovine so skoraj povsem usahnile. Žagalnica je prešla na enoizmensko delo, v novembru in decembru pa je prišlo do popolnih večdnevnih prekinitev proizvodnje. Res je, da so imeli naši dobavitelji hlodov v tem času slabe dobavne pogoje, kot so: deževje v oktobru, preuranjena in velik sneg v začetku novembra ter v nadaljevanju še večkratno sne- zacijskih ukrepih si bomo prizadevali tudi v prihodnjem letu uspešno poslovati. Pozitivnih rezultatov pa nismo dosegli samo na področju proizvodnje, ampak v enaki meri tudi na področju samoupravne organiziranosti in v družbenopolitičnem delovanju. Sprejeli in uveljavili smo nov sistem nagrajevanja ter uvedli fazne norme. Tako naj bi vsak dobil plačilo po svojem vloženem delu. Zavedamo pa se, da bomo morali sistem nagrajevanja še dograjevati in izpopolje-vati. Delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naše TOZD je bilo na zadovoljivi ravni. Še posebej smo pokazali svojo organiziranost pri sprejemanju samoupravnih aktov in pravilnikov. Osnovna organizacija sindikata v TOZD je bila pobudnik in nosilec mnogih razprav, s katerimi smo reševali ključne probleme v TOZD, kot tudi akcij, ki so pripomogle k boljšemu delu in doseganju rezultatov tudi na področju proizvodnje. Tudi z delom mladinske organizacije smo lahko zadovoljni. Mladi so pokazali voljo in pripravljenost, da z udarni- ženje in hud mraz, vendar bi se morah mi in gozdarji bolje pripraviti na zgodnjo zimo in delo v takih pogojih. Proizvodnja predalov poteka v teh mesecih v mejah plana, vendar imamo tudi tu slabe ekonomske rezultate, saj je trenutno ta proizvodnja zopet v izgubi. Končno so porasle cene iveri-cam, lepilu in foliji, mi pa te proizvode prodajamo še po starih cenah iz marca. Če bi posebej ugotavljali rezultate dela zadnjega trimesečja, bi ugotovili veliko izgubo (pribl. 3 milj. din). Vsled vseh omenjenih ugpto-vitev bomo leto sklenili z mnogo slabšimi rezultati, kakor smo predvideli v začetku leta. Skupnega prihodka bo manj za pribl. 5 %, dohodka pa tudi za 3 % manj. Ker pa so se kompenzacije (cene) za iverice močno povečale in te so v dohodku, bo čistega dohodka za celih 30% manj. To bo bistveno vplivalo na znižanje sredstev za razporejanje kot so: akumulacija, minulo delo, sklad urejenosti okolice TOZD in drugje. Dokazali so, da primerno organizirani predstavljajo pomemben dejavnik v družbenopolitičnem življenju vsake sredine. Osnovna organizacija ZK je v našem TOZD sicer po številu članov majhna, vendar pa je bila vseskozi prisotna pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev in člani so s svojo aktivnostjo uresničevali cilje organizacije. Z letnim planom, ki je v pripravi, želimo doseči dobre rezultate gospodarjenja v letu 1981. Za uspešno uresničitev teh nalog pa bomo morali dvigniti produktivnost z iskanjem notranjih rezerv, z boljšo organiziranostjo in z veqo odgovornostjo nas vseh. Pri tem bodo vsekakor imeli pomembno vlogo tudi v bodoče samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Ob koncu leta se zahvaljujem vsem delavcem TOZD za prispevek k uspešnim rezultatom gospodarjenja, hkrati pa želim vsem skupaj srečno, zdravo in uspešno novo leto 1981! ARH DUŠAN skupne in splošne porabe, osebne dohodke itd. Ker postaja Novoles čedalje večji porabnik kkalitetnegu smrekovega lesa (TOZD TDP. TSP, Bor in Lipa), tega pa na trgu primanjkuje; smo se v začetku leta dogovorili, da vse boljše hlode izdvajamo in jih posebej razžagujemo za te potrebe. Prav tako tudi izločamo ves boljši žagan les, ki je namenjen za nadaljnjo predelavo v naših TOZD. Čeprav ta dogovor dosledno izvajamo, pa nam ni uspelo zadostiti potrebam največ zaradi premajhnih količin dobav hlodovine. Iz istega razloga tudi izvoznih načrtov nismo izpolnili; v zadnjih mesecih je popolnoma izostal. Ker pa razen nekaj iveric in rezervnih delov nismo uvažali, smo kljub premajhnemu izvozu še vedno izvozno aktivni. V nasprotju s proizvodnimi rezultati, za katere pravimo, da so bili slabi, pa ugotovimo, da se lahko pohvalimo z investicijskimi in investicijsko vzdrževalnimi deli. Zgradili smo skladišče za 500 m3 ivernih plošč (podaljšanje hale TPI za 20 m), asfaltirali cesto okrog hale TPI, uredili parkirišče, asfaltirani skladišče za žagan les in hlodovino, prenovili skladiščno lopo za žagan les, zgradili nadstrešek pred mehanično delavnico ter opravili še mnogo drugih del na vzdrževanju objektov in naprav. V zaključni fazi izgradnje je sistem za drobljenje odpadkov žage in transport sekancev na deponijo. Z vsemi temi gradnjami in prenovitvijo smo bistveno izboljšali delovne pogoje delavcev na zunanji manipulaciji oz. transportu in vzdrževanju. Žal nam ni uspelo izboljšati slabih delovnih pogojev (mraz, prepih itd.) pri sortiranju in zlaganju žaganega lesa. To nam ostaja kot prednostna naloga za naslednje leto. Zanimivo je, da smo vsa našteta investicijska in vzdrževalna dela pokrili z lastnimi finančnimi sredstvi TOZD brez kakršnihkoli posojil. Na samoupravnem in družbenopolitičnem podroquje viden napredek pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov in samoupravnega odločanja. Ustanovili smo delovne skupine in jih tudi samoupravno organizirali. Sestanki teh skupin, ki so vsak mesec, so plodni. Organizacija zveze komunistov v TOZD se je okrepila s sprejetjem novih članov v vrste (Nadaljevanje na 7. strani) Delo TOZD BOR v letu 1980 Še korak do željenega cilja - TES Leto se približuje koncu, prav tako tudi gradnja naših novih prostorov. Začrtani cilj, da bomo novo leto pričakali v novi hali, se žal ne bo uresničil. S pripravo gradbišča smo pričeli v marcu in ga tudi do roka pripravili Pionirjevim gradbincem. Potem pa se je začelo zatikati. Na gradbišču je bilo premalo delavcev. Kljub številnim urgencam se položaj ni bistveno spreminjal in Pionir je pričel iz dneva v dan bolj zaostajati z gradbenimi deli. Rok dokončanja so prekoračili za dva meseca. Po podrobni analizi del in spremembi terminskega plana smo se dogovorih za zadnji rok: dvajseti december. Vendar nas je zima, ki je letošnje leto kot nalašč pritisnila izjemno zgodaj, prehitela. Zaradi mraza so dela ponovno pričela zaostajati in v najhujem mrazu skoraj popolnoma zamrla. Z instalacijskimi deli, katerih izvajalci smo sami, prav tako kasnimo, saj gradbena dela niso bila dovolj zgodaj dokončana, to pa je pogoj za montažo inštalacij. Zataknilo se je še nekoliko pri financiranju, saj podražitve in dodatna dela v investicijskem programu niso bila zajeta, tako da tudi sredstva niso bila izločena na SDK. Sedaj tečejo razgovori z Ljubljansko banko, GG Novo mesto in našimi TOZD za odobritev manjkajočih sredstev. Če bomo to oviro uspešno premostili, potem ne bo prišlo do začasne ustavitve investicije in bomo z deli končali kmalu v prihodnjem