114. številka Trst, v petek dne 22. maja 1903 Tečaj XXVIII O: 1 „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za VBe leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 Btot (3 nvč.); izven Trapi pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč / Oglasi se računajo po vrstah v petitu,- Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo- Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piocolo it. 3, H. nad str. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna ; ulica Cariutia štev. 12. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Zvršetek.) V vsej svrji skromnosti prot?stujemo proti temu, da bi pravna država — ščiteča nemški element t rolski — zahtevala od našega naroda zDpetno žrtev ! Slovenski narod ee je žrtvoval rad že tolikokrat za svojo širšo domovino, da ce more več brez nevarnosti za svoj cb^tanek doprinesti še to žrtev. Zato pa b«j odločno zavarujemo proti omenjenim atentatom visoke vlade. Mislim, da se mi ni treba vtapljati v podrobnosti svojih trditev in to tem manje, ker ustanovitev italijanske univerze — saj menda smemo govoriti že o tem stadiju — na bIov enakih tleh ne pomenja le nevarnosti 73 slovensko narodnost, ampak tudi za slovensko univerzo v Ljubljani. I>a pa mi zahtevamo univerzo v Ljubljani in zakaj jo zahtevami, o tem smo čuli že toliko razlogov, da ne moram izgubljati besed. Ako se pa ust.n »vi italijanska univerza, potem vlatia ce bo zopet hotela imeti Bred-stev za ustanovitev slovenskega vseučilišča! In če ee ustanovi italijanska univerza na slovenskih tleh, ne bo hotela uvideti opravičenosti zakteve po vseučilišču v Ljubljani, v kulturnem in političnem središču Slovencev. In zato naša bojazen, zato naš nemir. Go-vcr lo se je nekdaj, da se italijanska predavanja priklopijo b!- venski univerzi. Ne bomo iskali izhoda iz teh komplikacij ; ti je naloga narodnih zastopnikov in vladnega aparata. Ksr pa muremo storiti in tudi storimo z vso odločnostjo, je to, da protestujemo proti temu, da vlada pušča v nemar naši zakonite zahteve, da hoče zahtevati od našeg* naroda nove žrtve! Ven z ljubljansko univerzo!! Culi smo od predgovornikov utemeljenje zahteve po slovenskem vseučilišču, čuli o ne-dostatkih centralističnega sistema, čuli o nakanah vlade. Preostaja nam le še, da formuliramo svoje zahteve, katere hočemo sporočiti gcsp. naučnomu ministru po pceebni deputaciji. Na to je prečital govornik resolucije, ki so !,iie vse z navdušenjem vsprejete. (Resolucije smo priobčili že v sobotni številki. Op. ured.) Nato se je oglasil zastopnik mlado-češkega kluba. g. po*l. K a r b u s, ki je nsj-prej prosil, da naj se 軚kfmu klubu oprosti, da je poslal le 3 zastopnike, to pa zato, ker so slučajno lako pozno dobili vabila. Spomi-njaje na veliki shod v K ral. Vinohradih 1. 19«J1., zagotavlja Slovence simpatij in pomoči Čehov. Će bi bili prigovori Nemcev in vlade proti slovenski univerzi o pomanjkanju sil in materijala re-ničai, kaj bi pomenjalo to? I>a država po mačebevski ravna z nami ; a to niso pravi vzroki. Iste prigovore je bilo čuti proti ustanovitvi prvega Češkega vseučilišča v Pragi, a vsi so se izkazali piškave. Ce pa bi Slovani zahtevali nemško univerzo, četudi v Ljubljani, črez noč bi jo dobil'. Vse to nas uči, naj ne verujemo nikomur, nego lastn'm silam in završujem z željo, da bi kmalu stala za Vas prekoristna, za nas premila univerza v Ljubljani (Burno odobravanje). Imenom srbske omladine je izražal svoje simpatije Slovencem g. J o v a d o v i (J, imenom Hrvatov g. Kiseljak. Obadva sta predlagala, da se shod izjavi za reprcciteto izpitov na jugoslovanskih univerzah. Nato so govorili zastopnik poljskega akad. društva »Ognisko« g. Julij K o s in ruskega društva »Bukovine« g. Novak, za češko dijaštvo je govoril g. Jaroslav Repa, kije med drugim obetal, da bo češko dijaštvo, ki pojde med narod razširjat idejo češke univerze v Brnu, objednem manifesto/alo za slovensko univerzo. Vse govore je zorano dijaštvo spremljalo z izrazi veselja in navdušenja. Burno pozdravljan je nastopil na to g. posl. dr. Ferjančič: »Veleslavna skupščina! Ne pričakujte od mene novih stvarij za današnjo prevažno razpravo, kakor bi bilo s »diti po Vašem viharnem pozdravu. Stvar je tako vsestransko poznana in razložena, da bi se reklo : vodo nositi v Savo, če bi se t nova hotelo dokazovati potrebo slovenske univerze. A nekaj naj naglašam : da Vam mora biti narod, če-gar zvesti sinovi ste, hvaležen, ker ste tudi to priliko porabili, da manifcslirate za slovensko univerzo. Hvaležni smo Vam pa tudi mi poslanci, ker c;nimo in uvažujemo to, če bodo imele naše besede, katere se bodo govorile zopet na pristojnem mestu, tudi odmeva. Ni ga višjega cilja v naši politiki, nego da se ustanovi slovenska univerza! Danes presega ta zahteva zahtevo po zjedi njeni Sloveniji; kajti ona bi bila steber zjedinjene Slovenije in naravni predpogoj tega najvišega ideala slovenskega. Hvaležni Vam moramo biti za skrb, da ta ogenj ne ugasne, ampak vedno klije in se razširja do zadnje koče slovenskega seljaka. Zahvaljujem se Vam, da ste nas vabili, in ceneči visoko zaslugo, da ste porabili ugodno priliko, Vas poživljam, da to misel tudi za dobo počitnic razširjate med narodom. Ko se je hrupno pritrjevanje poleglo, dobil je beBedo g. S 1 a v i ć, ki je sporočil zanimivo vest, da mu je iz zanesljivega vira znano, da je naučni minister zatrdil italijanskim poslancem da ne more dati Italijanom p «* e j univerze nego Slovencem! Zdaj pa je obljubil Italijanom pravno akademijo. Zato lahko mi zahtevamo takojšno ustanovitev slovenske pravne fakultete. Tej zahtevi pridružujemo zahtevo, da se takoj prizDa bogoslovnemu učilišču v Ljubljani pravica b ogoslovne ! f a k u 1 t e. V Avstriji imata to pravico in ' čast le ol<>muškh in solnograska bogoslovna šola ; isla pravica bi ee lahko precej priznala tudi ljubljanski (Pritrjevanje). Nato so se prečitale došle brzojavke, izmed katerih omenjamo brzojavko od »Triglava« iz Gradca, župana g. Hribarja iz