Posamezna številka 10 vinarjev.
šiev. 254.
V LioMlani, v petek, 6. novembra 1914.
Leto M
2-20 29'— 35'-
B Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . . K 26'— za en meseo „ . sa Nemčijo oeloletno sa ostalo Inozemstvo
V	Ljubljani na dom:
2a oelo leto napre] . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
sa celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno
ostalo Inozemstvo.
. 12--
par Uredništvo le v Kopitarjevi nlioi Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. '/4. =
Političen iist za slovenski narod.
Eaostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 « za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Min oznanila, umu. isniuiee 1(1.:
enostolpna petltrrsta po 2Ivin.
enostolpna peUtvrsta po 40 »ln.
Izhaja vsak dan, lzvzemil ne-
delje in praznike, ob S. ari pop.
Bedna letna priloga Toni rod
Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol št 6. — Hačnn poštne branilnioe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
VolsKo z Rusi.
Dunaj, novembra. (Uradno.) Tudi včeraj so operacije na severnem bojišču se izvršile po načrtu in popolnoma neovirano od sovražnika.
Južno od izliva reke Wislok so vvgle naše čete sovražnika, ki se je utrdil na zahodnem bregu reke San, iz vseh njegovih pozicij. Naši so vjeli 1000 Rusov in zaplenili mnogo strojnih pušk.
Ravnotako ni mogel sovražnik vzdržati našega napada v dolini Stryj. Tu smo vjeli 500 Rusov, zaplenili 1 strojno puško in več vojnega materijala,
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
XXX
Berolin, 5, novembra. (Kor. urrd.) Veliki glavni stan poroča: Na vzhodnem bojišču se ni nič pomembnega dogodilo.
XXX
POLOŽAJ NA POLJSKEM IN OB SANU.
Na Poljskem so Rusi obstali na črti Kutno—Lodz—Opoczno—Kielce—Klimon-tov. Na razpolago imajo sedaj na Poljskem okoli 25 armadnih zborov. Na severnem Poljskem se zdi, da je položaj zrel za pri-četek novih bojev. Nemci bodo baje kmalu pričeli z ofenzivo.
Ob spodnjem Sanu si stoje avstrijske in ruske čete v močnih pozicijah nasproti in čakajo na ugodno priliko za napad.
RUSI PREPODENI OD ČERNOVIC.
»Az Est« poroča iz Černovic, da na vzhodnem bregu stoječa ruška armada od 30. oktobra nič več ne obstreljuje Černovic. Pri mestu Kuty poražene močne ruske čete so bežale severovzhodno proti Snia-tynu. V isto smer so se obrnili severno od Černovic pri Kutyorniku premagani Rusi. Predno so se pa mogli pri Sniatynu združiti, so jih naše čete razkropile. Rusi so imeli velike zgube. Naši so zavzeli Snia-tyn.
Orožniški polkovnik Fischer je povedal poročevalcu omenjenega lista, da so naše čete na drugi strani Pruta bežečemu sovražniku vzele vso municijo in da so zadale ruskim težkim baterijam ogromne izgube.
BOJI Z RUSI OB KARPATIH.
Ogrski list »Esti Ujszag« poroča, da se za mostove čez reke Stryj in Opor vrše hudi boji. Rusi so pri Sinavodski, pri izlivu Opora v Stryj ob železniški progi Stryj— Munkač, večkrat napadli naše čete, pa so bili odbiti. Sovražnik je na begu svoje topove zakopal. Več Rusov iz Sibirije in iz Krima je bilo ujetih.
Pri Nadworni, ob železniški progi Marmaros-Sziget—Stanislav, so bili Rusi vrženi nazaj in na črti Dolina—Nadvvorna smo precej napredovali. Pri Bolechov/u so bili odbiti močni ruski napadi, pri čemur se je posebno odlikovala poljska legija.
PRVA POŠTA V PRZEMYSLU. Krakov, 5. novembra. »Ziemia Prze-myska« poroča: Dne 15. oktobra je došla prva pošta, odkar je bilo mesto oproščeno ruskega obleganja. Med večtedenskim obleganjem se je nakopičilo čez 60 vreč s pismi in časopisi, Pošta je tako vrlo delovala, da so imeli že prihodnji dan vsi v rokah pisma oziroma časopise. Dne 18. oktobra se je vrnilo v Przemysl več sto železniških uslužbencev,
EVAKUACIJA KRAKOV A.
Iz Krakova poročajo cenzurirani Usti.
C. in kr. trdnjavsko poveljstvo je obevstilo magistrat, cla se more začasno ustavljena prostovoljna evakuacija Krakova pričeti zopet in po možnosti še v večjem številu, ker lahko pride Krakov kot trdnjava v nekoliko težav-nejši položaj. Zato je umestno, da tudi bogatejši prebivalci zapuste mesto. Na podlagi tega bo magistrat izdal oglas, ki bo uredil odpotovanje siromašnih slojev, za katere bodo pripravljeni posebni vlaki in za katere bo tudi v za-paclnih provincah skrbela država.
»Nowa Reforma« z dne 2. novembra prinaša: Kakor izvemo, odpelje v torek ob 8. uri zjutraj prva vlak iz Krakova proti Dunaju, ki bo vozil krakovske pi'ebivalce. Natančneje na oglasih. Tu Podgorco so pričeli spraznjevati.
V BITKI OB VISLI PADLO 200 ČASTNIKOV KAVKAŠKE DIVIZIJE.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Švice: Iz Petrograda se poroča, da je v bojih ob visli padlo okroglo 200 častnikov neke ruske kavkaške divizije, med njimi dva generalna majorja in trije polkovniki.
VARŠAVSKO PREBIVALSTVO PROTI OBSTRELJEVANJU MESTA.
Krakov, 5. novembra. Varšavski židovski list »Haint« poroča z dne 21. oktobra: K varšavskemu generalnemu guvernerju Essenu je prišla 70 mož broječa meščanska deputacija z voditeljem poljsko-rusofilske stranke Romanom Dunovvskim na čelu in izjavila, da vsa Varšava želi, da se mesto obvaruje pred obstreljevanjem. Guverner je odgovoril, da civilna uprava ne more dajati vojaškim oblastem tozadevnih navodil, Nato je Dunowski podal v imenu celega mesta izjavo, da pade odgovornost v slučaju, če bi mesto trpelo škodo vsled obstreljevanja, na tiste, ki so zakrivili prepozno obrambo mesta. V tem slučaju je nemogoče zagotoviti, da ne bi Varšava in ž njo vsa Poljska izpremenila svojih političnih čutil. Nato je bila baje cela deputacija aretirana.
OPUSTOŠENJA PRI VARŠAVI. —
POLJSKA DOBI AVTONOMIJO?
Vratislava, 5. novembra. Sosnovi-ški list »Kurjer Zaglembia« poroča: Osem dni sem vlada okoli Varšave mir. Na tisoče sanitejcev pobira ranjence na bojišču Blonie—Piaseczus. Okolica je opustošena, 20 cerkva porušenih, prav toliko močno poškodovanih. Železniška proga Varšava—Skierniewice je porušena; 23 mostov je razstreljenih. Carska palača v Skierniev/icah je uničena. Varšavski listi poročajo, da bo dobila Poljska avtonomijo. Pričakujejo prihoda ruskega carja.
CARJEV ODPOSLANEC V VARŠAVI.
»Reč« poroča iz Varšave: V Varšavo je došel kot carjev odposlanec vojvoda Oldenburški. Ob sprejemu oblasti je izjavil: Car ve, kakšne težke čase je zdaj preživela dežela. Odposlan sem, da Vam izrazim carjevo in caričino hvaležnost! Car je poslal lastnoročno pismo varšavskemu nadškofu.
OBISK CARJA V VARŠAVI. Ruski car se bo dal kronati za poljskega kralja?
Poznanj, 5. novembra. Ruska vlada naznanja v varšavskih listih, cla bo car obiskal Varšavo. Car bo došel tja, da izda nov manifest na Poljake in da se bo dal po vzgledu carja Nikolaja I. v katedrali sv. Ivana kronati za poljskega kralja.
BAJKA »NOVEGA VREMENA«.
