Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1998
COBISS s

352(497.12 Ptuj)
6005692
Foto: LANGERHOLC
(MMMDR Swmsüäi
DOBRODOŠLI,
VRATA PTUIA SO ODPRTA
Odprli smo jih za vas: - razstavijalce, stokovnjake, pridne roke, obiskovalce. Ključ s katerim letos že 9. odpiramo vrata v svet DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ se že od leta 1990, ko je Turistično društvo Ptuj pripravilo prvo razstavo, hrani v rokah prizadevnih organizatorjev: Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiški upravi za pospeševanje kmetijstva,testni občini Ptujifi Kmetijski svetovalni službi pri Obdravskem zàvodu za veterinarstvo in živinorejo na Ptuju.
,	' V Jž /
Vrata naj odprejo tudi naše kmetije,''saj prav zato razstavo priprav^ jamo. Naj povežejo tradicijo s sedanjbstjd^da bo.f^odft^ nasih kmetij bogata, kot je bogata sp&p&érJ&JsHrrfn^ ki ga že od mgleg cenim in mi pomeni simbol rodovitnosti, sreče in blagòstanjtì.- NS' glede na to, ali bo na pogrnjenTmizi praznični aIi„ysakdan ji kruh, imeti ga moramo. Pridelujemo ga na'^lpvenski zéMljj,, ki nai»-različnostjo pokrajin, kulinarike, običajev in navad nudipret jo moramo izkoristiti.	‘
zanosom, žitnž
r
vinojoojj sladkj;
Tako bo dovolj kruha za vse: za vse dni v letu, za yéfeprelomnice v življenju, tudi za vse razvad^. Sonce bo sijalo z večjim polja bodo bolj zlata, nvfjenje bolj polno.
Naj p ra z ntk 'TT u j i rt ara z n i k slovenskih kmetij prerasteta v praznik jJovgnjlte^KuIinatjfeffi praznik Slovenije. Splača se! Le tako bomo li prepoznavni v družbi evropskih in svetovnih narodov. Prav to kolSlovence ohraViilo tudi jutri in bo kruh našim zanamcem.
ani lo ita pv
jreiwnöramo tudi vrata pvojih domov, svojih src. Le z hvaležnos-in toplino v srcu bo’ogled DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ fcgef svoj namen: začutiti toplino, prijaznost, clomačnost in pri-Sstvo. Danes in vse dni. v letu.
Miroslav LUCI, dr. med. župan Mestne občine Ptuj
DOBROTE SLOVENSKIH KMETI! PTUJ 1998
Dobrote slovenskih kmetij so del naše kulture in so podedovano bogastvo znanja in izkušenj preteklih generacij.
Na razstavi se predstavljajo kmetije s svojimi krušnimi, mlečnimi in mesnimi izdelki, kisi in olji. Kot novost 9. razstave bodo letos prvič predstavljena vina in suho sadje. Deveta razstava Dobrote slovenskih kmetij je po številu sodelujočih kmetij in po številu prijavljenih dobrot največja doslej.
Na razpis se je prijavilo skupaj 720 slovenskih kmetij, od tega je 24 kmetij z avstrijske Koroške.
Razporeditev prijavljenih kmetij po regijah, ki jih pokrivajo območni zavodi: Celje 148, Nova Gorica 52, Kranj 31, Ljubljana 82, Maribor in Ptuj skupaj 185, Murska Sobota 86 in Novo mesto 112 kmetij. Prijavljenih vzorcev po razpisu: vina 75, suhega sadja 48, kisov 43, naravnega žganja 166, olja 22, izdelkov iz mesa 118, izdelkov iz
mleka 94 in izdelkov iz žit 418. Skupaj je prijavljenih 984 vzorcev dobrot slovenskih kmetij, ki. jih predhodno ocenijo ocenjevalne komisije.
Za dvig ugleda kmetijstva v očeh prebivalstva je izboljševanje kakovosti hrane bistvenega pomena. Preskrba prebivalstva z živili je naravna zveza med kmetijstvom in potrošnikom hrane. To zvezo si lahko kmetijstvo zagotovi le, če bo jasno usmerjeno v kakovost izdelkov. Vsakoletna razstava "Dobrote slovenskih kmetij" je pri tem lahko samo v veliko pomoč.