Prage in »kršč. scc. zveze« iz Ljubljane. Zahvalivši se udeležencem jim je zaklical pred-sedoik slovanski »Na zdar« in zaključil zborovanje. Politični pregled. V Trsta, 22. maja 1903. Strahovlada na Hrvatskem. Dobiti natanjčne vesti o sedanjih dogodkih na Hrvatskem jo nemogoče, da se brzojavke, ki govore o istih, ne puščajo naprej in se Bum-ljiva pisma iz Hrvatske uradno odpirajo. Vsejedno pa je iz nejasnih uradnih poročil, ki se pošiljajo v svet, mogoče priti do prepričanja, da je položaj grozen. V sredo zvečer se nam je posrečilo dobiti brzojavko iz Zagreb*, katera nam poroča, da je bilo v torek 21 obešenih in 40 demonstrantov ubitih. Včeraj pa smo dobili drugo brzojavno vest, ki zatrjuje, da je bilo zjpet v Bredo obešenih — 38 oseb in da je 53. pešpolk, ki je nastanjen v Zagrebu, odrekel pokorščino, ko se je zahtevalo, naj strelja na demonstrante. V vaseh Gračina in Gračevina pri Kri-ževcih so kmetje uprizorili grozen upor. Orožnikom so morali priti na pomoč ulanci, katerim se je posrečilo premagati upornike. V spopadu v Gračini sta bila dva ubita in jednajst njih je bilo ranjenih. Aretirali eo 102 oeebi. Ranjence in aretirance so na vozovih odpeljali v Križevce. Mnogo aretiran-cev pride pred naglo sodbo. V spopadu v Gračevini pa so b.li trije ubiti in 28 je bilo ranjenih ; tudi tu so mnogo kmetov aretirali. V Zagrebu je bil sodnik bannkega stola, Fer:c, premeščen k okrožnemu sodišču, kjer , bo vodil razprave proti neštevilnim aretiran-' cem. Ferid je do sedaj vedno vodil politične 1 procese. Zagrebške ječe so tako prenapolnjene, da morajo aretirance zapirati v vojaške I magazine. Po vsej Hrvatski in Slavoniji vihra 1 upor. Tudi v Brodu na Savi je v ponedeljek j po noči došlo do spopadov med demonstranti I in orožniki in je bil neki gostilničar ubit. j Aretirali so kakih 50 oseb. V Novi Gradiški so demonstranti postrgali z zidov imdjarske napise in so po-; rušili tudi vodnjak, ki je nosil ime bana j Khuena. Hoteli so porušiti tudi železniško PODLISTEK. Na rojstni zemlji. 10»; C. Bpiftal Kaaver-Šasdor-Ojalaki ; prevel XXXII. — Gospića Vera ! — oglasil se je plahim glasom Lev, ki je že vse popoludne Čakal, da bi jo videl vsaj še enkrat. — Lev! — je zavpila Vera in posko- j čila kT šku. Obraz jej je zasvetlel v silni radosti. Ali v isti hip se jej je zmračil in obledela je od žalosti. — Jaz nisem mogel — moral sem, da vas vidim še enkrat. Moja dobra mati me | je poslala, da vam naznanim, da bi prišli v j Lipojtk. — Ah, vaša mati je dobra, ali — — in deklica ee je v razburjenju obrnila od njega. — Goepica — prosim vas — poslu- j šajte. Vera, ali res ? — — — in Lev ni mogel dalje. Vera je šla do okna in se zagledala v temni večer. Lev ni vedel, kako naj se jej približa in kako bi jo zaprosil odpusčenja — kako bi jej odkril svoje srce. Vsaj to zadnje je hotel izvesti. — Će tudi sem velik grešnik — je začel slednjič, hodeči po sobi — ako tudi ne zaslužujem vašega usmiljenja, ali vendar verujte mi, jaz sem te dni, ko sem bil daleč od vas — dovolj trpel in se pokoril. Prosim vas torej — Vera — ne jezite se — tudi če vam je pogled name strašen — oditi hočem domov — samo obljubite mi, da poj-dete k moji materi, Vera — jaz vas rotim — ne odbi ajte meje prošnje ! — Odpuščeno vam je ! — je rekla Vera nekako slovesno in spomnila se je svojega občutka na grobu Bianšinem. — Vi mi odpuščate! — je vskliknil in skočil do nje k oknu, prijemši jo za obe kakor led hladni roki. — Jaz vam nimam česa odpuščati — ali ona tam gori — — — ! — Vi, vi, ste mi odpustdi ! — O — hvala, hvala vam! — Saj Vera — jaz vas tako ljubim. Vera pa se je, od radosti, ganotja, ali od česa, spustila v jok. Njej je bilo neizrečeno sladko, milo, in zopet tužno. Tudi sama ni vedela, da se jej je glava naslonila na njegove prsi in da jej on poljublja lase in da jo vleča še bližje k sebi ; komaj da je čutila tresenje njegovih vročih rok. — Vi poj dete z mano! — Pojva! — Pojva! Vera — ali vas bom Bmel predstaviti svojima roditeljema kaker njihovo hčerko ? — Lev ! — in obesila se mu je okolo vratu z burnim objemom, a vse drage besede so 83 jej zgubljale v blaženem ihteoju. Sedaj je vedela in čutila, da jej je na teh njegovih prsih dom i a rod — vse — ali VBe ! In ko je on pripognil glavo do njenega l:ca, našle so se jima ustnice v bujen žarek — prvi poljub. — Pojdiva ! — roka v roki sta zapustila staro hišo. Na pragu se je Vera obrnila žalostno in je dolgim pogledom objela ves postajo, a je še pravočasno prišel batalijon vojakov, kateri so demonstrante razpršili in jih mnogo aretirali. Tudi v Jaški so bile demonstracije in sti bili iz Zagreba odposlani tja dve stotniji vojakov. V Samobor došli so kmetje iz okolice in prirejali demonstracije pred okrajnim na-čelniatvom. Napadli so potem hišo podpredsednika hrvatskega sabora, Franciscija, katerega so hoteli ubiti. Francisciju pa se je posrečilo pobegniti in se je nekje skril. V noči med ponedeljkom in torkom bile bo velike demonstracije tudi po vsem hrvatskem Primorju in so demonstranti zopet potrgali brzojavne žice. Vojaštvo z Reke se je vsled tega s posebnim vlakom v največi naglici odpeljalo v hrvatsko Primorje. Na Reko pa je iz Karlovca dospel en batalijon pešpolka Cattinelli. Na dan obletnice smrti bana Jelačida, v sredo, bile «0 v Zagrebu velikanske demonstracije. Ze na vse zgodaj je bilo na podnožje Jelačičavega spomenika položenih mnogo vencev z lepimi, pomenljivimi napisi, eden izmed njih Be je glasil: »Ustaj bane, Hrvatska te zove!