letu. Do željenega cilja nas loči le še korak, od spremljajočih okoliščin pa je odvisno, kako dolg bo. Rezultat poslovanja se giblje v okviru devetmesečnih napovedi z vsemi komponentami, ki so bile letos že večkrat omenjene in napisane, zato bomo končno analizo opravili ob zaključnem računu. Veliko dela nas čaka v naslednjem letu, saj bo preseli- tev v nove prostore pomenila tudi določene organizacijske spremembe. S povečanjem centralne strojne delavnice in s koncentracijo stružnic proizvodni TOZD na enem mestu se bo kapaciteta strojne delavnice močno povečala. Hkrati z boljšim organizacijskim pristopom k izkoriščanju strojnih kapacitet bo seveda potrebno razmišljati tudi o kvaliteti izdelanih strojnih delov, predvsem brušenju in toplotni obdelavi. Zato se bo treba čimprej lotiti nabave ustreznih delovnih sredstev. Sprememba bo tudi v okviru avtomehanične delavnice. S podpisom samoupravnega sporazuma o sovlaganju z GG Novo mesto smo prevzeli veliko odgovornost. Potruditi se bomo morali za čim boljše vzdrževanje vozil in GG in s tem pripomoči k dobavi hlodovine v Novoles. Z izobraževanjem delavcev smo že naredili prvi korak, drugi pa bo sledil naslednje leto s povečanjem števila avtomehanikov in nabavo določenih prepotrebnih sredstev za delo. Velik premik naprej predvidevamo tudi pri razvoju drobne avtomatizacije, da bi s tem bistveno pripomogli k razbremenitvi delavcev in k povečanju produktivnosti proizvodnih TOZD. Zato smo tudi pripravljeni odstopiti ,,staro“ avtomehanično delavnico gasilski službi,-kjer je dovolj prostora za parkiranje avtomobila in shranjevanje velike količine gasilske opreme. Veliko pomoči in volje bo potrebno vložiti, če bomo hoteli uresničiti vse zastavljene cilje. To pa nam lahko uspe s skupnimi močmi. Vsem delavcem TOZD TES in ostalim delavcem Novolesa želim veliko uspeha v letu 1981! BOJAN VERNIC, dipl. ing. Nekaj smo postorili, vsega še ne! Čas tako hitro beži, da se človek vpraša, ali je res leto okoli. Potrebno se bo ozreti nazaj v leto, ki je praktično za nami in preanalizirati gospodarjenje, hkrati pa si zastaviti naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Že ob zastavitvi letnega plana proizvodnje smo si hkrati naredili plan tekočih investicij, plan investicijskega vzdrževanja. S slednjima smo sprejeli naloge, s katerim smo želeli odstraniti najbolj pereče probleme tako v proizvodnji, kot v ostali dejavnosti. Tako smo za proizvodne potrebe nabavili nov poravnalni stroj še pred novim letom; upam, da stekla v pogon obnovljena stiskalnica za furni-ranje. Dokupih smo večjo količino ročnega orodja, ki ga rabimo za opravljanje montažnih del na objektih. V sami proizvodnji smo izvedb manjše tehnološke izboljšave. Pri ostalih nalogih naj navedem samo pomembnejše. V poletnih mesecih smo urejevali skladišče lesa, tako da smo dvignili nivo tal in preprečili dostop vode podtalnice, ki nastopi ob vsakem deževju. Da bi rešili stisko v proizvodni hali, tako da bi gotove izdelke odvažali iz nje, smo se lotih izgradnje podaljška obstoječe Jupe" in tako pridobili 220 m2 skladiščne površine. Moram še dodati, da smo praktično vsa navedena dela opravili v lastni režiji. Po izdelani analizi in ocenitvi izpolnitve plana v decembru bo letni plan proizvodnje izpolnjen sledeče: ocena plan v izpolnitve 000 v ooo indeks 38.520 47.000 122,0 Iz tabele je razvidno, da bomo načrtovano proizvodnjo presegli za 22,0 %. Da smo dosegli takšne proizvodne rezultate, je vzrok v tem, da smo imeli dovolj ,,pravega“ dela. Tudi višja produktivnost v TOZD, kot smo jo načrtovali, je pripomogla za takšen uspeh. Da nam je produktivnost praktično rasla preko celega leta, je zasluga načrtovanega dela, sistema študije časa. Vsak posameznik je spoznal, da se njegovi uspehi pri doseganju normativov poznajo v,,kuverti“ ob koncu meseca. Tudi z obvladovanjem stroškov v tekočem letu smo lahko zadovoljni. Varčevali smo na vsakem koraku, kjer se je le dalo. Veliko pozornosti smo posvetili izkoriščanju lesa. V letu 1981 bomo sprejeli nalogo, da bi vse odpadke, ki ostanejo pri proizvodnji, pokurili in pretvorih v dragoceno toplotno energijo. Tako bi občutno zmanjšali porabo kurilnega olja, ki znaša danes pribl. 75 ton na leto in prihranili 400.000 dinarjev letno. Ob tej priložnosti bi radi povedali, da smo bih zadovoljni s sodelovanjem ostalih TOZD do nas. Naj omenim samo TOZD BLP in DSSS, ki so nam pomaggli s svojim delom. Tudi na področju samoupravnega delovanja smo naredili korak naprej. V tekočem letu smo imeh razlaganje bistvenih samoupravnih aktov, razlaganje periodičnih računov in zaključnega računa. Imeli smo 9 sej DS in več zborov delovnih ljudi. Na sejah in zborih smo obravnavah naloge in problematiko temeljne organizacije. Razprava je tekla o naši širši stabihzaciji in o stabilizacijskih ukrepih v TOZD. Preko vsega leta smo skrbeli za izdelavo plana za novo plansko obdobje za leto 1981 — 85. S pomočjo strokovnih služb je izdelan osnutek temeljev plana, v katerem so zapisane smernice razvoja naše TOŽD. Za leto 1981 smo že pripravili predlog plana proizvodnje. Na ocenjeno realizacijo leta 80 bo višji za 11 %. Naloga, ki smo si jo naložili, ni majhna ob dejstvu, da so investicije za objekte družbenega standarda (šole, vrtci, dijaški domovi itd.) v upadanju. Začela se bo pojavljati konkurenca in borba za pridobitev del. Ob izteku leta 1980 naj zažehm vsem delavcem DO NOVOLES ter vsem delavcem TOZD LIPA obilo zdravja, zadovoljstva na delovnem mestu, kakor v zasebnem življenju, hkrati pa vsem uspešno leto 1981! Direktor TOZD LIPA: ing. TONE ŠOBA „TUJEGA NOČEMO -SVOJEGA NE DAMO" To pomeni, da smo si sami izbojevati tisto, kar je najbolj dragoceno - svobodo in neodvisnost, da smo po lastni poti zgradili socialistični samoupravni sistem ter zato ne bomo nikomur dovolili, da bi ogrožal ti največji pridobitvi boja in ustvarjalnega dela naših ljudi. Vemo namreč, da vsaka revolucija dokazuje svojo vrednost s sposobnostjo, da razvija in brani svoje pridobitve... ” PREDSEDNIK TITO (21. 