»Novo Vreme« objavlja sledečo bajko: Blizu Varšave so Rusi vjeli nadkonjarja saškega kralja, vsled česar se sklepa, da se nahaja spremstvo saškega kralja na Poljskem. To dejstvo je v zvezi z načrtom nemškega cesarja o obnovitvi saksonske dinastije v kraljevini Poljski. Obenem, ko bi bili Nemci zavzeli Varšavo, so nameravali tudi izvesti politično dejanje velike važnosti, kar dokazuje navzočnost saških dvornih uradnikov v tako izpostavljeni postojanki.
SINA TOLSTEGA V RUSKI VOJSKI. -AMACONKA. - TRINAJSTLETEN VOJAK.
Turin, 5. novembra. »Stampa« poroča iz Peterburga, da služita pri ruskih ambu-lancah dva sina starega pisatelja grofa Leva Tolstega, Aleksander in Elija Tolstoj. Gospa Kvadašev, slavna raziskovalka tujih pokrajin, se je posvetila poizvedovalni službi v Rennenkampfovi armadi, kjer služi 13 let stari Nikolaj Petuškov, sin bogatih posestnikov, ki je zbežal z doma, da vstopi v voisko, kar so stariši pozneje odobrili.
Njegovemu zgledu je sledilo mnogo drugih mladeničev od 13 do 15 let. Verska sekta »duhobitcev« se je vrnila iz Kanade, kamor se je svojčas smela na priprošnjo Leva Tolstega izseliti. Ker ji verski nazori prepovedujejo rabiti orožje, je prosila carja, da sme služiti domovini v bolniški strežbi.
HUJSKARIJE PROTI RUMUNIJI.
Z Dunaja se poroča: Neki rumunski list je objavil slike o grozovitostih, ki so jih baje naše čete zakrivile v Srbiji. Zdaj se je pa dognalo, da so porabljeni klišeji še iz časa balkanske vojske.
ProM v Srbije.
O BOJIH ZA METKOVIČ.
— Graški »Volksblatt« poroča o bojih v Mačvi med drugim sledeče: Poleg zmage pri Šabcu so tudi drugi deli avstrijske armade izvojevali zmago. Srednje skupine so namreč po zmagah v Mačvi nadaljevale svoj pohod in zavzele kraj Metkovič, ki je bil doslej največja ovira našega prodiranja proti Valjevu. V Metkoviču so se Srbi močno utrdili in so svoje okope branili z močno artiljerijo. Naši mogočni novi topovi so pa kmalu razstrelili sovražne utrdbe. Hraber naskok naših čet jc prisilil Srbe, da so se umaknili in zapustili Metkovič.
NOVE PODROBNOSTI O PORAZU SRBSKE ŠUMADIJSKE DIVIZIJE.
»Siidslawische Korrespondenz« poroča: Evgen pl. Irinyi, ki se je vojskoval v fronti proti iz Bosne izgnanimi Srbi, poroča o popolnem porazu srbske šumadij-ske divizije. Poročilo slove: Srbska šuma-dijska divizija, ki je bila poražena na vrhovih Romanje Planine in se je morala umakniti v divjem begu, je bila po naših najodločnejše zasledovana. 23. oktobra opoldne smo došli v R., ko smo korakali ponoči in podnevi, kjer smo izvedeli, da se je sovražnik umaknil v dveh skupinah nazaj, in sicer Srbi proti V., Črnogorci pa proti S. Predno so se umaknili, niso pozabili, da so oplenili vse mohamedanske prebivalce, njih hiše so pa zažgali. Ko smo prišli, je vse gorelo s plamenom. Takoj smo gasili in smo še marsikaj rešili. Kmalu nato smo nadaljevali prodiranje proti srbskim silam, ki so jih tvorile z rezervami ojačena šumadijska divizija, 10., 11. in 19. pešpolk, trije kavalerijski šva-droni in ena divizija artilerijskega polka. Vse čete so bile ojačene z rezervami drugega in tretjega poziva. Naše prodiranje se je izvrstno posrečilo. Sovražnika smo dohiteli na njegovem begu že 24. oktobra zjutraj in ta dan smo uničujoče porazili šu-madijsko divizijo. Vreme je bilo zelo ugodno. Za zavzetje srbskih postojank smo se borili več ur. Naše strojne puške in havbice so še o polnoči streljale. V teh bojih so bili Srbi popolnoma poraženi. Osvojili smo vse višine, ki so se nahajale v sovražnikovi posesti. Naši so skoraj obkolili sovražnikovo levo krilo in se je popolnega uničenja le s hitrim begom rešil. Priborili smo veliko vojnih ujetnikov, topov, strojnih pušk in znaten del trena. Ko so bežali Srbi čez Drino, jih je v reki veliko utonilo. Neki ujeti srbski stotnik je izjavil, da Srbi v celi srbsko-bolgarski vojski niso trpeli toliko izgub, kolikor so jih imeli v bojih zadnjega tedna. Srbske izgube so bile tudi dejansko strašne.
POTIOREK IN APPEL SARAJEVSKA ČASTNA MEŠČANA. — IMENOVANJA SARAJEVSKIH ULIC IN CESTA.
Sarajevski občinski svet je v svoji seji 4. t. m. imenoval za častna meščana feld-cajgmojstra Potioreka in generala pehote pl. Appcla. Nadalje je sklenil, da imenuje nekaj glavnih cesta za ceste: cesarja Viljema, vojvodinje Zofije Hohcnberg, Potioreka in sultana Rešada.
pokopali dva hrabra topničarja, ki sta padla v boju proti Francozom. Naši boji so namreč sedaj naperjeni proti francoskim baterijam, ki so postavljene na Lovčenu in na sosednjih višinah. Naši opazovalci so natanko spoznali pri topovih francoske vojake. Dokazano je tudi, da so francoski topničarji z zastrupljenimi krogljami streljali na vodnjake in napravili vodo nevžit-no. Naše baterije in naši forti, pa tudi naše ladje se bore z občudovanja vredno hrabrostjo. Marsikatero naših utrdb je že zadela sovražna kroglja, kljub temu se pa sovražniku ni posrečilo niti ene naše postojanke prisiliti, da bi utihnila. Nasprotno smo pa mi že več sovražnih pozicij razstrelili.
Velo rusko vojno ladja ponesrečila?
Bukarešt, 5. novembra. Ruska bojna ladja »Veliki Aleksander Nikolajevič«, ki bi morala v nedeljo zvečer pri-pluti v pristanišče Galac, doslej še ni došla.
V zapisniku bojni ladij ni nobene, ladje tega imena. .Mogoče je, cla je to laclja »Imperator Aleksander«, ki obsega 22.000 ton. Če je ta ladja zadela ob mino, ali če so jo Turki potopili, je to zanje prava sreča, ker so sc b tem iznebili enega izmed na novo zgrajenih treh dreadnoughtov ruskega črnomor-skega brodovja.
Nemci nopadli angleSko oDrezie.
»Times« poročajo: 4. t. m, se je bila pomorska bitka pri Yarmothu, čisto blizu angleške obali. Zjutraj 4. t. m. so zagledali več bojnih ladij v višini Yarmoutha. Nemci so otvorili strašen ogenj na obrežje. Lahno je bila poškodovana križarka »Halcyon«, na kateri je bil en mož nevarno, štirje ali pa pet jih je pa bilo lahko ranjenih. Poleg podmorskega čolna »D 5«, ki je nekaj ur pozneje zavozil na mino (kar srno že včeraj poročali) sta zavozili na mine še dve parni ladjici, ki sta se v 20 minutah potopili. — Močno gromenje topov je vzbudilo v Yar-mouthu strašno razburjenje. Ljudje so drli na obrežje, a vsled megle niso mogli ničesar videti. Videle so se le oblike neke velike ladje s štirimi parniki. Nekaj krogelj je padlo na obrežje blizu brezžične postaje, večina krogelj je pa padla v vodo.
XXX
Yarmouth leži ob južni angleški obah ob vhodu v morsko ožino Solent pri otoku of Wight.
iz Ana!
Boji med Koloroin in LovCenom.
Rezervni poročnik, državni posl. Ein-spinner poroča iz Tivata listu »Salzburger Volksblatt« z dne 27. oktobra: .Včeraj smo.
Angleži o vojaškem položaju Nemčije.
London. »Morningpost« piše: Centralna lega Nemčije je velika vojaška prednost, katero zelo izrablja. Pri tem jo podpirata Avstrija in Turčija. Nemčija in Avstrija sta vsled svoje centralne lege v stanu konflikt z Rusijo dolgo časa vzdržati, in Francijo s svojo premočjo izčrpati. Položaj se more Franciji v dobro izravnati samo s tem, da vrže Anglija na tehtnico močne angleške čete, ki pa ne smejo priti na bojišče prekasno.