« Ob 10. uri zjutraj bila je v stolni cerkvi Sv. Marka slovesna maša-zadušaica. Cerkev je bila natlačena žensk, mož in mladine. Množica se je po maši, prepevajoča hrvatske narodne pesmi, pomikala po SLrossmajerjevi ulici proti Jelač čevemu spomeniku. Množica je potem obkrožila Je-lačicev spomenik in je tudi tu prepevala narodne pe*mi. V bližini pa je bil pripravljen močan vojaški oddelek. Od tu se je množica napotila proti kolodvoru madjarske državne železnice, Kamor so jej sledili redarji na konjih. Doslo je na to do spora med množico in redarstvom in je bilo mnogo stotin oseb aretiranih. Demonstracije so se potem nadaljevale ves dan in je bilo mnogo oseb ranjenih in tudi nekatere ubite. Vse važnejše točke so bile zasedene po orožništvu in vojaštvu. Kaj ee je prav za prav popoludne in na večer godilo, o tem brzojavna poročila molče, ker morajo molčati. Istotako manjkajo podrobnosti o dogodkih, ki so se zidnja dva dneva vršili po deželi in o katerih se trdi, da so bili še hujši od dogodkov v Zagrebu. Gotovo pa je, da se gibanje širi tudi v one kraje Hrvatske, ki so bili do sedaj mirni in tudi v Dalmacijo. Predvčerajšnjim popoludne so orožniki obkolili univerzo ter cerkev in samostan usmiljenih sester, kamor so se visošolci zatekli, in bo vse tamkaj nahajajoče se dijake proglasili aretiranimi. Pozneje so vsa skupaj odvedli v zapore. Na večer so se demon-tranti umaknili v park Maksimir, kjer so se gotovo pripravljali za nov napad. Iz Šopronja na Ogrskem odpeljale so se dom; no, potem je pogledala na Leva in duša se jej je stresla od blaženstva, razkošja in sreče, ali v isti čas si je zopet očitala nezvestobo do starega rojstnega doma — ali zopet je vzdignila oči proti Levu in zopet je bila vsa blažena. »Sedaj sem njegova — in nikogar druzega več!« — je vskliknila sama sebi oduševljeno. Lev je v Bvoji sreči komaj pričakoval trenotka, da pride pred stariše. In ko je od daleč videl rudečo luč od okna in mu je okolo obraba p.hal veter, noseči vonj trave in zemlje iz Etarega vrta — je v navdušenju povsem mladega človeka hitel k dvoru, bolj nOBeči Vero nego jo vodeči za sabo — in, otvorivši velika vrata, je vskliknil: — Vera — glej — tu ti je sedaj dom ! * * * Leto dnij pozneje se je v domači kapelici vršila poroka med Levom in Vero — a on je bil sedaj, kakor se je imenoval sam : »delavec na svoji lastni grudi«. (Zvršetek.) v Zagreb štiri vojaške stotnije v popolni vojni opravi. Nadškof Stadler in nekateri drugi prelati namerujejo iti Da Dunaj, da bi pri cesarju izpoaiovali odstop bana Kbuena. Nadškof Posilovic pa je odpotoval v Kim k papežu. Nadalje je ves hrvatski episkopat brzojavno naprosil cesarja, naj odstavi bana Khuena. Od občin, društev in drugih korporecij ter zasebnikov v Dalmaciji bilo je nad 5 sličnih brzojavk poslanih na cesarja. V isti namen so se napotili ca Dunaj tudi vsi dalmatinski deželni in državni poslanci, katerim se pridružijo tuJi nekateri slovenski poslanci, da pojdejo skupno pred cesarja. V znak narodne žalosti so Spljet in druga dalmatinska mesta vsa v crnini, možki pa nosijo zgolj črne ovratnice. Poleg velikega protestnega shoda, ki bo v nedeljo v Ljubljani, bo istega dne tudi po Dalmaciji shodov, na katerih bodo protestirali priti postopanju madjaronske vlade na Hrvatskem. Minole nedelje pa so tak shod priredili .-slovanski visokošolci v Pragi. Na tem shodu je bila vsprejeta resolucija, ki zahteva fioancijelno neodvisnost Hrv&tske, svobodo tiska, pplošno volilno pravo in svobodo združevanja. Zatrjujejo, da je po vsej Hrvatski do današnjega dne aretiranih kakih 3000 oseb. Te dni vede ee ban, grof Khuen-He-dervarv, naravnost infamno, izzivalno. Demonstrativno se namreč sprehaja po zagrebških ulicah, obdan od orožnikov in svojih tajnih policijstov in v družbi druzega ma-djarskega grcfa in njemu vrednega druga skoraj izključene iz parlamenta. Ali s tem ni rečeno, da so politično brezpravne, ampak jih le Madjari z nasiljem in tiranstvom od vračajo od uživanja teh pravic. Taka politična brezpravnost večine prebivalstva je nezdružljiva z duhom in nalogami konstitu-cijonalne države. V duhu in namenu kon-stitucijonelne države je neusahljiv vir političnim pravicam vseh narodnosti, torej tudi nemadjarskih. Te pravice so tem poslednjim sicer potlečene, ali niso zamrle. Sicer pa je trditev I gronova v navskrižju z istim narodnostnim zakonom, ki so ga ustvarili Madjari sami in ki je tudi dane3 v veljavi. Iz veega rečenega, iz dejstva, da na Ogrskem se ne sme govoriti le o enem na rodu, je dosledno izpodbita tudi argumentacija Ugronova — s katere je podpiral zahtevo po samostojni ogrski vojski, — če*, da Ogrska želi le to, da bi mogla v svojem jeziku služiti dinastiji ! Madjari imajo svoj jezik, Ogrska pa ne, ker poslednja ima ver jezikov, katere govori celo večina prebivalstva. Kar in kakor je torej g. ITgron govoril o »narodu« Ogrske, je izhajalo iz madjar-skega šovinizma, ne more se pa vzdržati pred božjo lučjo — resnice. Tržaške vesti. klanje Hrvatov je sramota pred svetom in greh pred Bogom!« — pomenja, da tu govori ogorčena duša hrvatska, kjer-koli je je kaj. In tako je : Srbi se dvigajo. Dvigajo se ne samo v Dalmaciji, ampak tudi ob mejah Hercegovine in Bosne, ki sa dotikajo Dalmacije, se že narod giblje, kajti : kri ni voda ! Srbi in Hrvatje so eno telo, ena duša ! Ko je bolna duša, tedaj trpi tudi telo — in narobe. Kjer se Hrvatje proganjajo in mrcva-rijo, tudi Srbi ne morejo ostati mirni. Vsst, ki smo jo danes zjutraj posebnim potom (brez posredovanja državnega brzojava in državne poste) dobili iz Dubrovnika, adresiramo in priobčujemo vsemu slovenskemu narodu, a zbok tržaških razmer, izlasti našim tržaškim Slovencem in drugim Slovanom brez razlike, priporočujč ob tcj priliki našim vrlim okoličanom, pa tudi našim slovenskim delavcem v Trstu, niij si zapišejo v svoje slovensko srce in slovensko dušo, da, ako plaka hrvatska duša v Dubrovniku zbok prelivanja krvi in tiranstva v Hrvatski, mora občutiti itadi ca.ša slovenska duša. Torej čujte našo vest:' »O odhodu hrvatskih poslancev — ki so aa potu do vladarja na Dunaj — s parobrodom iz Dubrovnika, v tistem trenotku, ko 13- parobrod imel dvigniti svoje sidro, izrekel je abademil* Altirevic' odkrite glave čutstrven, globok, Srca v Dalmaciji in dogodki na Hr-, , . . ~ . . . TT. .li- topel eovoj. s katerim je rotil poslanca, naj Tiitskem. Od vseh strani dobivamo toliko-! 