V zadnjih dneh aprila na svidenje na Ptuju - mestu stoterih dobrot.
Darja LOBNIK, dipl. kmet. ing. in Peter PRIBOŽIČ, dipl. kmet. ing.
OZVŽ Ptuj
Lfestai tig 4, Ptuj, 772-372 ^
.tlim®
>11
^©Ta-KuL,..

DEmmmmEMLMHM
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, Slovenski trg 9,
PTUJ, tel.: (062) 778-356 TitaŠPRAHt^wm«,22S0Pti
Izdelava zaves od projekta do montaže
Te mesec ponovno velika izbira zaves na kilograme
So vedno traja akcijska razprodaja konfekcijskega metražnega blaga
■50%
do prodaji zalog
široka nmm dekorative
UGLEDI EVROPSKE ZNAMKE “ böhm”
kvese; tapetniško blago; Morati™ zavese; tapete; blago za prte;... m v enakem vzoren
wuMDwam w wmMmm
Mediji nas vsak dan obveščajo o vojnah, nasilju, umorih, ropih in teptanju človekovih pravic. Na uničevalni poti nasilja, se vpleteni najpogosteje ne zavedajo, da je nasilje samo navidezna bližnjica za to, da si prigrabimo svoj prav, ki pa se naposled prej ali slej obrne proti tistemu, ki ga je sprožil.
Oddelek za družbene dejavnosti pri Mestni občini Ptuj, ki poleg ostalih področij pokriva tudi problematiko mladih ter vzgojo in izobraževanje, je v tem mesecu sklical okroglo mizo na temo nasilja med mladimi. Aktualnost omenjene problematike je sprožil spis učenca ene od ptujskih osnovnih šol. Spis je prišel v roke vodji oddelka za družbene dejavnosti Ivanu Vidoviču, ki je k razpravi sklical ravnatelje osnovnih šol, Šolskega centra, predstavnike Centra interesnih dejavnosti, Centra za socialno delo, policije in ostale, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ker nam spis najbolj zgovorno priča o tem kako mladi doživljajo nasilje, ga objavljam v celoti:
NASILJE -
NAŠ VSAKDANJI KRUH
Pravijo, da je največ nasilja in mafije v Mariboru. Začne se na avtobusni postaji. Tam ponavadi čakajo romi. Mali deček pride do tebe in ti reče za denar. Če ga udariš pridejo malo večji in še jih dobiš. Na drugem koncu mesta so skinhedi ali nacisti pobriti po celi glavi, oblečeni v vojaške hlače, s spitfleierko morijo vse po vrsti, z bulerji te brcne v obraz. Vedno več je vlomov, nasilja. Država se sprašuje zakaj je toliko kriminala. Saj ni čudno. Velike firme propadajo, narod pa mora preživeti, se oblečti in plačati čeke. Za nasilje je kriva tudi televizija. Filmi z brutalnimi prizori, ko se po domače povedano med sabo koljejo. Mali otroci gledajo kriminal in kaj še lahko potem pričakujemo.
Isto je na Ptuju.
Ulica se pretepa z ulico. Naša ulica je že lep čas zmagovalka. Ne da bi se hvalil, to je narobe. Drug drugega sovražimo. Pomislimo samo na nasilje v diskotekah. Dobiš robo kakršno hočeš. Za našim blokom, kjer se otroci igrajo, samo gledaš tablice od tablet in igle za vbrizgavanje. Najhuje je v petek. Takrat je vse pijano. In zakajÌ Ker je to moda mladih. Če piješ in kadiš si tip, če pa ne, si za njih mamin sinček. Policija dosti ve o tem. In kaj naredijoÌ Nič. Imajo dva izgovora. Prvi je takšen: Lovimo samo velike
ribe, a storilcev ne najdemo. V resnici se jih bojijo. Pred nekaj meseci je bilo pred gostilno Ana pravo klanje. Z nožem je nekdo zabodel človeka, ker ga je ta skoraj povozil. Krvi je bilo toliko, da so jo morali komunalci počistiti.