To je poglavitna resnica o vojski. Čas, ki ga ima Anglija na razpolago za pripravo, je omejen. Ena odločilna zmaga Nemcev na zahodu bi oprostila armade, ki bi lahko poskusile vpasti v Nemčijo. Ta vpad je pa nemogoč, dokler Anglija morje vlada. Treba pa je na vsak način v Nemčijo vpasti, kakor hitro bo moč armade zaveznikov to omogočila. Ta vpad, ki sc mora izvršiti, kakor hitro jc to mogoče in v resnem trenutku bi nemški poskus vpasti v Anglijo za več časa odložil.
Vojaški sotrudnik lista »Times« piše: Ža, angleško in francosko vlado je čisto jasno, da pomeni boj na Flan-dcrskem višek nemških napadov. Obema vladama je pa tudi čisto jasno, da se mora ta napad za vsako ceno izjaloviti.
Omejeno pitje na Angleškem. London. Vlada je sklenila, da se od sedaj naprej ne sme po gostilnah v mestu dajati ženskam precl 12. uro al-koholienih pijač. Londonska policija toži zadnje čase, da so neketere ženske začele preveč piti.
Na zaM.
Berolin, 5. novembra. (Koresp. urad.) Veliki glavni stan poroča: Včeraj so napravili Belgijci, katerim so pomagali Francozi in Angleži, silovit izpad čez Nieuport med morjem in med poplavljenim ozemljem. Odbiti so bili brez truda.
Pri Ypresu in južnozahodno od Lille, kakor tudi južno od Bierry-au-Bac, v Ar-gonih in v Vogezih napredujejo naši napadi.
Joifre o položaju. Dunaj, 6. novembra. Francoski vrhovni poveljnik Joffre je odgovoril na vprašanje ruskega velikega kneza Nikolaja, da je splošen položaj ugoden. Zavezniki da smejo upati na skorajšnjo ugodno odločitev.
Središče bitke na Flandernskem pri Ypernu.
Iz Berolina se poroča: Središče bojev na zahodnem bojišču tvori Ypern, ker je ozemlje pri Nieuportu popolnoma poplavljeno. Ob Aisni proč' raio Nemci vsak dan. Ujeli so 3. t. m. 1000 Francozov in so za-rubili tri topove in štiri strojne puške. Nemci hočejo na vsak način priti v Calais.
Milan, 4. novembra. Iz Londona poročajo: Dopisnik »New York Wordla«, Donald Thomson, prvi časnikar, ki je bil v tej vojni ranjen — ko je v neki hiši blizu Nieuporta kosil z nemškimi častniki, kjer ga je zadela granata, — pripoveduje, da je v nekem kraju severno od Dixmuidena govoril z nemškim častnikom, ki mu je rekel: »Mi pridemo v Calais, čeprav nas utegne to podjetje stati velikih zgub. Nemčija mora tje dospeti!«
Politiki in vojskovodje v Diinkirchen.
»Agence Havas« poroča, da so bili zadnjo nedeljo in ponedeljek v mestu Diinkirchen: francoski predsednik Poincare, ministra Millerand in Ribot, šef generalnega štaba Joffre, belgijski ministrski predsednik Broqueville in angleški general Kitche-ner. Konštatiralo se je, da vlada med vsemi 3. generalnimi štabi edinost. Poincare, Millerand, Joffre in Dubarge so šli v ponedeljek obiskat belgijskega kralja. Pri slovesu je dejal belgijski kralj, da naj bo Francija njegovega nerazdružnega prijateljstva zagotovljena.
Kaj vse nameravajo Nemci zasesti po mnenju Francozov. Frankobrod na Meni, 3. novembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: V tukajšnjih vojaških krogih so mnenja, da Nemci ne nameravajo zavzeti samo pristanišč ob Rokavu, marveč tudi ustje reke Somme, da tako dobijo črto, ki bi se dala dolgo časa braniti. Nemci se še dolgo ne bodo umaknili iz Belgije, kakor se je to na Francoskem mislilo in prerokovalo.
Angleški poveljnik se je težko ponesrečil.
Berolin. »Lokalanzeiger« poroča, da se je feldmaršal French pred kratkim časom pri neki avtomobilski nesreči težko poškodoval. Svojega poveljstva še sedaj sam osebno ne izvršuje.
Kaj belgijski ministrski predsednik pripoveduje.
Amsteram, Predsednik belgijske vlade Broqueville je izjavil sotrudniku »Matina« sledeče: Ravnokar je dve leti, odkar sem predložil nove vojaške postave, ki so vzbudile velik odpor. V neki tajni seji sem poslancem povedal, kar smo vedeli o načrtih gotove kronane glave. Od tedaj ni bilo več nobenega odpora. V Luttich smo poslali začetkom vojske 20.000 mož. Nemci so prišli s tremi najboljšimi zbori iz Bran-denburga, Hannovra in Pommeranskega. Nemci so takoj čutili našo moč. Sami so priznali (!!), da so imeli 48.000 mrtvih pri Liittichu. Nemce smo od 3. do 25. avgusta v raznih bitkah ustavljali. Zavzetje Ant-werpna je podobno zavzetju prazne luknje. Telo, armada, je bila že zunaj.
Ampak ravno »čiste« resnice predsednik gotovo ni povedal.
Poincare na obiskih pri kralju Albertu.
Milan, 4. novembra. Iz Bordeauxa se poroča: Predsednik republike, Poincarč, se je v spremstvu Milleranda in Ribota podal v Rokav. Predsednik republike in vojni minister Millerand sta se v Dtinkirchenu se-šla z belgijskim vojnim ministrom, De Bro-qunville, in z angleškim vojnim ministrom lordom Kitchenerjem. Poincare in trije vojni ministri so sc dolgo časa pogovarjali; navzoč je bil francoski vrhovni poveljnik Joffre. Predsednik republike je obržal De Broquevilla in Kitchenerja pri kosilu. Poslednji se je ponoči vrnil na Angleško. Poincare v spremstvu Milleranda, Joffreja in generala Dupargea pa se je v ponedeljek
podal pozdravit kralja Alberta, ki jih je, obveščen o nameri, pričakal z avtomobilom na meji, odkoder jih ie poepljal v kraljevo palačo. Tam se je Poincare poklonil tudi kraljici. Od tam so se kralj, predsednik, Millerand, De Broqueville in Joffre podali v mesto Furnes, ki so ga Nemci v nedeljo hudo obstreljavali. Na trgu pred mestno hišo je bila smotra belgijskih in francoskih čet pred kraljem in predsednikom. Godbe so svirale marseljezo in bra-bansono. Kralj se je še pogovarjal s Poin-carčjem, Millerandom in Joffrejem ter je spremil predsednika republike z avtomobilom nekoliko kilometrov daleč. Popoldne sta predsednik in Millerand prebila na belgijskih tleh sredi francoskih čet pri Ypresu.
Nemški zrakoplovci mečejo bombe na vilo belgijskega kralja.
Rotterdam. Neko londonsko poročilo pravi, da se je belgijski kralj nastanil prejšnji teden v neki mali vili. Nemci so to zvedeli. V sredo se je prikazal nad vilo aeroplan in je vrgel dve bombi, ki ste pa padli v vrt, ne da bi napravili kakšne škode.
Čete iz naselbin na francoskem bojišču,
Berolin, 4. novembra. Dopisnik »Tida« v Amsterdamu je na poti iz Hazelbroucka v Merville srečal oddelke afriških in indijskih čet, ki so se bili udeležili zadnjih bitk na Francoskem. »Spahiji«, pripoveduje, »jezdijo stare mrhe, sedeč na visokih lesenih sedlih, in razširjajo neprijeten vonj. Boljši vtisek napravljajo indijske čete.« Poročevalec je govoril z nekaterimi častniki, ki so mu pripovedovali, da se jim je vožnja iz Indije v Francijo zdela kakor pravljica iz »Tisoč in ene noči«. Najbolj so se na Francoskem čudili aeroplanom,
Angleži priznavajo nezadostnost zavezniških moči.