1 ° . , A , , . _ . , .... _ j store svojo dol^oost do skrajnosti, tako,- da raznovrstnih ve^ti, katere ne samo da liustri-| . . ... u so toliko poslanci, kolikor vsi potniki na Hr-' , , , rajo neizmerno kritični položaj v sami vatski, ampak istodobno potrjajo« grozničavo , '.,... . ...... . v * . , režju in na ^moIw*y »kali in jecalo«! žalosti li nemirno stanje ter najgloblje občutke vsen-i . . Slovanov v monarhiji avstro ogrsk?. Gospod Erd<»dvja. Istotako infamno je postopanje . . . ,. ^r , » ~J . , . ' mi niste rs» predBetfaik dr. Koerber, na ka- ra vnateija državnih železnic, Ivudviga, kateri je izjavil, da dokler ostane on na dosedanjem mestu, ničesar ne spremeni. Madjarski jezik j da se mora na Hrvatskem spoštovati in in ganotja.* Oj slovenski bratje I Ćnjete-li, kaj se vrši , . , . . , , : taco doli na jugu I>almae je, kjer je skupna tereza osomto adrssiramo vsebino- sledečih , , , *■ -«_- . .. _ , . zrbel hrvatsko-sloveaskeza naroda m- kjer vesti, naj a le zapise aa use*a — ko inna ze sree . . . , _ , . po Biva jo kosti naših starin in časar, da se sarka^ično id neumno igra z r J . . ,. , _ . , .... _ . . . i fc r a 1 i e v i z-- n a r o d » e v 1 a ci !a r s k e najevetfjjim bratskimi- čutetvi in srčaimi J madjarskim uradnikom ni treba učiti se hr-jw . . . ... rr , o , i d i n a s t i j e ! cutki eislajtanskiA Mmratov, Slovencev, Srhov, j J vaščine Te besede fanatičnega Madjara so- seveda se bolj razkačile Hrvate in L^idvig ve dobro, v taki nevarnosti je vsled tega njegovo življenje, zato pa niti ne hodi domov spat, temveč prenočuje v nekem salonskem r vagonu na kolodvoru. Kar se tiče vesti, o kateri smo pred' dnevi priobčili, da sta bila namreč v Eri-ževeih Srb Jov potem »Jedinstvo« v svoji zadnji številki, da se mu ! ^ poMtiaae-areloeto, a»tođi »oveško doato-iz popolnoma zanesljivega vira javlja, da je ^ ta vest pop )inoma resnična in pridodaja:: Čehov in« drugih naših slovanskih bratov: tla, . , „. . * ., - , . , . . .. . tečemo pivobcitr tu< drugih jako- zam- mi noeem® »beoimno 3rpeti Djegovih uesla^ib , . „. . t _" r. f , . »mivih vesti, ki-smo tU dobib. Te vesii se >witzov*, ampak vokaaati m hočemo z de- , _ , . ........ . . ' r . , _ . . „ bodo cale, ker lih ze priobči resnica ii» pra- ranji prec? vsem- izobra^ain* svetfjT»i v Ji^v- . ropi in na drucih straneh »veta, da je doiel >lca " . r , ^^ . ^ Ali, kadar i*- Madiar»t&e pošiljajo cele čae, v k a t e r e mi s^e- s t a r a A v s ti p i j a „ . , * : . ,. polke v Hrvatsko in kaviar na potetc-tfi in f ji •] j. - * i brzojavnih uradih v 2agreb« in po veejih mara uam«a tn i c i n v i A v s t to je :: Avstrija slovanski Z Nočemo za danes, da vržemo med1 na«; mestih po Hrvatskem delaj& uradniki pod ubitih, en cel narod je v krvi, povit v globoko žalovanje. Zblaznele vdove, plakajoče sirote, zaročenke, sestre, matere, vsklikajoče po maščevanju, zemlje hrvatske, ki rdeče od krvi naroda : taka vam je slika, ki — ali zato, ker nam je bliži, ali ker je bolj grozen odsev vztočnih razmer — deluje, da vsaj za hip pozabljamo na sramote in brez-sramnosti oficijelne Evrope v Orijentu. In zakaj ne ufctsnejo narodi, tlačeni od VBeh strani tega popačenega zapada, v soglasen krik protesta ?« Potem se člankar spominja trpljenja Armenov, Romunov, Mladoturkov ter za -ključuje : Tu je rodbina človečanske zsdruge potlačena v krv in potegnena na vešala zato, ker je zahtevala oksigen- življenja ! Tako pišeta omenjena laska lista. Italijani vendar niso še pozabili žrtev, ki so jih »ni morali pokladati za svoje združenje. Pod utiEom dogodkov na Hrvatskem se klsojajo danes vsem tlačenim narodom, ki se bore za svojo svobodo. V tem imajo no» svoji strani vse, kar čuti človeško, kjer koli so erca dostopna za veliko misel svobode in člove* čanstva. Ali v tecz. klanjanju nimajo aa svoji strani — nemške javnosti- {z malim: častninni izj-srnami Taki so bilfi vedno t>i Nemcir kadsr ko& so prihajali v dotike z drugimi naredi. Vsikdar ko bili tlačiteljii ^uje svobode in če je nieo mogli' dušiti s« silo, pestjo in orožjem, pa so jo skučftli ubit:> kleveto in nasramovanjem. Tako je tudi sedaj, ko- se zvija na-rod hrvatski v^ mukah,. da bi zlomil krute spone. Tudi sedaj kleve-čejp, tudi sedaj zaeramnjejo... A ker je že tista državna institucij^., kateri pravimo avstrijski korespondenc ni bi štva, je naravno., da> tu< Včerajšnji trž. lisci so- jrii biroja iz Zagreba, ki ime ki so se predvčerajšnjim-menihom bana Jelačiča ir najodličneje dame. in met baronica OžegovifS- — ! množiae »Pobel«, svojat ! liaj tacega v tako m vsprico takih dogodkov in^ na š>koc!s> narodu, ki se svija v bjii in !>bupii< — to- je podlost, to-je 5rivo»nost> brez^ primeue. Takt> psujejo A- za vso to- nesramnost ludi isti zaeraaMvvani avttrij- Nem- irouje. ► tega ložice, 1 »I tako ovo je bilo prvo krštenje Bloge Hrvata i Srba, kad su, u borbi proti tudjin-stvu, obješena bračajedne majke. Ako su obješeni, njihova vješala bila Po®>r Slovenoii ia janstvo. Evo- nas » beee*h> !' Kirvatje : Dalmatinski namestnik l>arž>D Handei v Zatiru izgubil je svoje spanje. Da je 'a&o, n »ja in oni Sz^Hovi v Budimpešti — garijo (MkikovaB^f. Gospod Ivan. Makarovič, tla pod nogami. nadučitelj v Jelšanab^. bil je na aaetiiiarodni Trž»^4e no»T»ino- ;a tsrae^diji na Br- čebelarski razstavi, kl jo je osrednje avstrijsko vatskeiu Z. — Včerajanji >11 Gazzettino« društvo priredilo v časfsiod4t do- 25». aa. m. . na Duaaju, odliks>van za rasotavljeni panj »Po zadnjih vestoh j d- soditi, da je po- čebel ii uiedn.z državo® ■ srebrno ia raa&tavno ložaj na Hrvatskom najhuji^ Povsodi, biltt-v priča fakt, da je dal ravnaijeJj. brzojava v blagoslovom ljubavi jednog naroda dvaju /jJKlru nalog d>je ^^javko, ki je prišla glavnem »estu,. bilo malib krajih po de- od katerega-k Jedinstvo« je izdalo predvčeraj-; faij8 v ^adru 3a«držati^ popisati in poslati na šniim na msli prilogi več brzojavk o dogodkih v Hrvatski. V teh brzojavkah se potr- namertništvo. p rt j ti desj>otizmiiiMadjaroTjc. Možje, žeoske in otroci ee zbirajo na. nrgiii. i» prirejajo siiae Na ta način se postajo dalje na ^re- i demonstracije. juje, da je bilo v Križevcih 40 rodoljubov :&>te le Qne Wjavbe, ki so dobile vi-aamj Je5e so natlačene.. Ali strah pred >eo bilo preko iva obešena, da je v Hrvatski e kr nameatnižtva v Zadru. Iz tega se- vidi, ine zaustavlja ogorčenja užaloščenega naroda. ....... ranjenih, da so ječe pre- ^ gOHpGd boron, ^^ wmiš nekaj ^p^jTj' «>dišea poalu^jo- ie nekoliko-dni. snuje nekaj napolnjene, da je mesto Križevci obkoljeno va(lnega. Osobito mu delajo skrbi odlo5»e in Aii o8^ narod varnost in perou od vojak*ur ter da se ljudje obsojajo na smrt ( Teli5antttvene manifestacije vsega hrvatskega »lli postavlja nasilja in takoj obešajo. naroda v i»almaciji: kajti vse Križevcih sta dva obtoženca, ofcso- Ravno, ko smo pisali ta članek, prišla Aruštv.