S prijateljem sva doživela tole. Šla sva s stadiona. Naenkrat pridrvi na pločnik plava lada približno 10 m za nama. S polnim plinom pelje v naju. Mislila sva, da je v eni od teh hiš doma, a ni bil. Nato je drvel v naju. Približno pri treh metrih zašprintam , kolikor so me nesle noge. Če takrat ne bi tekel, ne vem, če bi lahko danes pisal ta spis.
Še en primer. Pri trgovini Rimska peč je bilo okoli 10 fantov. Pijani ko mazge. Če bi me dobili, bi se mi slabo pisalo.
Na Ptuju je dosti krimanala, mafije. In še več ga bo. Dandanes se mamilo naredi iz tablet za živce. Mi imamo to doma. Enkrat ali dvakrat sem jim dal, da so se fiksali. Ko sem videl, kaj dela z njimi, nikoli več. Eden je povedal, da je videl bele konje po zraku leteti. Ko sem se odločil, da jim več ne dam tablet, se je začelo. Eden me je pičil z nožem v trebuh. Na srečo me ni dobro zadel.
To se dogaja v naši ulici. Kraigherjeva je zakon na Ptuju.
Vsi so proti kriminalu, nihče pa nič ne postori.
O O O
Razni nasilni vedenjski vzorci, ki bi še pred nekaj desetletji pomenili grobo kršenje splošnih norm obnašanja, so postali naš vsakdan. Nasilje v šoli je prisotno. Prisotno pa je tudi doma v družinskem krogu, na ulici... Poleg psihičnega nasilja, ki je najbolj razširjeno in hkrati tudi najbolj prefinjeno in nedokazljivo, se vse bolj soočamo tudi s fizičnim nasiljem.
Večina od nas na nasilje odgovori šele takrat, ko ga opazimo oziroma doživimo v naši neposredni bližini. Ne dopustimo, da se nam vsili model ameriških velemest, kjer kraljujejo ulične bande. Kajti ne morem si zamisliti, da se ne bi mogla več varno sprehajati po ptujskih ulicah, samo zato, ker je ulica postala zakon močnejšega.
—X	Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo:
[ j/jJL • *'■'	Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda
. yr Vyy/yvj^J	SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK -
V	---- ZE ptu.^ Mj|an ZUPANC _ DESUS( Dragi STOJADINOVIČ -
ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada: 11.200 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ruj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica: Liljana VOGRINEC, telefon: 771-651, telefax: 771-783. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230.
Na naslovnici: Ptuj v cvetu pomladi '98 (Foto: LANGERHOLC)
URI SO BILI ZE POLOŽENI’
Tako je s svojim žametnim glasom v radijski oddaji V nedeljo zvečer skromno opravičil prejetega slovenskega Viktorja voditelj oddaje Janko Ropret. Dejal je še, da imajo za priljubljeno več 10-letno radijsko oddajo zasluge številni ustvarjalci, največjo pa Marjan Kralj, ki bi moral prejeti nagrado za življenjsko delo, pa je prej odšel v pokoj. Zase je dejal, da je zaslužen le toliko, kolikor mu je narava podarila lep glas.
Slovenski Viktor je le eno od številnih javnih priznanj za slovenske kulturne in medijske ustvarjalce, ki ga vsako leto na predlog gledalcev, poslušalcev in bralcev z velikim bliščem podeljuje revija Stop v slovenski najbolj elitni Galusovi dvorani. Pri tem je mnogo nominiranih, enako zaslužnih, vendar nekateri ostanejo praznih rok. Številne so tudi druge javne nagrade za pesnike, pisatelje, skladatelje, pevke in pevce, dramske in operne umetnike, športnike in razne druge poklice. Znane so zlasti Prešernova, Župančičeva, Borštnikova, Glaserjeva in druge nagrade. Tiste, ki jih podeljujejo v Ljubljani, zelo zasenčijo pomen tistih, ki jih podeljujejo v manjših krajih.
Pomembna so tudi vsakoletna priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za najuspešnejše podjetnike-delodajalce (bivše Kraigherjeve nagrade), ki vključujejo še finančno nagrado, kljub podjetniškim zaprtim kuvertam.