London. »Daily Mail« piše: Treba je pribiti grenko resnico, da so vse moči zaveznikov na suhem premajhne, da bi Nemce spodile iz Belgije, Ostende zavzele, jih pregnale iz črte ob Aisni, kjer stoje 60 milj od Pariza in jih prisilile do tega, da bi poljska tla zapustili. Slišalo se je streljanje nemškega brodovja ob angleški obali. Tudi novi zaveznik Nemčije, Turčija, pomeni nove nevarnosti za Anglijo, Treba bo še več moči napeti, kajti tudi milijon Kitchenerjev utegne biti nezadosten. Načelo prostovoljne vojaške službe se ne da vzdržati. Vlada naj pove ljudstvu resnico o vojski, ali naj se vpelje splošno vojaško dolžnost.
Nemški letalci nad Londonom.
Frankobrod, 5. novembra. »Frankfurter Zeitung« poroča, da so se že koncem oktobra pojavili nad Londonom nemški letalci in metali bombe v mesto.
Sinovi slavnih očetov v francoski vojski.
Pariz, 5. novembra. »Journal Officiel« piše: Sin maršala Mac Mahona, drugega predsednika republike, doslej poveljnik 87. pešpolka v Belfortu, je imenovan brigadirjem. Njegov brat je stotnik. Polkovnik Sadi Carnot, sin bivšega predsednika, služi v nekem fortu pri Montmoreny, En sin Kazimira Periera je nadporočnik v 106. pešpolku ter je bil nedavno nevarno ranjen. Loubetov sin je med posadko v Ver-dunu kot častnik 164. pešpolka.
Vojska s Turčijo.
Vojska Turčije z državami trojnega sporazuma dobiva polagoma obliko. Številna bojišča, ki pridejo v poštev pri napadih mohamedancev na Ruse in Angleže, se diferencirajo in predvsem moramo računati s tremi: obrežje ob Črnem morju, Kavkaz in Egipt.
Gotovo je od teh najvažnejši in najpomembnejši Egipt, ker on skriva v Sueškem prekopu ključ do pota v Indijo. Čisto jasno je tedaj, da je glavni cilj turške ofenzive Egipt. Pri tej ofenzivi pride najprej v poštev ozemlje, ki se razteza vzhodno od Sueškega prekopa do egiptovsko-turške meje na polotoku Sinaj. Meja se prične jugozahodno od mesta Gaza ob Sredozemskem morju in gre v črti do mesta Akaba ob istoimenskem zalivu.
Polotok Sinaj je okoli 200 km širok in ima dve važni poti od svoje meje do Sueškega prekopa. Ena vodi ob obali Sredozemskega morja, druga pa od mesta Akaba čez Kalat-en-Nachl.
Angleško moč v Egiptu cenijo na 50.000 mož, od katerih jih je 30.000 že ob
Sueškem prekopu.
Turška ofenziva proti Egiptu nikakor ne bo imela lahke naloge, kajti Port Said in Suez so istega pomena kot Calais in Diinkirchen in zato bodo Angleži gotovo napeli vse sile, da zavarujejo to jako važno kolonijo in še važnejšo pot v Indijo.
VOJNO STANJE MED TURČIJO IN TROSPORAZUMOM URADNO RAZGLAŠENO.
Carigrad, 4. novembra. Še včeraj je neki tukajšnji list pisal, da pretrganje diplo-matiških zvez še ne vsebuje vojnega stanja, ker da je v to po haaški pogodbi iz 1. 1909.
potrebna formelna napoved vojne. Danes pa naznanja vladni razglas, da je Turčija z vladami trosporazuma v vojnem stanju.
TURŠKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ LONDONA.
London, 6. novembra. (Kor. urad.) Reuter poroča: Včeraj zjutraj je odpotoval turški poslanik s poslaniškim osobjem iz Londona. Odpotuje v Vlis-singen. Sir Edvard Grey je došel na kolodvor, da se v imenu vlacle poslovi od turškega poslanika.
TURŠKI PODANIKI MORAJO ZAPUSTITI RUSIJO.
Peterburg, 6. novembra. Turški podaniki morajo v osmih dneh zapustiti Rusijo.
TURŠKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ
NIŠA.
Rim, 6. novembra. (Kor. urad. Agenzia Štefani poroča iz Niša: Turški poslanik na srbskem dvoru je 4. t. m. odpotoval. Zastopstvo koristi otoman-skih podanikov je bilo poverjeno italijanskemu diplomatičnemu zastopniku.
ZAHVALA ENVER PAŠE.
Carigrad, 6. novembra. Enver paša se je zahvalil nemškemu prestolonasledniku. Turška armada upa, da bo vse sovražnike premagala skupno z nemško armado, katere hrabrost je svetovno znana.
XXX
TURKI NA CELI ČRTI V BOJU Z RUSI. — TURKI ZAPLENILI VEČ ANGLEŠKIH IN FRANCOSKIH LADIJ.
Carigrad, 6. novembra. Uradno poročilo glavnega stana poroča: Na vzhodni meji so turške čete na celi črti v stiku s sovražnikom. V pristanišču Smvrne so bile zaplenjene tri velike angleške ladje in več manjših angleških in francoskih parnikov. Posadke so ujeli. V angleških in francoskih konzulatih se preiskave nadaljuje in je bilo zopet zapljenjenih 16 pušk, 32 samokresov, 860 patron, 170 patron za samokrese in 15 bajonetov. Na angleškem poslaništvu in na tukajšnji francoski šoli Benoit so našli aparate za brezzič-no brzojavljenje.
BOJ TURŠKE KAVALERIJE S KOZAKI.
Carigrad, 6. novembra. (Kor. urad.) »Agence ottomane« objavlja sledečo uradno izjavo: 4. t, m, se je naša hrabra kavalerija borila z ruskimi kozaki, ki so bili poraženi in prisiljeni, da so se morali umakniti. Naše kavalerijske divizije groze zadnjim oddelkom sovražnikove armade.
KDO JE ZAČEL, RUSI ALI TURKI?
Peterburška brzojavna agentura piše: Turški poslanik je dne 1. novembra prebral ruskemu zunanjemu ministru Saso-novu sledečo depešo turškega velikega vezirja:
»Sporočite ministru Sazonovu moje globoko obžalovanje nad prekinjenjem dobrih odnošajev obeh držav, ki je nastalo vsled sovražnega čina ruske mornarice. Zagotovite rusko vlado, da bo to vprašanje Visoka porta skušala primerno rešiti in da bo vse storila, da se kaj takega več ne zgodi. Turška vlada je sklenila, svoji mornarici prepovedati križarenje po Črnem morju. Nasprotno upamo tudi mi, da rusko brodovje ne bo prihajalo na našo obal. Upam trdno, da bo ruska vlada tako spravljivega duha, kakor ga kažemo mi v interesu obeh dežel.«
Nato je Sasonov odgovoril turškemu poslaniku, da formelno ugovarja temu, da bi rusko brodovje začelo sovražnosti. Sedaj so vsa pogajanja prepozna. Edino, če bi Turčija takoj odpustila vse nemške uradnike iz armade in mornarice, bi bila pogajanja še mogoča, da se povrne ljudem, ki so trpeli vsled zavratnega napada na rusko obal, škoda. Ker izjava turškega poslanika položaja ne izpremeni, bo ruska vlada prihodnji dan poslaniku njegove potne liste vrnila, da Peterburg zapusti.
TURČIJA SE NE UDA.
Berolin. Wolfov urad: Turčija uradno izjavlja, da ni nobenega govora, da bi pri zadnjih diplomatičnih pogajanjih z Rusijo kazala kako prijenljivost. Porta izjavlja, da so Rusi sami krivi, da so se jim ladje potopile in da so se jim trdnjave obstreljevale. Turčija je zahtevala nato, da se poveljnik ruskega brodovja kaznuje. Nato so se pogajanja pretrgala.
XXX
ANGLEŽI ANEKTIRALI EGIPT?
Carigrad, 3. novembra. »Tanin« piše, da so Angleži Egipt že anektirali.
Glavnim guvernerjem so imenovali Husejin Kiamil pašo, strica sedanjega kediva, Kemal Edin pašo, Husejnove-ga sina, pa najvišjim vojnim poveljnikom.
X X X
ANGLIJA ANEKTIRALA CliiiR.
London, 6. novembra. (Kor. urad.) Uradno se obvešča, da ie anektirala Anglija Ciper«
XXX
VSTAJA V ARMENIJI, Kelmorajn, 4. novembra. »Kolnische Zeitung« ponatiskuje vest »Tempsa« iz Ater -'n je v Armeniji izbruhnila vstaja.