^ aa8e¥l»iki^ gospe, deklic i« mala P™ v skrajno muko, sto^la heroično pod je v naše uredništvo oseba, katera je ia p o- deCa l>r*ojavlj»jo neprestano na tM»rja, vešaU in UCDrlai v P'ePirifiai,ju' pol no m a zanesljivega vira i z - sedanjega nositelja hrvatske kraljevske sodelovala " dobro ave^a naroda, /lada 9 v Zagrebu; kr#ne. da stori nemudoma konmr klanju V^jaš^vo, podvoja orožništvo, po»no- vedela, da je danesvz-ag na več krajih požar. Parlament in narodnosti na Ogrskem V seji zbornice dne 20. je bil znamenit govor opozicijonalnega poslanca Ugrona, ki se je z nenavadno ostrostjo zaganjal v institucijo skupne armade in je zahteval narodno, seveda madjarsku vojsko. Dinastiji je pripoznaval le najviše vodstvo. Lepo je govoril gospod i gron, samo da je bil vedno v hudem nasprotju z resničnimi odn< saj i — z oolorično resnico. Mož pripada sicer h »klerikalni« struji okrajne levice v ogrski zbornic , ali to ga ni ženiralo in ga ni zadrževalo od najdrznejše v^eh laži, ki jo je izrekel s tem. da je izjavil, da v parlamentu je izražena — volja naroda ! Volja naroda ?! Morda bi se dalo prepirati tudi o tem, da-li je v sedanjem parlamentu izražena volja vsega ma djarskega naroda? Ali recimo, da je. Toda g. Ugrcn je hotel, reči v prvi vrsti to, d a jena Ogrskem le ensam politi č -t i narod, in da eo torej nemadjarske narodnosti politično brezpravne, mrtve. To pa je ravno i ajveča laž. Narodnosti na Ogrskem res ne uživajo političnih pravic in so hrvatskih krat o v v Hrvatski. — Gospod baron Handei, dalmatinski namestnik v Zadru ima prav, da se baji. A vi goepod ministerski predsednife dr. Koeroer, zapomnite si dobro, da tudi nai vas pride vrsta, da se boste bali. A naši bratje Srbi, ki v tera resno-svečanem času pozabljajo na vse domaČe tu^e in prepire, tudi oni se vzdigtajejo. Srbski občini v Dalmaeji, Pastrovi-r in Budva, ležeči ob vznožju Črnegore in pod Timor-pla-nino, sti že odposlali brzojavke na vladarja na Dunaj. Njima slede druge srbske občin« po Dalmaciji. Takrat, simpatični ministerski predsedaik Koerber, vam ae damo veselja in zadoščenja, da bi se v vašem elegantnem in somptuoznem ministerskem kabinetu, z fino avstrijsko cigaro v ustih, zlohotno proti Slo vanom smejali in jih izigravali po starem avstrijskem ziBtemu »divideet impera*., (t£iz-deli brate in jih vladaj) ter brali plod« latinske prislovice : Duobus liga«»t:bu3% tertitt* gaudet — če se dva tepets> uživa tretji t A kdo je ta tretji, to veste ravno vi prav dobro! Brzojavka L - ske občine v Dalmaeiji, odpo slana cesarju na Dunaj iti ki se «iaai ; »To žuie i»darat*vo,. ali narod hrvatski, naveličan biti igrača, ogrska vLade,. uslaja. Vsa zgodovina aarodvv se vrti okolo bojev za priborite« aezavisnusti. THanska borba herojev v Ltalijji je monument, v zgodovini. Današnja bovba naj bo Hrvatom v izgled. Kakt>r oai fcutjo ljubezen do sveje aemlje, do svojih domov, tako črtijo tudi druga plemona aa svojo domovino.^. Mi jizn privosčamo, da bi sedanja njihova;, borba f :m prej došla do- svojega zakjučka in da bi krvna žrt*e njihovih bratov don*sle popolen vspea. Kakor je bila simpatična vsemu eivi-liziranema svetu borba Madifarov za neodr j slučajev prehodov k unijatom ali k grško-vi&nost, tako se sedaj obsoja kakor tiransko | iztočnjakom in bil bi konec vsakemu izvra- zlato svetinjo. Na tem krasnem vsp&bu če-Btitamo našemu .vrlemu čebelarju, g. Maka-rovičunter nas še posebno veeeli to> da je vsaj on edLtti ia-med vaeh ietrskihi čebelarjev na tej raastavi zastopal to-piameiiito panogo našega spodarstva. T^ržamn.je postal na podlagi aovega zakona o tiomovinaki pnvvioi I^Sože Peter iz Dalenje vasi na Notranjskem. Vprašanje dagol i ©e. V >Naši ž>logi« priol^čuje neki župnik Člauek> o tem vprašanju, v katerem, izvaj&j da privilegij rabe giagolice ne pripada zidanii oerkvi, ampak akur»:ni veinUiovv ki pripadajp k tej eerkvi. Al^> bi. sv. Stolica iz^viia„ da stvarni privilegij pripada oerk\\tn» občini, v kateri se naJ&aja i>ojcrtina cerkev, pot^m ne bi bilo toliko različnih nasprotuj uči h si t ^mačenj. V »Naroclnera. listu ; predlaga Anton dr. Aatončič, da. bi se še enjkrat zahtevalo od sv. Zbora za obrede ra^tolmačenje v tem zmislu, da bv se — brez ozira na dosedanjo rabo staroslovenskega jeaika — mt>gli posluževali pri.vilegijai starosloveaakega jezika v sv., liturgiji (sv. maši), domačega na vseh drugih činih v vseh cerkvah onih župnij, v katerih so. rimokatohki večinoma Slovani, ako vežina njiJn zahteva to. od svojega škofa. To naj bo geslo VSOm. slovanskim novinam, dok-lor Be no doseže to. .3eoda ni privilegij malag^ števila, ampak pravioa vseh. # * Današnji »S jle« piše : »Narod hrvatski, od enega konca do druzega, od skrajne soverne točke pak do skrajne južne točke, jja po.vit. v morje plamena in krvi. Na stvtijaa je Tajajen U* mnogo uanju, obdolževanju in napadanju na pojedine gko£e^ Glagol ve, kakor narodne svetinje, ne bi ljubili sam> vsi Hrvatje, ampak tudi vsi Slova«i> ki časte svoja apostola sv. Cirila in, Matcdija, in ista ne bi bila politično strašilo, ampak cuofct do uresničenja božjega proro» čanstva: en pastir in ena čreda. C. kr. nezakonitosti. Tukajšnji kr5mar Fran Valetič je bil po e. kr. redarstvenem. uradu