12.1976) Rezultat naporov večine v TOZD SIGMAT Ko ob koncu leta primerjamo dosežene rezultate dela s planiranimi, nehote potegnemo črto pod uspehi in neuspehi. Za našo TOZD lahko ugotovimo, da je bilo minulo leto zelo pestro. Lahko bi rekli, da to leto ni bilo samo leto stabilizacije, ampak tudi leto težav in presenečenj. Prav nič nam ni bilo prizaneseno. Za vsak delovni uspeh, katerih pa ni bilo malo, smo morali vložiti maksimalne napore. Doseženi rezultati, za katere smatramo, da so dobri, so še toliko slajši, ker so rezultat maksimalnih naporov večine delavcev TOZD. Da bi bila slika popolnejša je prav, da ob tej priložnosti o nekaterih težavah in pomanjkljivostih nekoliko podrobneje spregovorimo. Za obrat poliestra v Velikem Podlogu je značilno pomanjkanje naročil na začetku leta in nenehno pomanjkanje reprodukcijskega materiala v drugem polletju. Vsled omejenih težav je bilo izpolnjevanje terminskih planov vedno problematično. Vloženo je bilo precej truda v nove izdelke, kot so čolni sandolin in kanu, samonapajalni cvetličniki ter siderni trakovi, ki pa še niso dah večjih ekonomskih efektov. Vzrok za neučinkovito osvajanje novih izdelkov so razen že navedenega še prostorske težave, saj poteka finalizacija na prostem pod (Nadaljevanje s 5. strani) ZK. Delegati DS, komisij, odborov sindikata in mladine so delovni, vključujejo se v razprave na sestankih, dajejo predloge za boljše delo itd., predvsem pa se močno zavedajo pravic in odgovornosti pri odločanju. Ta trditev pa v popolnosti ne velja izredno slabimi vremenskimi pogoji. Nasploh so prostorske težave za nadaljnji razvoj tega obrata navječja ovira. Druga ovira pa je kampanjsko prihajanje naročil za podnožja. Za pokrivanje kapacitet z naročili v času, ko ni naročil za podnožja, se pa žal TOZD BLP ne čuti odgovornega in prepušča reševanje problematike naši TOZD, dasiravno je dogovorjeno druggče. Ker so izkušnje iz letošnjega leta precej bridke, upravičeno pričakujemo več zavzetosti odgovornih v TOZD BLP za reševanje prodajne in nabavne problematike obrata Veliki Podlog. Nekoliko boljše je bilo v kovinskem obratu v Brestanici. Tu nas je reševala predvsem izredna konjuktura naših izdelkov, ki je dopuščala veliko fleksibilnost proizvodnje. Kadar ni bilo materiala za kak izdelek, smo pač delali drugega, saj smo vse, kar smo napravili, lahko takoj prodali. Pomanjkanje materialov in skrajno utesnjeni delovni prostori so nam povzročali velike proizvodne težave. Vse to je tudi povzročalo neizpolnjevanje pravočasnih obveznosti do naših kupcev. Največ težav smo imeli pri proizvodnji airless aparatov. Reprodukcijski material, ki je največ iz uvoza, je prihajal zelo neredno, kar nam je povzročalo proizvodne pa tudi servisne za delegate in delegacije posameznih SIS, kateri naj bi zastopali interese delavcev TOZD, navzven, njih število pa je sorazmerno veliko (v naši TOZD 22 delegatov). Ena glavnih nalog v naslednjem letu naj bi bila poživitev delovanja teh delegacij. Še pogled naprej, v prihajajoče leto 1981, leto nadaljnje stabilizacij e gospodarstva in sorazmerno manjšega porasta življenjskega standarda. Pri sestavljanju proizvodnih in prodajnih načrtov ter ekonomskih učinkov za naslednje leto in sploh želja, kako naj bi gospodarili naprej, prihajamo v velike težave. Na našem področju močno primanjkuje osnovnih surovin, to je hlodov. Povsem lahko se primeri, da hlodov ne bo več kot za enoizmensko delo na žagi. Če bo to res, potem b o proizvodnja žage v naslednjem letu manjša kot v iztekajočem se letu. Proizvodnja plastificiranih iveric bo še nadalje potekala v težave, saj nismo imeli dovolj delov niti za servisno službo, kaj šele za proizvodnjo. Vse to je povzročalo negodovanje pri naših kupcih, saj jim naši aparati služijo za proizvodne namene. Tudi tu je bilo nekaj objektivnih težav, ki so izhajale iz restrikcij uvoza, nekaj pa subjektivnih napak, ki jih bo v bodoče z resnejšim pristopom mogoče odpraviti. Precej tega bo rešeno s kooperacijo, žal pa gre tudi tu vse prepočasi naprej. Pogodba s firmo Wagner je bila podpisana 8. februarja 1980, pa še do danes ni dobila vseh soglasij naše administracije. Smo pred pričetkom postopka za podpis kooperacijske pogodbe s firmo Wiwa, pa nas že sedaj skrbi, če se bo tudi to usklajevanje zavleklo. Še največ težav za kooperacijo pa nam povzroča kasnitev naše investicije, saj še vedno nimamo prostorov in opreme, ki bi nam omogočala uspešno uključitev v delo po kooperacijskih pogodbah. Za dela, ki bi jih že morali sami izvajati, iščemo domače kooperante, pri čemer pa so vprašljivi roki, kakor tudi kvaliteta. Program airless aparatov bo resnično zaživel šele takrat, ko ga bomo sami v celoti usposobljeni izdelati, kar pa bo možno šele po uspešno zaključeni investiciji. Takrat bo prišla do izraza kooperacija s dveh izmenah, bistvenih premikov tu ni pričakovati. Ob morebitnem uresničevanju teh slabih napovedi se moramo zavedati, da bodo tudi rezultati gospodarjenja slabši, če se ne bomo močno zavzemali za zmanjševanje stroškov, povečanje produktivnosti, zmanjšanje odsotnosti z dela, boljšo izrabo surovin in repromaterialov itd. Tudi trenutno stanje zaposlenih v TOZD se lahko zmanjša. Vendar se bomo morali vodstvo in samoupravni organi v TOZD, kakor tudi nabavna služba v Novolesu močno zavzemati za to, da do fizičnega zmanjšanja proizvodnje ne pride in tudi za to, da gospodarski rezultati leta 1981 ne bodo samo slabši od letošnjih, temveč celo boljši. Ob koncu sestavka mi dovolite, da vsem delavcem delovnega kolektiva TOZD TPI in žage zaželim čimveč zadovoljstva, uspehov in sreče v nastopajočem novem letu 1981! STANE ŠOBAR tujimi partnerji, saj jim bomo prodajali svoje delo in ne delo drugih. Ugotavljamo, da smo še največ težav imeli z investicijo. Glede na to, da je Ljubljanska banka, Temeljna posavska banka Krško vsled pomanjkanja finančnih sredstev svojo udeležbo v naši investiciji odpovedala, smo bili prisiljeni investicijo razdeliti na dva dela. V letu 1980 naj bi zgradili proizvodno halo v velikosti 1600 m2, v letu 1981 pa naj bi z udeležbo Ljubljanske banke adaptirali stare prostore in nabavili nujno opremo. Proizvodno halo smo pričeli graditi 5 mesecev kasneje kot smo planirali, sedaj se bo pa izgradnja zavlekla zaradi vremenskih razmer. Posledice bomo občutili še vse prihodnje leto, saj bo oprema kasnila skoraj za celo leto. Delovanje družbenopolitičnih organizacij je dokaj zadovoljivo, saj si prizadevajo, da se vključujejo v probleme samoupravnega sistema v TOZD. Opravičeno pa trdimo, da je potrebna še večja angažiranost pri političnem delu glede na sedanjo gospodarsko situacijo, kjer bomo le s skupnimi močmi prebrodili težave in naloge, ki so še pred nami. Samoupravni organi se aktivno vključujejo v naloge, ki jih morajo reševati tako v okviru delovne organizacije, kot tudi širše družbenopolitične skupnosti. Vse seje samoupravnih organov so bile sklepčne, kar dokazuje, da delavci, vključeni v organih samoupravljanja, aktivno opravljajo delovne naloge. Iz navedenega lahko ugotovimo, da nam dokaj uspešno deluje samouprava znotraj TOZD kot tudi v DO. Ob tej priložnosti želim celotnemu kolektivu TOZD in DO veliko osebne sreče in uspeha v letu 1981! Direktor IVAN JENKOLE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta JANEZA ŠENICA se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD TVP in TES ter sodelavcem za podarjena venca. Hvala vsem za irečeno sožalje. Žena Valčka in sin Janez Neizpolnjena pričakovanja v soteški TOZD