XXX
PREPOVEDANA ŠIFRIRANA DOPISOVANJA NA TURŠKEM. Carigrad, 6. novembra. Turška vlada je prepovedala šifrirano korespondenco tujih poslaništev s svojimi konzulati v Turčiji. Enaka odredba je bila izdana ZEL CcLScL italijansko - turške vojske.
XXX
NOVI TURŠKI POLJEDELSKI
MINISTER. Carigrad, 6. novembra. (Kor. urad.) Carigrajski poslanec Ahmed Nessini
je imenovan za poljedelskega ministra.
XXX
TURKI ZAPLENILI 45 PARNIKOV. Carigrad, 6. novembra. Pomorske vojno sodišče je zaplenilo 36 francoskih, 8 ruskih in en belgijski parnik.
XXX
ANGLEŠKO SREDOZEMSKO BRODOVJE ODPLULO PROTI MALI AZIJI.
Berolin, 5. novembra. Kakor se poroča, je angleško sredozemsko brodovje od-plulo proti Mali Aziji,
Revolucija ob indijski mell.
Carigrad, 6. novembra. Ob indijski meji je izbruhnila revolucija proti Angleški. Angleške uradnike so zaprlL
Afganistan proti Angleški.
Carigrad, 6. novb. Afganistanska armada koraka proti angleški mejL
Egipl napovedal Angliji vojsko.
Milanski listi poročajo 5. t. m. z An« gleškega: Kedive je izjavil, da se nahaja Egipt v vojnem stanju proti Angleški.
Kitajska se pripravlja.
KITAJCI ZAPUŠČAJO FRANCIJO.
Genfski listi poročajo iz Pariza: Kitaj* ska vlada je zapovedala vsem kitajskim državljanom na Francoskem, da morajo odpotovati domov.
Kaj se obeta Bolgariji.
Iz Sofije se poroča, da se je mudil bolgarski poslanik v Bukareštu v Sofiji zato, da podvzame misijo, ki mu jo je že dovolil bolgarski vladar, ki ga je zaslišal v avdienci. Radev je izjavil, da bi dobili Bolgari kot vzhodno mejo črto Enos — Midia, na zahodu pa vsa tista ozemlja, ki so jih Bolgarom vzeli v bukareškem miru Srbi in Grki.
XXX
V črti Enos—Midia leži tudi Odrin. Bodočnost pokaže, če in v koliko je v sedanje spletke zapletena Rumunija.
Italija.
MINISTRSKA KRIZA NA ITALIJANSKEM.
Rim, 4. novembra. Že dva dni se vrši pogajanje Salande z raznimi kandidati za ministrske sedeže. Poslanec Carcano je baje sprejel portfelj, a le pod pogojem, da postane Sonnino zunanji minister. Carcano bi prevzel zakladno ministrstvo. Pravosodni minister postane Orlando. Sonni-nu tudi mnogi radikalci in celo nekateri socialisti-reformisti ne bi delali težav v parlamentu.
NASLEDNIK ZUPELLIJEV V ITALIJAN-SKEM GENERALNEM ŠTABU.
Rim, 4. novembra. Namesto sedanjega vojnega ministra generala Zupellija pride v glavno poveljništvo generalnega štaba general-major Armando Viaz od 93. pešpolka v Anconi, ki se je odlikoval v Libiji, kjer je bil tudi ranjen. Generalmajor Viaz je večino svoje karijere dovršil v generalnem štabu.
SPREMEMBE V ITALIJANSKI VONJI UPRAVI.
Rim, 3. novembra. Bivši vojni minister Grandi pojde na svoje prejšnje mesto kot poveljnik armadnega zbora v Neapolju. Umirovljen je zaradi prekoračenja postavne starosti general Della Noče, poveljnik armadnega zbora v Florenci. Na njegovo mesto pride general Beraticri iz Neapolja.
NOVI GUVERNER V TRIPOLITANIJL Rim, 2. novembra. Kralj je podpisal odlok, s katerim se imenuje general Druetti, divizijonar v Anconi, guvernerjem Tripolitanije namesto generala
Cigliane, ki prevzame poveljstvo armadnega zbora v Bariju.
Rim, 4. novembra. Novi guverner v Tripolitaniji, general Druetti, je rojen dne 20. januarja 1853 in služi v vojski od leta 1873. Januarja meseca 1913 je postal poveljnik divizije v Anconj. General Druetti prispe v kratkem na svoje novo mesto.
ITALIJANSKI DRŽAVNI POSLANEC UMRL.
Milan, 4. novembra. Pri Monzi je umrl 56 let stari poslanec profesor Angelo Celli, republikanec. Spisal je nekaj priznanih del iz zdravniške vede.
Dogodki v Albaniji.
Kako smo zavzeli SaHac.
Iz Budimpešte se poroča: Naše čete so zavzele Šabac z naskokom, ki je trajal pol dne. Naša artiljerija je obsipavala mesto s šrapneli in je vrgla Srbe iz njih utrjenih postojank. Sovražnik je clivje bežal. Popoldne ob štirih so zapustili Srbi Šabac, naše čete so vkorakale v mesto zvečer. Cerkev in skoraj vse hiše so bile le še razvaline. Po ulicah so povsod ležala mrtva trupla srbskih vojakov. V severozahodni Srbiji so najbolj divjali boji v okolici Ra-vinja, kjer so naši Srbe le težko vrgli iz njih betonskih utrdb, Ujeli smo veliko Srbov in zarubili veliko strojnih pušk.
KOLERA.
Dunaj. Notranje ministrstvo poroča: Dne 5. novembra so se dognali sledeči slučaji kolere: 5 na Dunaju, 3 v Celovcu, 3 na Češkem, 8 na Moravskem, 4 v Šleziji, 172 v Galiciji.
Slike iz volne.
V VALONI RESEN POLOŽAJ?
Rim, 2. novembra. »Giornale d' Ita-lia« poroča iz Valone, da so se tam o priliki nabora novincev, iz katerih namerava diktator Essad paša sestaviti vojsko, s katero bi korakal proti Skadru, kjer je zavladala, popolna anar-lija, pripetili resni izgredi. Le malo ljudi se je odzvalo pozivu k naboru. Ko so jih hoteli privesti s silo, so se novinci upirali in vršilo se je krvavo klanje ustašev z orožniki. Zaradi teh nemirov in nevarnosti, ki še vedno preti z epirske strani, se je bati, da bo morala Italija z orožjem vmes poseči, kakor je to admiral Patris že svojčas za take slučaje naznanil.
GEGI PRIŠLI ESAD PAŠI NA POMOČ.
Milan, 4. novembra. »Corriere della Sera« je prejel iz Valone to-le poročilo: Nocoj je parnik »Jonio« družbe Puglia v Valoni izkrcal 1020 Esadovih vojakov. To so sami »Gegi«, to je muslimani iz severne Albanije. Glasom izjav vlade v Draču imajo ti oboroženci namen, da bodo skrbeli za mir in red pri novačenju z ozirom na to, da se je proti Esadu dvignilo na stotine oboroženih Arbanasov.
Valona, 3. novembra. »Štefani« poroča, da je prispelo zadnjo noč iz Drača s parnikom »Jonio« 400 Esadovih vojakov, namenjenih, da upostavijo in vzdržujejo red. To da se je zgodilo v sporazumu z italijanskim poslaništvom.
ANARHIJA V SKADRU.
Turin, 5. novembra. »Standard« poroča iz Skadra, da se tamkaj dannadan vrše boji med katoliki in muslimani. Obe stranki imajo žrtev. Hud spopad je bil prošlo soboto, ker je bil neki »iman« (turški duhovnik) ranjen. Iz obeh taborov so navalili drugi na drugega, Muslimani so imeli 4 mrliče in 6 ranjencev. Zgube katoličanov niso znane. Trgovine so zaprte. Malisori prihajajo v Skader in razširjajo strah in trepet. Bib Doda, vodja Miriditov, je še vedno velika uganka. Esad paša se pripravlja, da pojde z 20.000 oboroženci proti Skadru. Zahteval bo, da se mu mesto podvrže.
ITALIJA NE NAMERAVA VALONE VOJAŠKO ZASESTI.