kaznovan na 4 krone g'obe,. oziroma 12 ur zapora, ker sta v njegovi krčmi nekega j dne pela dva vinjena človeka ! Krčmar se je pritožil proti omenjeni kazni in to v slovenskem jeziku. Te dni pa je prejel rešitev priziva in sicer v — laškem jeziku ! Dotični odlok nosi štev. 22596 —III. in na čelu pečat: k. k. Polizei-Direetion — Triest. Po cašem mnenju je tako postopanje c. kr. redarstvene oblasti — kršenje /.akona o enakopravnosti vseh narodnosti v Avstriji. Tu ne pomaga niti izgovor, češ : daje namestništvo tako rešilo rečeni priziv. Na-mestnistvo, redarstvo in sploli vsi c. kr. uradi morajo reševati vse slovenske vloge v slovenskem jeziku. Mi zahtevamo to najodločneje — ker imamo pravico zahtevati to ! Kako si razne c. k. oblastnije dopisujejo v svoiem notranjem poslovanju, o tem se nočemo prepirati : v visoki meri nas pa briga, kako ti uradi odgovarjajo na slovenske vloge. Ćas in s cer skrajni čas bi bil, da c. k. gospodje vzamejo v roke naše temeljne zakone in jih pazljivo prečitajo — vsaj člen XIX. teh zakonov. Poturica hujši ed Turka. Pišejo nam : V dokaz, kako naši izdajice sovražijo nas, svoje lastne brate, izvolite prijaviti sledeče : Z darski mojster in odjemnik zidarskih podjetij Guglielmo Dobrigna (Viljelm Do-brinja(!), posestnik pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, kraški odpadnik, zagrižen slovanožrc in izdajica svojega lastnega naroda, se je izrazil v ntdeljo dne 16. t. m. v Škednju, v gostilni »pri Beniču«, ob navzočnosti več domačinov Škedenjcev in dragih Slovencev sledeče - Ako bi jsz mogel, bi vse Slovence do zadnjega obesil in udušil.« To tako segrelo, da bi se mu bila -o bi ne bilo stražarjev blizo .amli. , tem ee kaže, kako veliko sovražtvo g(je izdajice do nas lastnih bratov. Ako hoče izzivljati in zabavljati čez naB, nsj gre našim nasprotnikom, tam bo dobrodošel ; ali da se drzne v javnem lokslu, med Slovenci, tako izzivljati, to je že skrajna predrznost, kakor^oje je zmožen eJino-le odpadnik. Poturica je hujši nego Turek. Več slovenskih mcž. Lepi »socijalisti« ! Ko so te dni tu v TtBtu stopili v Btavko mizarski delavci, je eden slovenskih delavcev zaprosil za obi-ča no podporo za odpotjvanje. To podporo je mož tudi dobil v znesku 6 kron in je tuli takoj odšel v Ljubljano. Predno pa je bil ta m na kolodvoru južne železnic*, je na shodu mizarskih delavcev nastopil neki človek, ki je govoril v imenu stavkujočih in je mevl drugim izjavil, da je — »sramota« za neke vrste ljudi, ki so prišli v Trst z namenom, da bi tu obogateli, a ko hočejo nazaj v domovino, da mornjo prosjačiti za vožnjo !! ! Isti človek je napadal deluvee iz Kranjske, češ, da B.i ti — tuj-^i, a je pu9til pri miru one, ki so prišli sem iz Kalabrije, ker to so baje — domačini! Mi prinesemo ime tega človeka, čim je doznamo. To pa lahko poveneže dane?, da je ta človek slovenske krvi ! S3<*venski sodelavci so iskali g. Kopača, da bi protestirah pri njem radi ravnokar omenjenega žaljenja, a ker gospoda Kopača niso dobili, so se pot žili »sodr igu« Chius-si-ju. Ta pos-lednji pa je ponovil žalitev, češ, da so slovenski delavci oni, ki prihajajo v Trst delat konkurenco »domačinom«, kateri da morajo gledati, kako jim tujci odnašajo kruh iz-pred ust!! ! Xaši možje niso ostali dolžni odgovora g. Cbiussj-ju. Vprašali so istega, kdo je bolj domačin : ali oni, ki prihajajo iz Italije (in teh ni ravno muh ), ali pa oni, ki so tu doma v svoji državi in na moji zemlji?! — Omenjtni sodrug jo je oh to vprašanje — popihal, ne da bi bil cai odgovori. Ta stvar je pač taka, kakor smo trdili vedno: italijanski podan ki so tu domač.ni, domačini so pa — tujci ! Koliko časa >o gospoda ? ! Kakoulogo igramo tu ? Slovenski delavci. Občili zbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico vršil se bj v nedeljo dne 7. junija ob 9. uri zjutraj v prostorih »Slovanske Čitalnice« (ulica San Francesco št. 2, 1. nadstr.j sledečim dnevnim redcm : 1. Pozdrav predsednika. 2, Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o kmetovalskih razmerah v tržaški okolici sploh in še poBebno z ozirom na vprašanje poljskih čuvajev, brezobrestnih posojil kmetijskega poduka — poroča gospod dr in hišna oprava ; ulica Kiborgo 2, hišna oprava; na Opčinah 195, krava in tele. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 16.1, ob 2. uri popoludne 24.4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.1. — Danes plima ob 5.42 predp. in ob 5*37 Matej Pretner. 5. Volitev novega odbora. 6. pQp ■ oseka ob 0.11 predpoludne in ob 11*48 Eventuelni predlogi. j popoludne. Ce bi ne bil občni zbor sklepčen ob določeni uri, vršil se bo za uro pozneje. Udje se vabijo s tem, da se zbora polno-številno udeležč. Mi smo že prei par dnevi pozivali naše Vesti iz ostale Primorske. X I® Opatije smo prejeli: Zabava, ki se je imela vršiti v Opatiji dne 28. t. m., DUNAJ 22. (B) Velikoknežja dvojica Jurij Mthajlovič Ruski je dospela semkaj iz Aten. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GCDNIK. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trati KXXKKX*KXttKKKKXK X Svoji k svojim! J * ZALOGA * pohištva * okoličanske posestnike naj se oklenejo te družbe, to je na dan glavne skupščine družbe bv. naj jo podpirajo, da bo ona mogla podpirati njih. Cirila in Metodija za Istro, odpade. To V samopomoči je rešitev ! Kajti le onemu, ki pa z ozirom na tužne in žalnstne razmere kaže, da si hoče in zna pomagati sam, pomagajo bratov v Hrvatski. tudi drugi činitelji. Taka samopomoč pa je X Iz Sežane nam pišejo : Za slovenske možna jedino le po združevanju, po organi- visokošalce v Pragi so darovali : gg. Maks zacijah, kakoršna je tuii naša kmetijska Hrovatin c. kr. sodnijski pristav v Sežani družba. Več njih, ako so se združili v skupno 10 kron. — Dr. Viktor Gregorič okrajni i XI Št. 1. hiša Marenzi. jg silo, zmorejo marsikaj, Česar ne zmore poje- obč. zdravnik v Sežani 10 K., Alojzij Bajec g SajVeCjatOTM JOtliŠtYajrifflOrSie 162818. g * jg dobro poznane jg H tOTarne inizarsfce