Malokateri od teh nagrajencev ob sprejemu javno spregovori o "že položenih tirih", kot je to storil radijec Janko Ropret. Nasprotno, eden od znanih ptujskih gospodarskih predsednikov, ki je bil tudi nagrajenec GZS, je v svojem podjetniškem glasilu pred nedavnim zapisal, da se uspešnost meri samo po doseganju novih poslovnih rezultatov, ne pa po slavi v preteklosti. Številni upokojenci, kooperanti in starejši delavci tega podjetja so bili ob tej izjavi prizadeti, saj je podjetje že proslavljalo 90 let obstoja.
Bliža se 1. maj, mednarodni delavski praznik. Ni mi znano, če bo kje v Sloveniji podeljena javna nagrada	kakšnemu
uspešnemu delavcu ali delavki, to je delojemalcema, ki danes trepetata za svoj vsakdanji košček kruha v bojazni, da jutri še tega ne bo. Pa bo v bodoče potrebno razmisliti tudi o tem in vliti voljo več kot pol miljona zaposlenim, ki polagajo tire, da lahko vsi živimo. Tako tisti, ki delajo v kulturi, znanosti, kmetijstvu, v tovarnah, v obrtnih delavnicah, v javnih zavodih, v politiki, kot tisti maloštevilni z več ali manj zaprtimi kuvertami in drugimi privilegiji. Tire polagajo tudi za vedno večje število upokojencev in nezaposlenih.
To ni sindikalizem, temveč moralno - etično razmišljanje. Za srečnejšo Slovenijo gre.
S. B.
Če je edino orodje, ki ga imamo na razpolago, kladivo, lahko pričakujemo, bomo vse stvari obravnavali, da so žeblji.
Maslow
V NADALJEVANJU 39. SEIE MESTNEGA SVETA IE BIL SPREJET OSNUTEK PRORAČUNA MESTNE OBČINE PTUI
V ponedeljek, 16. marca 1998, začeto 39. sejo je Mestni svet nadaljeval že v petek, 20. marca. Težko pričakovani osnutek proračuna MO so svetnice in svetniki temeljito pregledali najprej v delovnih telesih (odbor za družbene dejavnosti, odbor za gospodarstvo, odbor za finance in odbor za okolje in prostor) in nato še v nadaljevanju seje.
Sklepčnost nadaljevalne seje je bila v začetku na meji (le 17 članov MS), zadržan pa je bil tudi župan Miroslav Luci, ki je uvod v letošnji proračun obrazložil že pred štirimi dnevi.
Splošne pripombe so podali K. Rižner,
J.	Bedrač in S. Brglez. Vodja oddelka za finance gospa Lizika Vidovič je razložila metodologijo in vire sredstev ter pomembnejše usmeritve porab odhodkov. V. Čuš je ugotavljal, da za športno dejavnost tudi letos ni predvideno, kar je bilo že lani izpuščeno. B. Gornik je za mestne četrti predlagal enaka sredstva kot za primestne, in to za vse enako po 60.000,00 SIT. M. Petek je predlagal sredstva za načrte OŠ Grajena, ki je v izredno slabem stanju. S. Brglez je ponovil jesenski pisni predlog SLS, da se za vse četrti predvidijo minimalna sredstva za kulturno dejavnost (100,00 SIT na prebivalca). Pobuda je bila sprejeta s 24 glasovi ZA od 25 prisotnih. E. Tomašič je potožil, da v proračunu ni predvidenih sredstev za prekritje strehe cerkve Sv. Jurija na Ptuju.