Turin, 4. novembra, »Stampa« poroča iz Valone, da se je prevoz Esadovega vojaštva iz Drača v Valono izvršil pred očmi italijanskih bojnih ladij, iz česar sklepa, da Italija ne namerava Valone zasesti, marveč prepusti vso skrb za mir in red avtonomni Esadovi vladi, njej pa tudi vso odgovornost. Italija se zadovolji za enkrat s posestjo valonskega zaliva, ki ji je po zavzetju otoka Sasena zagotovljen,
Emden no delu.
Neapolj, 6. novembra. Parnik Roma poroča, da je nemška križarica »Emden« zopet potopila dva parnika, potem, ki jima je odvzela živila in premog.
Tri nemške Marke v Santiaou ie cnile
V Santiago de Chile sta došli nemški oklopni križarki »Scharnhorst« in »Gnei-senau« in mala križarka »Niirnberg«. Ladje sta obiskala nemški poslanik in nemški konzul. Nemci so nato naložili potrebne zaloge v ladje. Madridski list »Im-perial« poroča iz Teneriffe, da je močno angleško brodovje odplulo proti Kapstadtu.
Nemčija zaprla vse Angleže na Nemškem.
Berolin. Uradno se poroča: Nemčija je poslala Angleški noto, v kateri je zahtevala, naj Anglija vse Nemce v starosti 17 do 55 let zopet spusti, in sicer do 5. novembra, drugače bo tudi Nemčija vse Angleže na Nemškem zaprla. Anglija ni nato ničesar odgovorila, zato je Nemčija odredila, da se vsi Angleži na Nemškem zapro! Ta naredba se utegne vkratkem raztegniti tudi na vse one, ki žive na Nemškem, so pa podaniki angleških kolonij.
Naročajte »Slovenca",
Francosko bolno Uroiiovje v jadranskem morju.
Neka francoska križarka je ob albanski obali ustavila italijanski parnik »Citta di Bari«. Po pogajanjih, ki so trajala več ur, je smel parnik odpluti naprej. Parnik je srečal nato veliko francosko bojno brodovje, ki se je peljalo proti jugu in je, kakor se zdi, pravkar zapustilo Jadransko morje.
Razna poročilo.
ANGLEŽI ODPUŠČAJO AVSTRO-OGRSKE USLUŽBENCE NA LADJAH.
London, 6. novembra. Angleška admi-raliteta je sklenila odpustiti vse avstro-ogrske uslužbence na ladjah.
TRIJE NOVI JAPONSKI DREAD-NOUGHTI.
»Frankfurter Zeitung« piše: Japonci poročajo, a so spustili v morje tri nove nad-dreadnoughte. Vsak ima 30.000 ton.
RAZSTAVLJENI ANGLEŠKI TOPOVI.
Hamburg, 6. novembra. Pred mestno hišo so razstavili zaplenjene angleške topove.
JAPONSKI VOJNI MINISTER NEVARNO OBOLEL.
Nevarno je zbolel japonski vojni minister Oka.
FRANCOZI ZAPLENILI ITALIJANSKI PARNIK Z ŽITOM.
Milan, 6. novembra. »Corriere della Sera« poroča, da so Francozi zaplenili italijanski parnik »Silvia«, ki je imel na krovu 5600 ton žita za švicarsko tvrdko Sprecher, in ga odpeljali v Toulon.
ANGLEŽI IZPUSTILI LAŠKO LADJO DUCA DI GENOVA«.
Curih, 6, novembra. »Neue Zuricher Zeitung« poroča iz Milana, da je parnik »Duca di Genova«, katerega so angleške bojne ladje odpeljale v Gibraltar, priplul v Neapelj s 1382 potniki iz New-Yorka. 300 ton ameriških bakrenih izdelkov so Angleži zaplenili kot vojno kontrebando, čeprav so bili namenjeni za Italijo.
UKRAJINSKA DRŽAVA V INTERESU BOLGARIJE.
»Reichspost« poroča iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je pooblastil odposlanca ukrajinskega narodnega sveta poslanca dr. Cehelskyja in tajnika Barona, da simpatizuje s stremljenji Ukrajincev in da jih bo pospeševal, ker je ustanovitev ukrajinske narodne države v interesu Bolgarije. Odposlanca je zaslišal tudi metropolit Metod Kusevič, ki je rekel, da blagoslavlja stremljenja Ukrajincev in da želi, da se posreči obnovitev stare države Vladimirja Velikega.
JAPONSKI RDEČI KRIŽ V SRBIJI.
Iz Niša se čez Sofijo poroča: V Srbijo je došlo odposlaništvo japonskega Rdečega križa z zdravniki, zdravili in z obvezami.
Velikodušna žrtev duhovnika.
Nek vojaški kurat iz Wurzburga piše svojemu očetu: »Potem ko sem bil navzoč pri tolikih operacijah, sem se danes sam vlegel na operacijsko mizo in sicer prostovoljno. Nekemu vojaku je granata razmesarila desno roko in mu zadala na levi rami globoko rano. Odrezali so mu dva prsta, tako da se sedaj roka ugodno celi. Ali njegova rama bi se nikoli ne pozdravila, če mu ne bi položili nanjo zdrave kože. Izjavil sem, da sem pripravljen dati svojo kožo. Danes je bilo to izvršeno. Zdravniki so me hoteli omamiti, jaz nisem hotel o tem čuti in čeprav me je zelo bolelo, sem vendar dobro prestal. Z ostrimi nožmi so mi izrezali na desnem stegnu 15 koščkov kože in stem pokrili rano vojaka. Nato so oba dobro obvezali. Cela stvar je trajala približno pol ure ...«
V Galiciji si vojaki grejejo večerjo pri sveči.
Domobranec od 26. domobranskega pešpolka, A. Slogovič, doma iz Sv. Jurja ob Ščavnici, piše g. dr. Korošcu z bojišča v Galiciji dne 25. oktobra: »Veleč, gospod! Naznanjam Vam, da sem še zdrav in da smo v švarmliniji (bojni črti) okoli 800 korakov z Rusi narazen. Krogle, šrapneli in granate švigajo čez in med nas in tudi mi dobro odgovarjamo. Zdaj smo že na tretjem kraju. Tukaj imamo nalogo, zadržati sovražnika in od druge strani ga bodo prijeli. Zato smo si izkopali globoke okope in luknje, da nas sovražnik ne vidi ven. Taki smo kakor zemeljski črvi. Veliko ljudi je bolnih. Za mene je precej boljše, ker mi ni treba streljati (Slogovič je častniški sluga) in sem bolje skrit. Hrane imamo zadosti in si jo segrejem na goreči sveči, ker jo v noči mrzlo prinesejo. Pričakujemo odločitve, pa ne vemo, kedaj bo. Tu smo že 7 dni. Pozdravlja Vas A. SI.«
Zadnja beseda: »Mama!«
Iz Krtine na Kranjskem se poroča: Tukaj so naši zvonovi zapeli zadnjo pesem mladeniču Jožefu Resnik, prvemu, kakor je sedaj znano, ki je iz naše vasi in iz dobske fare umrl za domovino. Umrl je v bolnišnici v Komornu na Ogrskem. Grofinja Zichy, ki mu je 4 tedne stregla, piše njegovi materi sledeče: »Vaš sin je prenašal bolečine z največjo potrpežljivostjo in srčnostjo ter bogovdanostjo. Predvčerajšnjem (18. oktobra) je pri zavesti prejel sv. zakramente; včeraj od poldneva mu je postalo slabše, ob J/j. na 6. uro je pa mirno v Gospodu zaspal. Njegova zadnja beseda je bila: »Mama!« Dala sem mu poljubiti križ z odpustki za umirajoče in mu sama zatisnila oči. Rožni venec, ki ga je večkrat molil, mu dam v grob, ravno tako tudi eno svetinjico Matere božje, ki jo je nosil na vratu, drugo Vam pošljem tu v pismu. Pri njegovem pogrebu bom zraven in bom dala cvetlic na njegovo krsto, Bog Vam pomagaj, težek udarec udano prenašati, tolaži naj Vas, da je Vaš sin pobožno in udano za domovino umrl. Tudi jaz sem pred leti izgubila svoje edino dete in zato se lahko vživim v Vašo bolečino.«
Meči sinov nemškega cesarja.