Leto 1980 v TOZD TSP v------------------------------ Leto 1980 se je za našo TOZD začelo ne najbolj obetavno. Težave so se kazale na kalkulativnem pa tudi na ostalih področjih, na področju surovin in pri organizaciji dela. Seveda, kalkulacije so izkazovale, da b omo gospodarili na meji rentabilnosti. TOZD TSP je sicer v letu 1979 uveljavil cene proizvodnega programa, vendar ob tako vrtoglavem vziševanju cen surovinam in repromate-rialu TOZD ni izkazoval zadovoljivih planskih ciljev. Prisiljeni smo bili iskati možnosti v zniževanju proizvodnih stroškov, katere smo v nekaterih primerih tudi realizirali in tako kalkulativno kakor tudi finančno stanje izboljšali. Tudi na organizacijskem področju smo napravih korak naprej. V juliju smo pričeli s projektom izkoriščanja kapacitet. Ta projekt nam omogoča, da se lahko že za prihodnji mesec pogpvarjamo o ozkih grlih v proizvodnji, da lahko prerazporedimo delavce na tisto delovno mesto, ki je najbolj potrebno. Sistem zahteva tudi dnevno planiranje proizvodnje, kakor tudi dnevni nadzor nad opravljenim delom. Mislim, da področje izkoriščanja kapacitet še ni izkazalo vseh svojih pozitivnih lastnosti, saj bomo morali iskati možnost tudi na tehnološkem, nabavnem kakor tudi na prodajnem področju. Letnega plana ne bomo v celoti izpolnili. Vzrok je v kroničnem pomanjkanju surovin kakor tudi repromateriala, omeniti pa moramo tudi sušilne kapacitete. Skratka, priprava surovin je bila in je še glavna ovira za izpolnitev plana. Povedati moramo, da prekoračujemo fiksne stroške, prekoračujemo tudi surovine, imamo pa prihranke na repromaterialu. Z letnim planom smo sklenili, da bomo imeli le 335 zaposlenih, kar pa nam ni uspelo. Uspelo nam je znižati nekaj režijskih delavcev; v tej smeri bomo morah tudi v letu 1981 nadalje vati. V planu smo sklenili, da bomo zmanjšali uvoz, kar pa nam ni v popolnosti uspelo, predvsem zaradi pomanjkanja dobav na domačem trgu. V kolikor bi furnir lahko dobili na domačem trgu, bi prihranili mnogo deviz. Prav tako je tudi pri laku in še bi lahko naštevali. Proizvajalci raznih okovij in ostalih repromaterialov bi morali pospešeno razvijati programe za zadovoljitev domačih potreb. Nekoliko uspešnejši smo bili na izvoznem področju. TOZD je v letu 1980 osvojil dokaj zahtevno proizvodnjo kuhinjskih vrat za zahodni nemški trg. Res, da je to šele dober začetek na tem področju, da kalkulacija ne kaže ne vem kako spodbudnih rezultatov, pa vendar smatram, da bi morah to področje razvijati naprej. Surovino bi lahko predelovali na domači žagi in bi tako deficitarnost lesne mase izboljšali. O izvoznem programu Zadnji mesec dela v letu 1980 se je prevesil v drugo polovico. Že lahko govorimo, da se leto 1980 vsaj v proizvodno delovnem smislu izteka. Ozrimo se nazaj in po glej mo, kak o smo veslali med „čermi“, katerih letos ni bilo malo. Za „čeri lahko rečemo, da so bile: velika inflacija, kije sprožila val podražitev surovin in repromaterialov. Restrikcije v uvozu repromateriala so povzročile motnje z oskrbo surovin in repromateriala. Restrikcije v uvozu strojne opreme so prav tako ena izmed letošnjih čeri. Prepričan sem, da naši delovni ljudje razumejo potrebnost takšnih ukrepov, ki morajo zmanjšati neuravnovešenost uvoza in izvoza in pospešiti stabilnejše gospodarjenje. Težko pa je razumeti ukrepe, ki prizadenejo ravno izvozno usmerjene TOZD. Na sejah DS TOZD in OOZK so delegati in člani ZK vpraševali, zakaj naša TOZD dela pretežno za izvoz, ker se z izvozom mnogo težje dosega dohodek, kot če bi proizvajali za domače tržišče. Res je, da smo letos na domačem tržišču izredno lahko prodali naš program, to je že utečeno stilno spalnico Loara in novi program Gota oz. Krka. Odgovorov na zastavljeno bomo morali tudi v bodoče razmišljati. Izvoz moramo povečevati, saj bomo tako pripomogli k boljši devizni bilanci. S prodajo naših izdelkov v letu 1980 nismo imeli težav. Težave so se nam pojavile na področju reklamacij in njihovem reševanju. Kvaliteta naših izdelkov se je prej poslabšala kot izboljšala. Ža ugotavljanje kvalitete naših proizvodov smo formirah službo, ki bo skrbela, da bodo naši izdelki prihajali na trg kvalitetni, da bodo ponos TOZD in OZD. KAKO BOMO V LETU 1981? Skupno s TOZD BLP smo že pripravili prvo projekcijo plana proizvodnje za leto 1981. Pričakujemo, da bo ta plan planska služba v kratkem tudi vprašanje je več. Celotno jugoslovansko gospodarstvo in družba v celoti naj bi bila usmerjena k pospeševanju izvoza, da bi čim prej ustvarili ravnoteže v uvozu in izvozu. Zavedati se moramo, da je jugoslovansko tržišče premajhno, da bi lahko vsi samo doma prodajali, zato se moramo usposobiti za mednarodno delitev dela na svetovnem trgu. Zmotno je mišljenje vseh, ki mislijo, da se mednarodno tržišče osvoji čez noč in naenkrat! Izvoz osvajaš lahko le postopoma, v izvozu je potrebno delovati konstantno'. Izvoz se lahko hitro izgubi in zelo težko pridobi nazaj. Končno: tako kot tuji kupec moramo tudi mi, proizvajalci, pogodbe spoštovati. Čeprav je Novoles kot celota velik izvoznik, je pa tudi velik uvoznik. Vendar Novoles več izvozi kot uvozi, torej je aktivni izvoznik. Znotraj DO pa so posamezne TOZD izvoznice, druge pa tudi uvoznice. Čeprav smo odnos TOZD izvoznic do TOZD uvoznic do neke meje razrešili, smo v TOZD izvoznicah še vedno v mnogo težjem položaju. Nosimo glavno breme izvoza ne glede na to, da izvoz potrebujemo vsi. Letos smo načrtovali povečati proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom za dobrih 20 % obdelala. Kaj nam bo plan, kije za 19% višji od leta 1980, prinesel je težko reči. Upajmo, da bomo z njim dosegli zadovoljiv dohodek, čisti dohodek, kakor tudi osebni dohodek. Pričakujemo, da nas bodo tudi v letu 1981 spremljale določene težave, zato bo potrebna še večja mera strpnosti, prizadevanja in medsebojnega sodelovanja. Vse bo odvisno od naše dobre volje; če bo volja, smo lahko prepričani, da naši rezultati ne bodo izostali. Dolžnost mi je, da se ob zaključku leta zahvalim vsem delavcem TOZD, kakor tudi ostalim poslovnim partnerjem za prispevek v letu 1980, hkrati pa žehm vsem srečno, zdravo in uspešno leto 1981! MILAN ČOLNAR zato, da bi lahko pokrili večje proizvodne stroške in da bi povečali tudi OD. Danes že lahko rečemo, da povečanega plana za 20% ne bomo izpolnili. Skoraj gotovo je, da bomo plan 117.904,800 din izpolnili samo v višini 100.703.900 din ah 85,4%. Kje so vzroki za nedoseganje pla na? Najprej razčistimo stvari pri sebi. Na spisku zaposlenih nas je bilo enako število kot lansko leto. Resnica pa je, da smo bili prisotni na delu veliko manj. Odsotnost z dela nam je grozeče narasla. Preveč je bilo bolniške, predvsem namišljene bolniške, opravičenih in neopravičenih izostankov in odhodov z dela. Nesolidarni