V poglavju zdravstvo je predvidenih 54 milijonov SIT za začetek gradnje reševalne postaje, vendar je še vedno vprašljiva gradbena parcela, ki je v
denacionalizacijskem postopku, Gasilska zveza pa jo želi celo prodati. 11. postavka proračuna je namenjena turizmu in je najbolj ogrela svetnike. Sporna je postavka za delovanje TlC-a v višini 13.650.000,00 SIT, ki vključuje OD delavcev GIZ Poetovia Vivat, in je kot večina postavk proračuna povečana za 5%. Nekateri svetniki so predlagali, da se zmanjša, ker določilo pogodbe, da MO Ptuj krije 40% OD, poteče ob polletju. Svetnik F. Obran je predlagal, da postavka ostane nespremenjena in da bo občinski urad podaljšal pogodbo s Poetovio Vivat. Vodja PS SLS je napovedal možnost amandmaja pri obravnavi predloga proračuna. Tajnica občinske uprave ga. Evelin Makoter Jabločnik je svet opozorila, da je v DZ v obravnavi Zakon o turizmu in da še ni opredeljeno financiranje turizma iz lokalnih virov, se pa predvideva. L. Majnik je vprašala, če se MO zanima za nakup gostišča Evropa, ki ga prodaja KK. G. Napast je odgovoril, da je občina dobila ponudbo in da
se pogovarja o nakupu s kompenzacijo za prodajo stavbnih parcel, vendar je cena zaenkrat previsoka. F. Štrucl je vprašal, zakaj ni predvidena lokacija za kulturno dvorano na Potrčevi. G. Napast je odgovoril, da proučujejo dve lokaciji, in sicer na desnem bregu Drave za večjo dvorano in na Potrčevi za manjšo kulturno dvorano.
Večina svetnikov je razpravljala in imela številne pripombe na 16. poglavje proračuna, ki opredeljuje komunalno dejavnost. Gospod Napast je za večino sprememb in predlogov obljubil, da bo oddelek iskal možnosti in pretehtal strokovno upravičenost ter to smiselno vnesel v predlog proračuna, ki ga bodo obravnavali v drugi fazi. Predloge so podali E. Tomašič, L. Majnik, S. Brglez, F. Štrucl, J. Svržnjak, M. Korošec, K. Rižner, K. Majcen, M. Petek in drugi.
Pripombe so bile tudi na 1 7. poglavje o cestni dejavnosti. M. Šalamun je opozoril na nujnost obnove mostu v Gernicah. Pripombe je imel tudi J. Svržnjak. S. Brglez je želel podrobnejšo informacijo o novogradnji lokalne ceste, ki bo povezovala Budino z Rogoznico. Predvideva se razširitev križišča pri Kekecu, s tem da se Belšakova ulica priključi na Puhovo cesto prek "Jesihovega dvorišča". S Puhovo cesto (ime je še delovno) bomo
reševali probleme industrijske cone.
Za osnutek proračuna MO Ptuj za leto 1998 v višini 3.772.977.376 SIT je glasovala večina prisotnih svetnikov, s tem da bo občinski urad pri izdelavi predloga proračuna upošteval sprejeta dopolnila.
Osnutek odloka o ustanovitvi JZ Glasbena šola Karol Pahor Ptuj in osnutek odlokov o spremembi odlokov o ustanovitvi OŠ Breg, Hajdina, Ljudski vrt, Mladika in Olga Meglič so bili sprejeti brez veqjih razprav. Pri spremembah odlokov o osnovnih šolah naj občani ugotovijo, kakšne so spremembe šolskih okolišev, in morebitne pripombe sporočijo svojim svetnikom. V nadaljevanju obravnave predstavitve podhoda pod železniško progo je bila dana informacija projektanta, da bi podhod, ki bi ga podaljšali pod Rogozniško cesto, podražil naložbo in bi tudi oviral dovozno pot v Ptujsko pekarno. Spremembe projekta, kot so jo želeli nekateri svetniki in dve mestni četrti, torej ne bo!
Podana je bila še informacija o manjši spremembi projekta pri gradnji drugega stanovanjskega bloka. Svet je tudi sprejel mnenja za nova imenovanja.
Nadaljevalna seja se je zaključila po 7. urah razprave.
Zapisal S. B.
KOMISIJA ZA IMENOVANJE NASELIJ IN ULIC PRI MESTNI OBČINI PTUJ PREDLAGA .
Komisija za imenovanje naselij in ulic pri Mestni občini Ptuj, ki je bila imenovana leta 1997 s sklepom župana Mestne občine Ptuj, je dobila nalogo, da prouči stanje imen ulic in naselij v Mestni občini Ptuj, obravnava pobude in predloge za imenovanje ter pripravi strokovno utemeljen predlog, ki bi ga po javni razpravi obravnaval in sprejel Mestni svet Mestne občine Ptuj.
Do takih imenovanj ulic in združevanj naselij je na Ptuju že prišlo v letih 1991 in 1992.