Nemški cesar ima več sabelj, ker mora obleči večkrat različne uniforme. Cesarski princi pa imajo osobito v či-slih meče, ki jim jih ob posebnih prilikah daruje njih cesarski oče in ki nosijo na cesarjev ukaz posebne napise. Cesarjevičeva sablja nosi napis: »Vsak čas za boj pripravljena za slavo države.« Sablja princa Eitel Friderika nosi
Ruska luka Sebastopol, katero so Turki bombardirali.
prinčovo geslo: »Brez strahu in zvest.« Meč princa Oskarja nosi napis: »Zvesto in trdno.« Mornariška sablja princa Adalberta nosi na obeh straneh napisa: »S polnim parom naprej!« in »Tvoja moč gre domovini!« Nemški cesar je s temi napisi obnovil staro, lepo srednjeveško navado, da se meči z napisi opremijo.
Dnevne novice.
-j- »Vojska v podobah«. Jutri izidejo zadnjič napovedane nove vojne razglednice. V skupinah po 16 komadov se naročajo za ceno 1 K pri upravi »Bogoljuba« v Ljubljani, posamne razglednice po 10 h se pa dobe na drobno in na debelo v »K atol. Bukvami«, prodajalni K. t. dr. (prej Ničman) in pri g. veletržcu Iv. Samec (Petričič) v Ljubljani. Zahtevajte jih pa tudi po vseh trgovinah na deželi.
—	Dr. Anton Zdešar poroča z dne 24. oktobra, da je bil 17. oktobra z mnogimi drugimi vojnimi ujetniki prepeljan iz dosedanje ječe na otoku d'If v ječo na otoku Korzika. Med vožnjo je razsajal tak vihar, da se je ladja skoraj potopila in da so vsi ujetniki zboleli. Zdaj ječi v ječi Ca-sabianda blizu mesta Alena na vzhodnem delu Korzike; maševati mu doslej še ni bilo dovoljeno, vsako duševno delo mu je za-branjeno (mora torej bržkone težko delati), moči mu pešajo, da se »komaj še drži na površju) in se priporoča vsem rojakom in znancem v molitev. Z njim zdihuje v ječi tudi g. dr. Bayer, profesor verouka na realki v Gradcu.
—	Mestni svet v Kotoru razpuščen. Iz Kotora poročajo, da je bil tamošnji mestni svet dne 28. oktobra razpuščen. Novi okr. glavar Nikolaj Giuppanovich (Župe.novič) je imenoval za občinskega gerenta Lazarja Milina.
—	Od mrtvih vstal. Josip Košir, 42 let stari posestnik in mlinar iz Škofje Loke je moral v Galicijo na vojsko. Njegova rodbina je od njega zadnje pisanje prejela sredi avgusta, ko se je peljal skozi Budimpešto. Vračajoči se ranjenci so v Škofji Loki pripovedovali, da jc bil težko ranjen in da je pokopan v Galiciji. Vsled takih poročil je bila rodbina zelo potrta. V sredo dne 4. novembra pa pride od njega dopisnica z dneva 9. oktobra, v kateri naznanja, da je ujetnik v Atkarsku na južnem Ruskem.
—	V Galiciji in v Bukovini zopet poslujejo sledeča sodišča: V Galiciji okrožni sodišči Przemysl in Sanok ter okrajna sodišča Bircza, Baligrod, Br-zozow, Bukowsko, Dynow, Rymanow, Jaroslav, Lisko, Skole in Ustrzyki; v Bukovini pa deželno sodišče Črnovice in okrajna sodišča Putilla, Dorna, Wa-tra, Gurahumora, Radautz, Seletin in Stulpikani, kakor razglaša predsedstvo Ivovskega višjega deželnega sodišča v Olomucu.
—	Srebrna hrabrostna svetinja drugega razreda je podeljena častniškemu slugi Ivanu Žnidariču deželnobrambne havbične divizije št. 22. Žnidarič je v vsakem boju šel v ognjeno črto za svojim gospodom in je prinašal kljub hudemu ognju živila. Ob nekem takem pohodu je bil nevarno ranjen.
—	Za policijskega komisarja v Gorici je imenovan baron d r. W i n k 1 e r, sin barona Winklerja, bivšega deželnega predsednika kranjskega. Poprej je to mesto zavzemal dr. Casapiccola.
—	Umrl je v Gorici g. V, Zorzi, drž. uradnik v pokoju, oče nam, drž. pravdnika dr. Zorzija.
—	Umrl je v Celovcu 24 let stari na severnem bojišču ranjeni četovodja 97. pešpolka Ivan Bolčič iz Trsta.
—	O gostovanju Slovenca opernega pevca Levarja na hrvaškem gledališču v Zagrebu v operi »Aicli«, prinašajo hrvaški listi jako laskave ocene.
—	Red železne krone 2. razreda z vojno dekoracijo zaradi hrabrega in uspešnega postopanja pred sovražnikom je podeljen podmaršalom: Viktorju Scheu-chenstuel, poveljniku 9. pehotne divizije; Karlu Scotti, poveljniku 5. pehotne divizije; Adolfu vitezu pl. Bru-d e r m a n n , poveljniku 3. kavalerijske divizije. Red železne krone 3. razreda z bojno dekoracijo je podeljen nadporočniku Janku Š v r 1 j u g a.
—	Odlikovanja slovenskih junakov« Srebrno svetinjo za hrabrost prvega razreda so dobili: Desetnik Henrik Končnik, četovodja Janez Kenschnig in Maks Mihe-lič, vsi trije od 7. pp.; praporščak v rezervi Janez Fiala in kadet v rezervi Jožef Milo-vič, štabni narednik Karel Pinič, četovodji Janez Fruhmann in Franc Haring, vsi od 47. pp.; kadet v rezervi Andrej Lah 97. pp.; četvvodja Franc Lakota 7. lov. bat. — Srebrno svetinjo za hrabrost drugega razreda so dobili: Četovodji Mati;a Petek in Anton Verčko, titularni poddesetnik Jožef Fuhr-mann in stotnijski trobentač Janez Trglav, vsi od 47. pp.; infanterista Jakob Fras in Viljem Puch, oba od 87. pp.; četovodja An-
ton Bencina, lovci: Alojzij Rekar, Karel Brezinger, Karel Kaštrun, Jožef Stibel in častniški sluga Alojzij Picem, vsi od 7. lov. bat.; desetniki Franc Wolf, Anton Hafner, Jožef Mezotič, Franc Pšeničmk in Jurij Vaupotič, dragonec Matija Krhne, vsi od
5. drag. polka.
—	Odlikovan Slovenec nadporočnik. Z vojno zaslužno kolajno na traku voj. zaslužnega križca je odlikovan za hrabrost pred sovražnikom, nadporočnik domobranskega polka št. 11 (Ji-čin) g. Drag. Dolenc, brat gospoda ravnatelja deželne prisilne delavnice. Kot poveljnik strojnih pušk je bil dne 7. septembra ranjen pri Wiszenky v Galiciji. Zdravil se je v Olomucu, kjer je ozdravil. V kratkem gre zopet na bojišče.
—	Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Trstu Josip Burgstaller pl. Bi-dischini, star 75 let. Bil je veleposestnik in predsednik deželne komisije za pogozdovanje Krasa.
_V ruskem vjetništvu se nahajajo urar Rudolf Rus, brivec Adolf Depo-li in gostilničar Konrad Fink, vsi iz Kranja. V pismih na svojce naznanjajo, da so zdravi.
—	Velika nesreča v ptujski plinarni. Delavcu Potočniku je naročil v ptujski plinarni večletni uslužbenec Hočevar, da naj izpod plinovega kotla izvleče z brizgalno vodo. Ker Potočnika dolgo ni bilo na dan, ga je šel Hočevar iskati in ga je našel nezavestnega. Klical je na pomoč, a se sam onesvestil, kakor tudi delavec Kukovec in drugi mestni uslužbenci. Šele delovodja Krivec je s pomočjo črnovojnikov izvlekel ponesrečence izpod kotla, med katerimi so bili trije mrtvi, štiri so pa rešili. Nesrečne žrtve so oženjene, eden ima 9, drugi 7 in tretji 4 otroke.