smo bili za delo solidarnostnih sobot in nedisciplinirani pri izvajanju nadurnega dela. Nezadovoljni smo bili z osebnimi dohodki, pa čeprav niso bih majhni, saj smo si jih izplačah po planu. So bih nekateri, ki nikoli niso hoteli delati nadur, na drugi strani pa so kritizirah, da premalo zaslužijo, ki so se primerjali z tistimi, ki so delali nadure. Res je, vzroki so tudi drugje. Že na začetku je bilo omenjeno, da smo imeh težave z oskrbo s surovinami in z repromaterialom. To je povzročilo zastoje v proizvodnji, katere bi lahko omilili le z KAKO SMO GOSPODARILI - TPP Delo in gospodarjenje TOZD TDP v letu 1980 Kot običajno, želimo ob koncu leta opraviti pregled doseženih rezultatov našega dela. Ugotavljamo, da je bilo dosti narejenega, veliko problemov pa še ostaja za prihodnji čas. Letos smo si v gospodarskem načrtu postavili visoke cilje, ki pa jih nismo v popolnosti dosegli, vendar je v tem trenutku potrebno ugotoviti, da bomo to leto po daljšem obdobju zaključili relativno dobro bilančno, vsekakor pa ne slabše kot je bilo predvideno z gospodarskim načrtom. Za celotitejšo oceno uspešnosti našega dela v 1. 1980 je potrebno analizirati posamezna področja poslovanja v TOZD. 1. PLAN PROIZVODNJE Proizvodni plan za 1980 je predvideval 26 % povečan fizični obseg glede na 1979. Ocenjujem, da bo plan v tem pogledu dosežen s 94,5 % oz. 22 % več kot v 1979. Več kot polovico izpada pri doseganju gre na račun surovinskih težav v drugem četrtletju (april, maj, junij), ki so bile za TOZD v največji meri objektivne narave. V dohodkovnem pogledu ocenjujem, da bo letni plan dosežen. Na to kažejo rezultati 9 mesecev in realizacija v zadnjem četrtletju. Pozitivni premik pri doseganju prihodka (realizacije) nasproti fizičnemu doseganju plana so povzročile razlike v vrednosti valute, ki so bile povzročene z devalvacijo dinarja in s celoletnim pozitivnim trendom vrednosti dolarja nasproti vrednosti dinarja. Gospodarjenje s surovino in z reprodukcijskim materialom je ostalo tudi v letošnjem letu naj šibkejša točka našega dela. Prekoračitve naših normativov porabe so v relativnih in absolutnih številkah odločno previsoke. Gospodarjenje s surovino je eno izmed področij, ki ga bo potrebno v prihodnosti odločneje urejati. Dokočna ureditev tega področja pomeni za TOZD TDP 8-10% večji dohodek. Urejanje tega problema bo zahtevalo veliko dela in časa, predvsem pa investicijskih KAKO SMO GOSPODARILI večjo delovno prizadevnostjo in z večjo prisotnostjo na delu. Letos smo imeli ogromno večjih in manjših strojelomovin okvar. Vsi ključni stroji nam obratujejo v dveh in treh izmenah. Zato so močno iztrošeni. Ker delajo v treh izmenah, je tudi njihovo vzdrževanje otežkočeno. Za program in plan, kakršnega smo imeli, nimamo ustrezne tehnologije, ne strojev. Močno pogrešamo tehnološko ustrezno mozničarko, ki bi imela dovolj veliko kapaciteto. Mimogrede povedano, veliko naših elementov mora čez mozničarsko tudi po petkrat. C e sem govoril, da smo bili pri delu premalo prizadevni, velja to za 9 mesecev. V oktobru, predvsem pa v novembru, smo na sejah DS TOZD in OOZK sindikata in nato še na samoupravnih delovnih skupinah razpravljali o težavah gospodarjenja v TOZD, predvsem o nedoseganju plana. Sprejeli smo vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarjanja. Večina delavcev je ukrepe razumela in sprejela. Najvažnejši ukrepi so bili: delo na proste sobote. Nadure in dve solidarnostni soboti. Tako je planirano, da se dela vse sobote v novembru in decembru. Naslednji ukrepi: večja delovna disciplina, izvajanje MIK (metode izkoriščanja kapacitet), dežurstvo strokovnega kadra v popoldanskem času in večje prizadevanje za kvaliteto dela. Uspeh ni izostal, plan zadnjega trimesečja bo izpolnjen. To bo omogočilo, da bo tudi plan realizacije (prodaje) zadnjega trimesečja izpolnjen. Oboje skupaj zagotavlja, da bomo sklenili poslovno leto brez izgube. To je zasluga vseh tistih delavcev, ki so razumeli resnost položaja, v katerem se je znašla TOZD in so podprli ukrepe ter jih začeli izvajati. Uspešno zaključiti poslovno leto pomeni z manjšimi bremeni začeti novo poslovno leto 1981. Na kraju bi se zahvalil vsem tistim delavcem, ki so podprli ukrepe in se pri izvajanju ukrepov prizadevali za njihovo uresničitev. Prepričan sem, da bomo s še večjo enotnostjo in prizadevnostjo lahko začeli naslednje gospodarsko leto. Vsem delavcem TOZD TPP, kakor tudi vsem drugim TOZD in DSSS Novoles želim uspešen zaključek 1980 in enako uspešno v 1981! Direktor TOZD: ing. STANE ŠTAVDOHAR vlaganj pri otimalizaciji preskrbe TOZD z ustrezno surovino v planiranih terminih. Ureditev te problematike ne leži samo na naši TOZD, temveč tudi na celotni delovni organizaciji, ki bo morala imeti in bo verjetno tudi imela dovolj posluha za to, da se bo osnovna Novolesova dejavnost na izvozu obdržala na določenem nivoju oz. se še okrepila. — Gospodarjenje s časom Tako kot smo ob zaključku 1979 ugotavljali, da so trendi izkoriščanja delovnega časa negativni, moramo v tem času poudariti uspehe, ki smo jih letos na tem področju dosegli. Doseganje časovnih normativov je letos v stalnem porastu: v 12 mesecih (od lanskega decembra do letošnjega novembra) se je poprečno doseganje v TOZD dvignilo od 112 % na 118 %. Ugodna gibanja na področju izkoriščanja delovnega časa so vsekakor sad najširših prizadevanj vsega delovnega - kadra v TOZD in skupnih službah. Na tem mestu in v tem času ne moremo iti mimo projekta „izkoriščanja kapacitet'1, ne da bi poudarili uspehov, ki smo jih dosegli na področju organizacije proizvodnje. Letos se je našim prizadevanjem za boljšim planiranjem in boljšo organizacijo dela poleg Novolesove planske službe in službe za študij dela z zunanjim sodelavcem, uspešno priključila tudi služba računalništva in splošna služba Novolesa. Skupno delo že kaže vidne rezultate; smatram, da je že dosežen nivo, ki daje realno in dobro osnovo za delo in hitrejši napredek na tem področju. Da pa ne bi ostal le preveč deklarativen, naj skušam še nekaj stvari, razen boljšega izkoriščanja delovnega časa, materializirati: a) Pokazatelji iz četrtletnih bilanc — prihodek glede na letni plan v % — dohodek — čisti dohodek — poslovni sklad — za OD — 1. trimes. ind. 100 zaostajajo za poprečjem Novolesa. — Kvaliteta dela v TOZD Po podatkih službe za kontrolo kvalitete sum do junija imeli rahel trend izboljševanja v drugem polletju pa se je trend rahlo obrnil na negativno stran. Vidnejših premikov v tem letu ne beležimo. V bodoče bo potrebno na tem področju z nekaterimi novimi posegi napraviti vidnejši korak naprej. Zelo zaskrbljajoča pa je zadeva pri reklamaciji sedežev. Kvaliteta lepljenja v preteklem obdobju je bila zelo slaba zaradi različnih vzrokov — problemi s svežim lesom, lepili in stiskalnico so nam povzročili precejšnjo škodo, ki jo bo potrebno z rezervnimi deli v prihodnosti pokrivati. — Področje družbenega standarda v tovarni smo v zadnjih letih zanemarjali. Precej let je že minilo od obnove garderob in sanitarij. Letos smo delno adaptirali lejedilnico. V prihodnjem letu bi bilo potrebno večji del sredstev investicijskega vzdrževanja nameniti rešitvi te problematike, ki je v tovarni TDP že zelo akutna. - Razvoj tehnologije Na tem področju že nekaj let stagniramo. Z nadaljevanjem dela na projektu „izkoriščanje kapacitet" bo TOZD v bližnji prdiodnosti izčrpal možnosti večjih skokov v produktivnosti dela, zato se bo potrebno veliko bolj posvetiti spet napredku tehnologije, ki mora prinesti nadaljnje večje korake k izboljšanju produktivnosti, zmanjševanju stroškov in s tem večjega dohodka. — Delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD je bilo v 1. 