zadrnse y Borici (SolKan) u vpisane zadruge z omejenim poroštvom K J prej ^Inton Čeraigoj £ S Trst, Via di Piazza vocchia (Rosario) S št. 1. hiša Marenzi. ZZ nasi linec. Družite se torej, poljedelci in ' gradniki naše okolice, ujedinite se 1 »Kmetijski družbi« v namen samopomoči. Kdor je člen, naj pride na občni zbor, kdor ni — vpiši se nemudoma ! vino- v Sežani 6 K. Vesti iz Kranjske. * Valvazorjev spomenik. Naučna upra va Tržaška posojilnica in hranilnica namerava postaviti slavnemu kranjskemu hi-opozarja opetovano svoje zadružnike, da bo Btoriografu Valvasorju spomenik. Model je občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 10. {izgotovil naš domači kipar g. prol G a n g 1, predp. v dvorani »Slov. Čitalnice«, ulica San a gJjja 89 vjjje v kratkem v c. kr. umetelni Francesco št. 2. ! livarni na Dunaju. Spomenik bo stal v parku Koncert. Pevsko društvo »Kolo« javlja, ! prefi deželnim muzejem, Prostor pred muze-da bo obhajalo dne 19. julija t. 1. obletnico jem ge prjmerno uravna in se v ta namen razvitja društvene zastave z velikim kon- najbrže kupi del Souvanov*ga vrta. certom. Kraj in druge podrobnosti pozneje. | * Medveda izredne velikosti, tri stare Posebnega vlaka — ne bo! Fprava, CGnte težkega> je ustrelil snani lovec gospod južne železnice je »Kolu« odgovorila, da za jOBip gtriej posestnik v Koritnicah pri Kne-1. junija ne more dovoliti posebnega vlaka, • žafeu Qa Notranjskem, v nedeljo dne 1 7. t ker da ima (z ozirom na ogromni promet) ob 7 uri z%re5er na čakališeu v koriškem : za ieti dan premalo vozav. j €kvivalentnem gozdu. To je že tretji od g. Škoda ! Ali tudi, ko bi bili dobili pose- ' ustreljeni medved. Vsa ČaBt vrlemu in I ben vlak, bi ne bilo zadovoljeno vsem izleta- j prfl(jrznema lovcu. : želnim Tržačanom, ker uprava državDe že-J . leznice bi ne dovolila, da vozi iz Gotice | ! v Ajdovščino nad 10 vozov pa vozi največ 40(> iz'etnikov. Solidnost zajamčena, kajti le3 se osuši T t« nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^ Jfr peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobns, mo- || ^J derni sestav. Konkurenčne cene. jg y Album pohištev brezplačen. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOG A: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati uikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nuetrovan cenik brezplačno in franko. VOZI iz ! Deset vozov Brzojavna poročila. Dogodki na Hrvatskem. TKST 22. (B) Politično društvo »Edinost« je odposlalo na cesarja prošnjo, naj bi končalo prelivanje krvi v Hrvatski se in Iz Trsti pa bi bilo šlo gotovo dvakrat toliko izletnikov, ko bi bilo prostora na razpolago. Dokler ni dograjena nova državna že- nflj w M oda'tranilo povod razburjenju hr j lezmca preko Kraea, ni niti misliti na po- vatakega naroda. sebne vlake v Vipavsko dolino! >Kolo«, ZADER 22. (P.) Spljet, Makarska, Du- »Sokol« in močan oddelek »Tržaškega pod- brovnjk in v3a me3ta p0 J)almac;jj B0 se po. pornega in bralnega društva c si preskrbe v[]& y žalogt iQ črnin0 zbok nečUVenih tTin- potrebne vozove m bo izlet v tem lepem skih dogodkov v Hrvatski. Znaki žalosti pomladanskem času — vsejedno krasen. — črne zasUve ae izobešajo. Vse je cg.rčeno »Kolo« že ima najetih več »žardinerc in bo v0e užaljeno# moglo preskrbeti še drugih, ako se priglasi , Držami Zbor. zadostno število izletnikov. Izlet se bo vršil | DUNAJ 22. (B.) Zbornica poslancev.— dne prvega junija. Odhod ob 4. in pol uri Finan5ni miniBter je predložil 6-mesečen pro-zjutraj izpred velike vojašnice. V V3pavi se raguDski provizorij za dobo od 1. julija do izletniki ustavijo, ogledajo si izvirek Vipave oj dec j. j in druge znamenitosti. | y svojem vpr2Aanju do predsednika je Prihod v Ajdovščino točno o paludne. 1 p0(Jl. Biankini opozarjal, daje bilo na Hr-Kdor se želi udeležiti tega krasnega izleta, vat3kem 21 oseb obešenih in 40 ubitih. Vo-naj se blagovoli prijaviti pri blagajniku njegovih somišljenikov zahtevajo, naj ,Kola\ in sicer se more storiti to vsaki da*t od krona direktno po°eŽe vmes. 6 do X ure zvečer, ali pa pri tajniku »Kola«, I Govornik spominja predsednika, da je v g. Turku v tiskarni »Edinost« od 8. ure tem mesecu predložil dve interpelaciji rad zjutraj do poludne in od 2. do 6. popoludne. dogodkov ni Hrvatskem, ter je opozorjal na Kdor te prijavi, mora ob enem plačati nujnost odgovora vspričo porabljanja skupne 5 kron za vožnjo. vojske proti hrvatskim državljanom. Kdor želi obedovati v »Hotelu Šapla«, Govornik je zaključil: Hrvatje apelirajo, kjer je prostor določen za tržaška društva, kar ao yga drUga zakonita sredstva izcrplje naj blagovoli javiti to gornjima, ker drugače ^ na najvisjo instanco, na krono, katero ni možno zagotoviti postrežbe, radi velikan- BO toUitolsrati branili. (Živahna pohvala.) skega navala gostov. Ministerski predsednik je v svojem od- Darovi. Vesel i ca, katero je na »belo govoru tajil, da bi se bilo sodno poetopalo nedeljo priredila » Velesila« v Škednju, da proti kakgnl tiskarni v Ljubljani in je trdil, del čistega dobička podari družbi sv. Cirila da so ve8ti Q dogodkih na Hrvatskem preti-in Metodija, ni prinesla nikakega dobička. ranCf 803ebno da ni res, da je bilo 2.1 OBeb Zato je društvo »Velesila« iz svoje bla- obešenih in 40 ubitih. (Koliko pa 2 ? Ured.) gajne podarilo družbi sv. C rila in Metodija Govornik pravi, daje razburjenje v nekata-kron. rita krajih neopravičeno. V kolikor se inter- Vabilo na < XXXIL odborovo sejo pelacija tiče vojske, prepušča govornik odgo-»Slovenske Matice« v Ljubljani, v sredo vor ministru za deželno brambo. dne 27. vel. travna 1(.»03. 1. ob petih po-i Predlog Biankinijev, naj se o izjavah poludne v društveni pisarni. — Spored : 1. miniaterskega predsednika otvori debata, je Naznanila predsedništva. 2. Potrditev za- bil odklonjen s 84 proti 78 glasom. (Djlgo-pisoika o ( XXXI. odborovi seji. 3. Poročilo trajni protesti JugoBlovanov in Cehov.) o računih za I. 1902. 