_»Obrnilo se je.« V vojsko je šel tudi
zakonski mož, ki je prej le prerad pil, zapravljal tedenski zaslužek, puščal ženo in otroke brez sredstev in ženv zvečer še pretepal. V vojski se je pa mož vendarle svoje ženice in otrok spomnil in jim pisal: »Ljuba žena! Tu je hudo, ker moramo dostikrat stradati. S sovražnikom se bijemo. Piši, kako je sedaj doma« itd. — Žena pa je od-gvvorila: »Ljubi mož! Pri nas se je sedaj vse obrnilo. Sedaj dobivam jaz v podporo denar in dobro izhajam. Ti revež sedaj stradaš. Prej si ti mene pretepal, sedaj pa drugi tebe tolčejo. Te pozdravlja tvoja žena« itd. — Ta dogodek je resničen.
_Ruski topovi v Mariboru. V nedeljo, dne 1. nvvembra, so pripeljali po železnici preko Budimpešte in Pragarskega večje število ruskih topov, ki so jih naši junaki odvzeli sovražniku v Galiciji. V ponedeljek op noči so topove odpeljali dalje
proti Gradcu.	T . ...
—	Avtomobilna zveza Celje—Ljubljana
je primorana zvišati vozne cene, ker so potrebščine za avtomobile izredno poskočile v ceni. Posebno so se zvišale cene za bencin in za gumi-kolesa, ker je deloma vojna uprava okupirala zaloge, deloma ni dobiti surovin. Kljub zvišanju so vozne cene še vedno dosti nižje, kakor na vseh drugih avtomobilskih progah. Nove cene, ki stopijo v veljavo dne 10. t. m., so razvidne na vseh postajah iz novih voznih redov.
— Obkradena je bila med vožnjo iz Maribvra proti Celju Marjeta Jan iz Spodnjih Gorij. Dognali so, da je Janovi ukradel njeno ročno torbico 34letni prožni delavec Anton Dugan z Reke.
Ljubljanske novice.
lj Č. g. vojni kurat Maračič je pisal svojemu prijatelju, da se popolnoma zdrav nahaja v Galiciji.
lj Podpredsednik Zveze Orlov ranjen.
Danes zjutraj je došel v Ljubljano korporal Aleksander Jeločnik, podpredsednik Zveze Orlov. Ranjen je v levo roko. Stanuje v liceju.
lj Umrli so v Ljubljani: Luka Ul-čar, delavec, 67 let. — Janez Mihelič, delavec, 39 let. — Apolonija Terček, žena slikarja in posestnika, 65 let. — Josip Suhadolnik, posestnikov sin, 3 dni. — Anton Barnobich, pešec 97. pešpolka, 22 let.
lj KSpnikijada v Ljubljani. Včeraj dopoldne se je zglasil v tukajšnji deželni bolnici neki mornarični enoletni prostovoljec in obiskal ranjence. Na vprašanje g. nadštabnega zdravnika dr. Geduldigerja je izjavil, da je dospel v Ljubljano iz Pulja k superarbitraciji in da je bil superarbitriran pri dotični komisiji. Šel je potem v mesto, kjer ga je srečal nek korporal c. kr. domobranskega nešpolka št. 27 od dr. Rusovega oddelka. Spoznal je v njem takoj znanega N. Zoreta — bivšega ključavničarja, ki se je lansko leto izdajal v Zagrebu za dr. Šlajmerjevega sina Borisa, ter na ta način opeharil in ogoljufal več ljudi. Dotični korporal mu je sledil in mornarični enoletni prostovoljec — recte Zore — jo je popihal po ovinkih nazaj v deželno bolnico. Tu ga je korporal na vrtu vprašal za legitimacijo, a ker je Zore ni imel, ga je aretiral. Zore mu je skušal ubežati in mu potegniti bajonet, a spomočjo nekega četovodje so ga odvedli v zapor. Zore je bil zadnje čase delavec v arzenalu v Pulju, kjer je ukradel mornariško obleko, si našil znak prostovoljcev na rokave in jo odkuril v Ljubljano, kjer je ljudi varal, da je enoletni prostovoljec c. kr. mornarice. Baje je dopoldne v Spodnji Šiški že nekaj vojakov ogoljufal, pod pretvezo, da je medicinec in prideljen c. kr. mornarici. Gospodu lcorporalu vso pohvalo, da je tega tiča spravil na varno.
lj Izprememba na ljubljanski električni cestni železnici. Že splošno izraženi želji vozečega sc občinstva, je ustreglo ravnateljstvo tukajšnje električne cestne železnice s tem, da je zopet vpeljalo začasno ustavljeno prometno zvezo magistrat—kolodvor dol. železnice. Ob tej priliki se je izvršila pri obratu jako umestna izprememba. Po starem voznem obratu je veljala proga glavni kolodvor—magistrat—kolodvor dol. železnic kot direktna, prestopiti pa se je moralo na progi magistrat—deželna bolnica, ki se je mnogo bolj uporabljala. Sedaj je proga glavni kolodvor—magistrat—deželna bolnica proga postala tretja glavna proga, nasprotno pa je treba na slabejši obiskani
progi magistrat—deželna bolnica odslej prestopiti.
lj Našla se je srebrna ženska ura z verižico. Dobi se Poljanska cesta št. 6.
Svetovna vojska. Prvi sešitek, ki izide dne 10. t. m., bo imel sledečo glavno vsebino: Prvi strel. — Pod Ferdinandovim varstvom. — Smrt nekronanega kralja Srbije. — Krvavi srbski prestol, — Srbija, kako si krvava! — Črna nehvaležnost. — Odločilni dnevi v Srbiji. — Kocka je padla: Vojska! — Srbija izroči odgovor Avstriji.
—	Zadnje ure v Belgradu. — Razpoloženje med srbskim ljudstvom. — Srbska armada. — Moč in ureditev srbske armade. — Slika srbskega vojnega pozorišča. — Prorokovanje o Srbiji. — Framasonska roka.
—	V tretje gre rado. — Prvi boji. — Način srbskega bojevanja. — Slovenski častnik o načinu srbskega bojevanja. — Prvi boji pri Belgradu. — Boji za Šabac. — Podrobnosti o bojih pri Šabcu. — Mesto Šabac. — Zakaj so se naše čete umaknile iz Šabca. — Boji pri Višegradu. — Črtice. — Slike: Vojska. — Izročitev note. — Seja v Belgradu, pri kateri je padla odločitev.
—	Razmerje med našo in srbsko armado.
—	Avstrijski monitor »Koros« bombardira Belgrad. — Boji v obmejnih gorah. — Slika iz boja med našo in srbsko armado.
Drugi sešitek, ki bo prvemu v kratkem sledil, prinese pa že razne črtice iz vojne po poročilu vojakov domačinov.
mešane stroke, absolvent I. letnika trgovske šole, dober detajlist, želi nastopiti mesto takoj ali pozneje. — Ponudbe pod štev. 3102 na upravništvo »Slovenca".
Naročajte »Slovenca"!
Išče se za uradnika mala, lepo meblovana
s hrano. Ponudbe je poslati na upravo „Slovenca" pod št. 3106.
bi se rad učil sedlarske obrti.
Naslov pri upravi »Slovenca" pod šifro »Sedlar štev. 3105".
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kuhinje in drugih pritiklin
mr se odda
3107
v najem za februarjev termin in sicer v Pra> žakovi ulici št. 3. — Več se poizve v pisarni Zadružne zveze, Ljnbljana, Dunajska cesta 38,


i SANATORIUM -EMONA
i ZA-NOTRANJE^^ra^jOE • BOLEZNI.
] LtJUBLJANA • KOMENSKEGA-LEJCA' 4 \ ss>2xmm:Framraj'DR FR. DERGANC
♦
Naznanilo otvoritve! SSSSaSSSTSS
v petek 6. t. m. otvoril v Mengšu (preje pri Pečniku)
0©STIiLM©
kjer se bodo vedno dobivala gorka in mrzla jedila ter točila različna najboljša vina in pivo. Na razpolago so tudi sobe za prenočevanje tujcev. Pri gostilni se nahaja tudi velik hlev.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Josip Kralj, gostilničar.
♦ ♦ ♦ ♦
A. & E. Skahernčj imma, Mestni trgjo
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	Tetra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.
>N
co
Prvi sinu.
zavod v Ljubljani
Prešernova ulica št. M
prireja
v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. - Ima bogato zalogo
vseh potrebščin za mrliče
kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana ln peri.
Zahteva naj vsakdo, o potrebi cenik in prepričal se bo, da so cene znatno nižje kakor drngod. — Ceniki
so franko in zastonj na razpolago.
Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
2816
Josip Turk,
v, M/vl-
l '.J......L,.^.....
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.