2. 3. trimes. trimes. trimes. 22,8 46,2 78,5 20,4 45,5 77,1 18,5 42,1 71,8 0 47 101 100 104 124 b) Pri osebnih dohodkih, kjer smo bili vseskozi v močnem zaostajanju za poprečjem Novolesa, smo v zadnjem kvartalu leta na osnovi gospodarjenja v prvih devetih mesecih in ocene plana za zadnje trimesečje prišli na osebne dohodke, ki več ne letošnjem letu živahnejše in tudi kvalitetnejše od dela na tem področju v preteklih letih. Predvsem je treba poudariti dobro delo družbenopolitičnih org3nizacij, medtem ko se v (Nadaljevanje na 10. strani) -----------------------------------\ Pripoved starega žagarja V hitrem tempu našega časa so minila več kot tri desetletja, odkar smo na ruševinah začeli postavljati nove temelje naše domovine. Spremenili smo se od takrat navznoter in navzven, skoraj neopazno smo se tudi postarali. Tudi obiskujemo se bolj poredko. Nekoč ni bilo tako. Ali nas je h takratnem medsebojnem tovarištvu povezovalo pomanjkanje kruha? Vsaj kaže tako. Zdaj pa so ceste asfaltirane, hišice naših dedov in očetov obnovljene, povsod radio, televizija. Slamnato streho lahko vidiš danes le še na kakšni počitniški hišici. Vendar se človeku včasih ob vsem tem izobilju potrošništva zazdi, da mu kljub temu nekaj manjka, da je skoraj usahnilo tisto tovarištvo in človeška toplina, ki nas je nekoč mnogo bolj združevalo in povezovalo. Tako sva modrovala s starim žagarjem Francetom Bradačem, ki ga čas napredka ni pokvaril. Pred osemdesetimi leti se je rodil v trinajstčlanski družini v Loški vasi. Da so se preživeli, so morali delati od zore do mraka. Očeta še danes vidi, kako seje z neizmernim spoštovanjem pripravljal k setvi, da je posejal (Nadaljevanje z 9. strani) samoupravnih oranih še vedno čuti pri nekaterih zelo važnih odločitvah prevelika nezainteresiranost in mlačnost. Za prihodnje leto bo potrebno ob gospodarskem načrtu njive, ki so bile prepojene z njihovim znojem. Čeprav so še tako skrbno delali, ni bilo kruha za vse. Nad vse srečen je bil, ko se je s šestnajstimi leti zaposlil kot cestni delavec pri grofu Auerspergu, ki je imel takrat v lasti vse gozdove kočevskega Roga in žago v Soteski. Ko je France začel delati, je bil delovni dan še 12 ur, nato-10, šele kasneje na pritisk naprednih sindikatov je bil uveden 8-urni delavnik. Na žagi je delal še pred vojno vsa dela, od skladiščnega delavca, brusača do gaterista. Delali so od 7. ure zjutraj do 12. ure. Med tem so jim žene prinesle kosilo, nato so zopet delali od 13. ure do 16. O kakšnem plačanem dopustu še sanjali niso. Da bi kakšen žagar zaslužil pokojnino na žagi, tega se ne spominja, ker pokojnine takrat delavci niso imeli, razen državnih uslužbencev. Mnogi so tako delali do 70. leta starosti, oziroma dokler so imeli še kaj moči. Na žagi so delali tudi pozimi. Prenehali so le, če se stroji zaradi mraza niso mogli vrteti. „Živeli smo, ali tako. Srečen je bil tisti, ki je imel denar. Jaz sprejeti še precej spremljajočih odločitev, da bo celotno delo TOZD uspešno, dobro in tovariško. Za delo v prihodnjem letu v prodajnem pogledu ni zadreg, fizično je plan že definiran po asortimanu in kupcih. sem delal za osem člansko družino, Vsak dinar, naj sem še tako obračal, pa je vse prehitro pošel. Ker mi je bila žena v bolnišnici, sem šel k njej na obisk v Novo mesto peš, ker nisem imel denarja za vlak. Njive, travniki, vrtovi, košenice, vse je bilo takrat obdelano. Srečni smo bili, če nam je dal grof kos zemlje za obdelavo. Kolo so si privoščili le redki. Kdor ga je imel, je bil že bogat. Gostilne sem poznal le od zunaj“, pravi France. Za NOV je delal tudi po svojih močeh. Ne bo pa nikoli pozabil trenutka, ko se jih je od petnajstih rešilo le pet, ko so jih Nemci postavili pred Šarce. Nadvse pa je še danes ponosen, da je po osvoboditvi prvi pognal v pogon mali polnojarmenik. Ko je ob pogorišču žage ogledoval ožgane stroje, se je ob malem polnojarmeniku zjokal. Danes pravi, da bi tak stroj, ki je zrezal že toliko lesa, zaslužil mesto kot „muzejski eksponat v Novolesu“, da bi si ga lahko ogledovala še bodoča pokole-nja. Ne sme se prezreti, da se ne bi omenilo, da je bil žagar Na koncu želim vsem zaposlenim v TOZD veliko uspeha pri delu v tovarni, enako pa vsem, tudi tistim, ki so že odšli v zasluženi ,,pokoj“ veliko sreče, uspehov in zdravja v zasebnem življenju! B. A. France Bradač tudi prvi predsednik DS na žagi v Soteski. Seje in sestanki so bili na začetku samo ob nedeljah. Takrat še nobenemu na misel ni prišlo, da bi s sestanki motili proizvodnjo. Če na nedeljo ni bilo sestankov, so pa delali udarniki. Udarnik pa je bil France Bradač France večkrat. Pri delu je bil natančen, zato se je tudi pri „šponengi“ malo dlje zamudil. Se danes je ohranjeno spričevalo oz. diploma, ki se glasi, daje Franc Bradač gaterist — specialist. Še in še oživlja stari žagar France spomine na tiste, zdaj daleč odmaknjene čase. Mislim, da oživlja spomine na ljudi, ki so nam v tistih časih pripravljali pot, pa naj bodo to preprosti delavci ali izobraženci, pot v sedanjost. France je eden izmed teh ljudi, ki je to doživel in pomagal ustvariti. Ob slovesu mi pravi in v njegovih očeh je čuden lesk: „Če bi me prav razumeli, bi sedanji generaciji povedal rek, ki naj ga ima stalno pred očmi: kruhova pijanost je hujša od vina! Naj mi tega ne zamerijo, saj me mogoče ne bodo razumeli. Saj niti ne slutijo, kaj se pravi biti lačen, hoditi leto in dan v zakrpani obleki. Da, takrat smo cenili kruh kot danes zlato.” Zrla sva si v oči, drug drugemu. V njih sem videl tiste nenavadne obraze zgaranih žagarjev, gozdnih delavcev. A oni so bili del nas, del naše preteklosti, ki se ne more in ne sme pozabiti. Ob osemdesetletnici našemu žagarju Francu Bradaču naše iskrene čestitke. NA MNOGA LETA! TONE VIRANT NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite na UREDNIŠTVO GLASILA,, Novoles". Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri, ki bodo nagrajene s knjižnimi nagradami. Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki bodo, prispele v uredništvo do 10. januarja 1981. Urednik TESTE) V I L S L P V KO MEDVED MR S TO? p MESTO v MAKEpo/VIJ ! KRPJ v 3 MOŠKO tM e ZOKftVlM VEŠČI N D PRVF) 2EMF) ZV0C/VO NIHftNJE PU9CF) STDRI/i SLOVON/% M RS TOZD ZupRtV I v c 0ZN9K9 REKe SiPV OMSKO MESTO PR9V/ICB DELOV N EGA Čl ovčk n ZAČIMBA VRST Pl AVTOMOBILA DEL. ZA6RE8A OLG F) REMS DEL POHIŠTVA H6URA HRl/. PETROL HRV. ZGOD. (JOSIP) BOJ NI NOŽ UL/DSKl PLES CRS KR Irk A hlR9R LfT/HSKA Acf/vcne MF)T MA Čop MESTO v PoPENMJI KING COLE EDVD KO KARDELJ že A/?mber Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 5 0 8 9 10 11 12 13 15 16 17 18 19 2® 22 23 24 25 26 27 29 30 31 j TOZD TVP Leto 1980, ki se pravkar končuje, je bilo za TOZD TVP po dogodkih izjemno pestro, saj smo imeli vrsto velikih in manjših problemov, ki so močno vplivali na naše razpoloženje in medsebojne odnose in hkrati na izredno uspešne poslovne rezultate. Živo so nam v spominu znani dogodki, ki so prinesli ogromne duševne napetosti v medsebojne odnose, ki pa se vztrajno sproščajo z reševanjem problemov po zakoniti samoupravni poti. Vsekakor ob pregledu nazaj ne moremo mimo težke izgube ob prerani smrti našega direktoija tov. Tavčarja, ki je bil ne samo za TOZD, temveč tudi za celo DO človek izjemnega pomena, saj je bil izredno sposoben organizator in ekonomist. Organizacija dela, ki jo je vpeljal v TOZD, j e prestala preizkušnjo, saj z njegovim odhodom ni bila direktno prizadeta proizvodnja. Organiziranost strokovnih služb TOZD je uspešno nadaljevala začrtano poslovno politiko v drugem polletju ob odličnih rezultatih. Tudi v letu 1980 se je ponovno pokazala dinamičnost in sposobnost TOZD prilagajanju potrebam tržišča, saj je za življenje predvsem važen dohodek. Ustavitev proizvodnje tuš kabin za več kot pol leta, zmanjšanje naročil za predale in tržno neutežena proizvodnja profilnih letev nam je narekovala pospešeno proizvodnjo vezanega lesa, ki nam je pokrivala predvideni dohodek. Danes že lahko trdimo, da bomo letni plan dosegli in presegli ne samo finačno, temveč tudi fizično. Izredno dobri so ekonomski rezultati, saj smo celotni prihodek dosegli z indeksom 125% in dohodek s 144%. Vsekakor so letošnji rezultati enkratni in neponovljivi, saj je zelo težko napovedati in verjeti, da bi imeli še vnaprej tako ugodne tržne pogoje. Tudi v osebnih dohodkih smo bili deležni ugodnih rezultatov, saj je bil naš poprečni OD v letu 1979 med zadnjim mestom v NOVOLES, medtem ko za letošnjih 9 mesecev zasedamo 7. — 8. mesto ob najnižji sestavljenosti delovnih nalog. Osebni dohodki se gibljejo v skladu z znano resolucijo, ki jo v DO NOVOLES spoštujemo in izvajamo. Za leto 1980 je že izdelan informativni plan proizvodnje, ki je v bistvu enak letošnjemu. Poudarek bo na proizvodnji oplemenitenih profilov, ki naj bi v prihodjem letu stekla s polno zmogljivostjo ob enakem angažiranju sodelavcev BLP, ki so se tudi letos trudili, da so nam preskrbeli potrebne surovine in ugodno prodajali naše izdelke. Kakor v letu 1980, tako bo tudi v novem letu potrebno veliko naporov za zadostno preskrbo s surovinami, predvsem pa hlodovine. Možnosti se kažejo tudi za nabavo luščenega furnirja bukve. DS TOZD je imenoval s 1. 12. 1980 na podlagi razpisa in izbora komisije za novega direktoija naše temeljne organizacije tov. JOŽETA PIRCA, dosedaj vodje analitskoplanske-ga oddelka v DSSS. Prepričani smo, daje bil to najboljši izbor in bo tov. PIRC dobro in uspešno vodil našo temeljno organizacijo v prihodnje ob sodelovanju vseh nas. Ob sprejemu novih nalog mu želimo vso srečo! Ob izteku leta 1980 naj zaželim vsem delavcem NOVO-LES-a, posebno pa delavcem TOZD TVP, srečno, zadovoljno in uspešno delo in življenje v novem letu 1981! Izvrševal dolžnosti direktoija TVP: ŠTEFAN JAKLIČ Uspeh naših kegljačic na tekmovanju v Kranju V soboto, 22. novembra odvijalo na kegljišču „Triglava” 1980, se je moška in ženska v Kranju, ekipa udeležila tekmovanja v kegljanju v počastitev dneva Žensko ekipo so sestavljale republike in 25-letnice Jelovice, Soško, Poljak, Zoretič, Dular in ki ga je organiziralo lesno— Košmrlj, moško pa Sepaher, industrijsko podjetje Jelovica iz Majer, Sajotovič, Šporar, Rajer; Školje Loke. Tekmovanje se je ker je pri moških manjkal Kadrovske vesti NOVEMBER TOZD TDO: prišli: Ana LAPANOVIĆ, Nada ZAMI-DA, Ciril BRAJDIČ, Rajko MAKSIMOVIČ (iz JLA), Đuro RAJAK (iz JLA), Rafael FINK (iz JLA); odšli: Klara DRAŽETIČ — sporazum. TOZD TVP: prišli: Anton DULAR (iz TOZD TSP); odšli: Marija PAPEŽ — sporazum, Zdravko ŠKUFCA — samovoljno. TOZD TSP: prišli: Ivica KARLO (iz TOZD TPP), Franc JERMAN (iz JLA), Milja KEKIČ, Polona TRATNIK, Peter POPLA-šEN (iz JLA); odšli: Alojz RA UH - JLA, Ivan MAKOVEC — sporazum, Roman BRAJDIČ — disciplinska iz-ključ. TOZD TPP: prišli: Darinko HUDOKLIN, Jože UDOVČ, Martin ŠKRBEC, Ivan AVBAR, Momčilo VUKŠA, Gorgi ČINGA-ROV, Marija SAŠEK; odšli: Anica PETERLIN — sporazum, Vesna MALEŠEV — samovoljno, Irena MOVRIN — samovoljno, Ivanka BELE — disciplinska izključitev. TOZD Žaga Straža: prišli: Nevenka MAKSIMOVIČ, Milena NINIČ, Albin VIDMAR, Zehro OSMANOVIČ, Vladimir VIDOVIČ, Hakija RASTODER, Asim HUZEJ- ROVIČ, Tomo _ ŠTIMAC; odšli: Ibro OMIČ — samovoljno. TOZD TAP: prišli: Andrej NOVAK (iz JLA), Slavko SLUGA, Slavko ROGELJ, Jože AVGUSTIN-ČIČ, Izidor KO VALJEV, Ivan MAVEC, Slavko SLUGA, odšli: Milan GLIHA -sporazum, Slavko SLUGA — konec del. razmerja za določen čas. TKO METLIKA: prišli: Ivan KRIŽMAN, Gordana ŠKOFLJANC, Stanko NEMANIČ, Ana ADLEŠIČ, Jože ČERNUGELJ, Anton MARENTIČ, Joče MAVRI-NAC; odšli: Martin MUC — sporazum. TOZD BLP: prišli: Ferdo VIDMAR. TOZD TG: prišli: Špela JELENEC, Jožica ZORE; odšli: Anica ZUPANČIČ -samovoljno. DSSS: prišli: Roman PRIMOŽIČ — iz JLA, Martin PEZDERŠEK - iz JLA, Miran KAPŠ — iz JLA, Ljubo RAJER — iz TOZD žaga. TOZD SIGMAT. prišli: Jože SINTIČ, Marjeta ROŽMAN, Rajko SINTIČ odšla: Ivanka LEKŠE. TOZD BOR: prišli: Stanislav DVORŠEK - iz JLA, Marjan BOŽIČ. ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD V NOVEMBRU MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ TOZD TDP 154 219 373 TOZD TVP 122 181 303 TOZD TSP 174 168 342 TOZD TG 41 48 89 TOZD ŽAGA 149 24 173 TOZD TPI 59 22 81 TOZD TES 102 25 127 TOZD TAP 87 53 140 TOZD TPP 134 80 214 TOZD BLP 83 36 119 DSSS 83 85 168 TOZD SIGMAT 82 29 111 TOZD TKO 62 28 90 TOZD LIPA 83 4 87 TOZD BOR 74 16 90 SKUPAJ 1489 1018 2507 tekmovalec, je na pomoč priskočila Tatjana Soško. Ženska ekipa je zasedla prvo mesto s 1523 podrtimi keglji in osvojila prehodni pokal ter pokal v trajno last. Drugo mesto je zasedla ekipa Mebla (1487), tretje ekipa Save (1455) in četrto ekipa Jelovice (1376). Moška ekipa je zasedla četrto mesto s 2303 podrtimi keglji. Prvo mesto je zasedla ekipa Save (2542), drugo ekipa Jelovice (2449) in tretje ekipa Mebla (2404). Najboljša v ženski ekipi je bila Tatjana Soško s 431 podrtimi keglji in le za 4 keglje ji je ušlo tudi prvo mesto med posameznicami. V moški ekipi je bil najboljši Martin Sepaher s 415 podrtimi keglji. R. L. AKCIJA NIC NAS NE SME PRESENETITI 80/81 Delitev hrane v oteženih pogojili (Pripravljanje hrane v izrednih razmerah) Redna in pravilna prehrana ima velik pomen ne le za bojne enote JLA in teritorialno obrambo, ampak tudi za ljudstvo ob evakuaciji in množičnem preskrbovanju. Hrana je imela od nekdaj velik pomen za ohranjanje zdravja in telesne sposobnosti ljudi. To ne zadeva le bojne enote JLA in teritorialno obrambo, ampak tudi ljudi ob mnogih drugih priložnostih, kot so evakuacija, množična preskrba pri naravnih nesrečah in podobno. Hrana mora biti vedno zdrava, kalorična in takšna, da joje mogoče na lahek in enostaven način pripraviti tudi v težjih razmerah. Živila, ki jih uporabljamo za pripravljanje hrane, morajo biti obstojna, ne smejo biti lahko pokvarljiva. To pa ni lahko zagotoviti izven objektov stalnega tipa. Hrana se v neugodnih razmerah prinaša na teren, s tem pa se podira režim shranjevanje in trajnosti. Vojne vsiljujejo tako dejstvovanje na odprtem prostoru, pod milim nebom, kjer so enote prikrajšane za ugodnost pripravljanja za delitve hrane. V takih neugodnih razmerah bo v vojni večji del oboroženih sil, kakor tudi mnoge strukture splošne ljudske obrambe. Takrat mora biti pripravljanje hrane drugačno. Najbolj neugodna je zima. Neugodno je lahko tudi zgodnje poletje in pozna jesen z deževnimi obdobji. Ljudje, ki pripravljajo hrano, so takrat brez kotlov, štedilnikov, posod in pribora. Kuharji imajo improvizirano posodo: ponve, lonce, kotle in drugo, ko jo lahko postavijo na ognjišče v poljskih razmerah. Priprava improviziranega ognjišča Izkušnje o delu v takih razmerah pridobivamo na pohodnih taborjenjih mobilizacijskih in taktičnih vajah. Te izkušnje so zelo dragocene. Res je, da obstajajo tudi navadna (formacijska) prevozna — prenosna sredstva. Včasih pa bomo v spletu okoliščin tudi ob nje, prehrana ljudi pa bo morala tudi tedaj vsebovati tople obroke. Kadar je mogoče, je treba izdelati začasne kuhinje in jedilnice v poljskih razmerah. Za pripravljanje hrane zidamo iz kamna in opeke poljska ognjišča. Obliko in dimenzijo ognjišča prilagajamo velikosti razpoložljive posode, v kateri pripravljamo hrano, tako da posoda stabilno stoji. Če to ni mogoče (n. pr., kadar vojak ali skupina pripravlja hrano v porciji), se posoda postavlja tako, da se pod ročaje da primerno dolg kos lesa (tanjša oblica). Konca oblice položimo na zidove ognjišča, med zidovi pa kurimo ogenj. Moč ognja se uravnava glede na vrsto jedi, ki jo pripravljamo. Nad ognjišče se postavi šotorsko krilo ali plahta, da vremenski vplivi (dež in sneg) ne bi oteževali pripravljanja hrane, pritrdi pa se na več kolov, zabitih v tla, visokih dva metra ali več. Tak improviziran način pripravljanja hrane s skromnimi sredstvi so uspešno uporabljali mnogi partizanski odredi v prvih letih NOV. Kasneje so kuhinje enot imele po en ali več sodov iz bakra ali druge nerjaveče kovine. Hrano so pripravljali tudi na pohodu, čeprav niso imeli prevoznih ali prenosnih formacijskih kuhinj, kakršne imamo danes. Kotle so postavljali na zaplenjeno vozilo ali prikolico, prilagojeno za kuha-nje hrane. Te izkušnje so dokaz, da je tudi v neugodnih razmerah, kakršne bo vsilila morebitna vojna, mogoče redno pripravljati hrano. Zato je treba te izkušnje uporabljati tudi sedaj na pohodnih taborjenjih in taktičnih vajah enot JLA, teritorialnih, partizanskih enot, civilne zaščite in drugih. Pri tem posebej poudarjamo, kako je to pomembno pri preskrbi in prehrani ljudi ob naravnih nesrečah in katastrofah, kot so potresi, poplave ipd. Premične kuhinje so formacijska namenska sredstva za pripravljanje hrane v neugodnih razmerah. Menijo, da so bile prve premične kuhinje uporabljene za pripravo hrane v rusko—japonski vojni. Danes so formacijsko sredstvo v enotah vseh sodobnih armad. V drugi svetovni vojni je bilo uporabljenih več vrst in tipov premičnih kuhinj, a je skoraj v vsaki armadi položaj narekoval tudi uporabo navadnih kotlov za pripravljanje hrane. V NOV so hrano večinoma pripravljali v kotlih. Premične kuhinje, ki so jih zasegli sovražniku, niso bile vedno primerne za uporabo. Tako je bilo v ukazu Glavnega štaba med drugim rečeno, da morajo vse enote takoj nabaviti kotle za kuhanje hrane, premične kuhinje pa se omenjajo le kot ena izmed možnosti za to. Torej je gotovo, da se bodo poleg gibljivih kuhinj v neugodnih razmerah uporabljati tudi navadni kotli za pripravljanje hrane. Posamični deli omenjenih kuhinj se lahko uporabljajo izločeno kot kotli na improviziranih poljskih ognjiščih. Čeprav se hrana živalskega ah rastlinskega izvora lahko pripravlja na razližne načine, jo vendarle najpogostjeje kuhamo. Čas kuhanja je odvisen od vrste in starosti živil kakor tudi od trdote vode. Sveže goveje meso se kuha približno tri ure, svinjsko in telečje dve uri, sveže svinjsko meso dve uri in pol, sveže ovčje meso štiri, suho pa celo šest ur — toliko je potrebno tudi za kuhanje goveje kosti. Med hrano rastlinskega izvora se najdlje kuhata zeljni grah in leča — do dveh ur, — zelje in ohrovt približno uro in pol, kislo zelje, koleraba in fižol okrog dve uri. Pol ure je-potrebno za k uhanje riža, zdroba, suhega testa, blitve in špinače. Najmanj je potrebno za kuhanje svežega paradižnika — okrog deset minut. Navedene norme je treba upoštevati pri pripravi hrane v neugodnih razmerah, še posebno pri kombinaciji posameznih vrst mesa s hrano rastlinskega izvora, da bi lahko ob pravem času dali posamezna živila v kotel. Upoštevati je treba, da se s predhodnim namakanjem suhe zelenjave in stročnic čas kuhanja skrajša za približno pol ure. S pravo izbiro predela in mesta za namestitev kuhinje ter za pripravo hrane se v marsičem olajša delo osebja, ki opravlja laloge intendantske preskrbe. Pri tem je treba upoštevati taktične in tehnično—higienske zahteve. Intendantski organ predlaga kraj pristojnemu članu štaba. Kraj mora biti skrit pred opazovanjem, imeti mora dobre dohode zaradi prinašanja hrane in vode, teren mora biti tak, da voda odteka. Zavarovan mora biti pred delovanjem sovražno nastrojenih elementov, ki bi lahko skušali zastrupiti hrano in vodo. Mesto, kjer postavljamo kuhinje ali kotle, mora omogočati razgorevanje ognja, kar pomeni, da ne sme biti na prepihu. Pomembno je tudi to, da se na primerni oddaljenosti izkopljejo jame za odmetavanje odpatikov in pomij. * , mm a V V Jm,