4. Poročilo o pripra- jz T|80|j|]| krogov vah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo po- DUNAJ 22. (B) Casar je obiskal danes ročilo. Kventualia. predpoludne princa-regenta Luitpolda Bavar- Drašbe premičnin. V soboto, dne 23. I skega in njega hčer Terezo v palači Madena. Albert Broscii ;TKST - t i. S. Antonio 5. - TKST iožDlar in izdelovalec čepic. ODLIKOVAN >'A KAZSTATI v Trstu 1 SSL'. Velika zaloga kožuliovine in eepic za civilne in vojaške osebe. Izrsuje vse poprave najhitreje in ekonomično. Shranjuje kužuhovino in miško obleko ter jauači za vsako škodo proti molem in ognju. Gnstar Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veeehia, (vogal Androna deli' Olrao). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecavij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na .......kolodvor ali brod v Trstu...... Na znanje! Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se je dne 16. t. m. preselil se svojo-delavni; o iz ul. Giulia ŠtV. 32 - v ul. Zovenzoni štv. 4, pod firmo Josip Rože in drugi. Trst, 16. maja 19Cm. iOSip Rože, mizarski mojster. maja ob 10. ari pr«dpoludn« m bodo vsi« ) •artdbg tak. e. kr. okraj nega aodišfia xa civilna stvari vrši e sledeč« draftha premičnin : ulica Giulia 3, klopi in police; zagata del Moro k»»oj ; ulica Chiozza 7 A, li šna oprava; ulica Farneto 10, 10 s fjnerjev ; pri sv. Ani 204, kameniti nagrobni spomeniki ; ulica Sa. Martiri 1, hišna oprava ; Kojan 1, Povrnivši se v cesarski dvor je vsprejel obisk princ-regenta. Princ-regent odpotuje danes ob S. uri «večer v Monakovo. DUNAJ 22. (B.) Cesar se poda dne 28.. t. m. v tabor pri Brueku na ogledovanje čet ter se povrne na Dunaj dne 29. t. m. o poludne. Snovij za možke obleke v velikem izboril, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajalnica sukna BEaccari & Pross ulica Malcauton št. Xa zahtevanje se izvrše od izvrstnih krojaeev tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko. zemtbena ponudba. Državni uradnik, prijetne zunanjosti, dobrosrčen in miren, udovec 4;i let, z dvema ljubima deklicama, se žt-li zipet poročiti z gospio-j ali vdovo od 30- let naprej. Po g nji ljubezen do otrok in utišaj dota ter primerna izobrazba. Diskretnost zagotovljena. Resna in ne anonimno ponudbe naj se pošljejo na upravo lista »HLiinostc pod Šifro »Domovi nstvo«. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejAih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. ■O* o=oo § Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli § C O R S O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3 20. tumena, > po gld- 3.50 Specijaliteta abuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angieška po gld. 3.50 n^zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 >'ar»fbe po meri. Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 C OO ==0' o OO Blagor, gosp. Ana 4'sillar! Po nalogu Nj. ekselence gospe pl. Sy«"»g-venv-Maru-h (avstr. poslanice v iVrolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Va^e izvrstne pomade. >prejmite ob jedaem toplo zahvalo, »iospa grofica se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu poinade. Z vsem spoštova i C Frieda komorna dama Nj. ekselence. katljico Vače čudodelne poinade zaraščo lasij. r-poštovanjem hr. A. /epold. kopal. zdra". Krnsdorf šh-sko. Veleč. go«pa Ana Cslllajr! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Ktelk;i |tl. M a 11 v, soproga sutinan Berhardatr. I Mad. Ana Csillag! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem Kmilija Radunskv kom. dama pri Nj. zviš. gospej princeziaji Hoenlohe, Čhateon de Roncv. »iospa Ana Csillajr! Prosim pošjite po povzetju '1 lončka Vaše pomade za raščo lasij. .laz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. Moji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rašča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. \V Zedvvitz l~nt. Neuburg b. Aach (Češko). Gospa Ana ('silla?! Prosim pošljite ini vnovič še en lonček Vaše izrstne pomade za lasi. Priuceziaja Carolath, (Cothen. Ahn.) B X Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spaln«, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po nacrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost narociteija. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : STOji k SFOjim ! Rudolf Aleks. Varbiiiek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. ZI. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod z a birmo. Qbuvala za pospode Qbuvala za gospe. črna, angleška po gld. 3.20, lumena, črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 > po gld. 3.50. nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Specijaliteta obuval za dedke. Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. * * * * * Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H I Š T V 0 IVI najeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 T R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IV GRATIS TOUflRNfl POflISTUfl IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. H m o: H H cn as H ulica Cassa di itfsparmio Tovarna na Dunaju. I vr Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Xajfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — — — — brezplačno. — — — — — — Urar F. Fertot — TRST — ulica dele Poste 1, vogal ulice Carintia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikanska množina ur za birmo. Izbor stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. PREDNO kupite ----PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio jjasperini TKST — ul. Nuova 15. — TRST v kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/o odbitkom. Idor nakupi blaga za 10 K vdoDi poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja •ne vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komun&lrih obligacij, sret-k, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti — izgubi = k u rzn i Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. B^T* Borzna naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ., . dne vzdiga. ----- Promet ■ čeki in nakaznicami.