Komisija meni, da so imena ulic kot imena naselij del kulturne podobe in podobe zgodovinskega razvoja naroda, dežele in naselja. Posebej velja to za Ptuj kot najstarejše slovensko mesto.
1.	Imenuje se nova ulica, ki bo potekala od Ormoške ceste in Belšakove ulice mimo Certusa po industrijski coni in se bo priključila na Dornavsko cesto pri hišni številki 5. Predlog: PUHOVA ULICA, imenovana po Janezu Puhu, 1862-1914, rojaku, izumitelju in tovarnarju svetovne velikosti.
2.	V obrtni coni naj se DORNAVSKA CESTA podaljša preko nadvoza do križišča s Potrčevo cesto, kjer je sedaj Špindlerjeva ulica. Slednja naj se prestavi v.notranjost obrtne cone.
3.	Preimenovanje ulice NOVA VAS. Po razširitvi naselja Ptuj na naselje Nova vas pri Ptuju je staro naselje dobilo status ulice. Sedanja ulica Nova vas obsega štiri povsem ločene krake.
•	Prvi sega do konca Slovenskogoriške ceste in do konca naselja Ptuj.
•	Drugi krak se delno odcepi od ulice RABELČJA VAS in zajema 29 hišnih številk. Pri tem kraku je težava pri oštevilčenju, saj je bil pri hišnih številkah že uporabljen dodatek K in L.
•	Tretji krak poteka naravnost po ulici RABELČJA VAS do naselja MESTNI VRH in zavije desno do hišne številke 31 f.
•	Četrti krak obsega vrh hriba v podaljšku VODOVE ULICE in poteka približno 300 m skozi gozd. Sedaj zajema 6 hišnih številk, predvidenih pa je še 13.
Komisija predlaga, da se preimenujeta drugi in četrti krak ulice NOVA VAS v dve novi samostojni ulici (npr. NA JASI, MURNOVA ULICA; Josip Murn, 1879-1901, pesnik ali MURŠČEVA ULICA; Jožef Muršec, 1807-1895, jezikoslovec, narodni buditelj in naro-dopisec), tretji krak pa se priključi ulici RABELČJA VAS.
4.	Do meje z naseljem Mestni vrh naj se podaljša VOLKMERJEVA CESTA.
5.	Imenuje naj se nova ulica, ki se
odcepi levo od predvidene podaljšane Volkmerjeve ceste pri hišni številki Štuki 5 a. Imenuje se KETTEJEVA ULICA (Dragotin Kette, 1876-1899, pesnik).
6.	Imenuje naj se nova ulica za odcep, ki poteka levo od predvidene podaljšane Volkmerjeve ceste od hišne številke 5 d do 6 i oziroma do meje z naseljem Mestni vrh. Imenuje se ulica KNEZA KOCLJA (knez Kocelj - knez Spodnje Panonije, kamor je v 9. stoletju spadalo tudi ptujsko ozemlje).
7.	Imenuje naj se nova ulica za odcep desno od ulice Orešje pri hišni številki Orešje 47 proti Krčevini pri Ptuju. Imenuje se SOVRETOVA ULICA (Anton Sovre, 1885-1963, klasični filolog in prevajalec. Deloval je tudi na Ptuju.).
8.	Podaljša naj se ROGAŠKA CESTA do nove meje z naseljem Spodnja Hajdina.
9.	Podaljša naj se ulica NA POSTAJO preko železniške proge do predvidene Rogaške ceste in meje z naseljem Spodnja Hajdina.
10.	Podaljša naj se ulica OB ŽELEZNICI preko predvidene ulice NA POSTAJO ob železniški progi do meje z naseljem Spodnja Hajdina in hišne številke ulica Spodnja Hajdina 140.
- Ukine se STOJKOVA ULICA. Na
hišnih številkah se ime ulice spremeni v ROGOZNIŠKA CESTA.
- Ukine se MAJDINA POT. Na hišnih številkah se ime ulice spremeni v SELSKA ULICA.
Komisija še predlaga, da se na začetku in koncu ulice, ceste, poti ali trga namesti ob hišni številki informacijska tabla s podatki o osebnosti ali dogodku) na katerega spominja ime ulice. MESTO BI POSTALO S TAKIMI NAPISI VELIKA, ZELO ŽIVA IN POUČNA KNJIGA.
Komisija pričakuje, da se bodo Ptujčani v javni razpravi izrekli o imenih svojih ulic.
Predsednik komisije za imenovanje naselij in ulic v Mestni občini Ptuj
Jože MAUČEC
Na 39. seji predsedstva Mestnega sveta MO Ptuj (9.4.1998) je bil sprejet dnevni red za 40. sejo Mestnega sveta MO Ptuj, ki bo v četrtek, 23. aprila 1998 ob 13. uri v sejni sobi mestne hiše.
Pripravila: Liljana Vogrinec
mosma as tsmmau sada
IMÌMDSIIDitm sfe\Ki y i'/jii uu'ijj ©©Sas® EPTrimo
V torek 24. marca popoldan je obiskal Mestno občino Ptuj predsednik države Milan KUČAN s sodelavci. Sprejel ga je župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci s sodelavci iz občinske uprave in predstavniki mestnega sveta. Čeprav je bil obisk neuradne narave so mu v razgovoru predstavili vrsto projektov, ki se odvijajo v občini. Izpostavili so izgradnjo podhoda pod železniško progo, gradnjo gimnazije, potek projekta Ptujska trojka in drugo.
Z leve sedijo:
A4. Čuček, predsednik MS MO Ptuj, predstavnica za tisk iz Urada predsednika Republike, predsednik A4. Kučan, podžupan MO Ptuj E. Hojker. Nasproti jim sedita župan MO Ptuj A4. Luci in podžupan I. Jurkovič.
(Foto: Langerholc)
PREBUDITI SLOVENSKO JAVNOST, NE RAZBURITI
Naslov prispevka je povzet po začetnem nagovoru nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta pri županu, poslancu in podpredsedniku državnega zbora Miroslavu Luciju, dr. med., ko se je 27. 3. 1998 prvič po izvolitvi oglasil na Ptuju kot gost Viktorinovih večerov.
Sprejema nadškofa pri županu so se udeležili: novoizvoljeni provincial slovenskih minoritov p. Slavko Strmšek, predsednik mestnega sveta Milan ČUČEK, podžupan Ivan Jurkovič, tajnica Mestne občine Ptuj Evelin Makoter Jabločnik,	gvardian
Minoritskega samostana na Ptuju p. Tarzicij Kolenko, predsednik	društva
izobražencev	Viktorina
Ptujskega Peter Pribožič, nadškofov tajnik in Kristina Šamperl Purg - koordinatorka pri projektu Ptujska trojka.
Očitno navdušen nad današnjo podobo našega mesta in njegovo bogato preteklostjo je dr. Franc Rode pazljivo prisluhnil dobrodošlici župana, odkritosrčnemu pozdravu predsednika mestnega sveta in predstavitvi projekta Ptujska trojka s poudarkom na delu, ki se nanaša na obnovo ob koncu druge svetovne vojne porušene Minoritske cerkve, za katero bi bil zelo vesel, če bi jo obnovili.
Kratko in jasno je zaključil, da se v mestu, v katerega je prišel, čuti višja kulturna raven, ki pa seveda zahteva izpeljavo še večjih in težjih starih in novih nalog.
Dr. Rode je bil za nekatere od nas prijetno presenečenje, ker je drugačen, kot smo pričakovali po predstavitvah v medijih. Bil je neposreden, niti malo vzvišen, pazljiv poslušalec z izrednim spominom, duhovnostjo in predvsem suveren, optimističen in željan prebujati, ne razburjati Slovence, ki smo po njegovem mnenju pogosto neupravičeno nezadovoljni, premalo samozavestni in premalo kritični tudi do tujega.
Zapisala: Kristina ŠAMPERL PURG
Nadškof Franc Rode med obiskom v mestni hiši (sedi na desni strani župana MO Ptuj A4. Lucija). Foto: Langerholc
PREDLOGI MESTNIH ČETRTI PRI OBLIKOVANJU PRORAČUNA MESTNE OBČINE PTUJ ZA LETO 1998 IN DO LETA 2000
Sveti mestnih četrti Ptuj želijo prispevati svoj delež pri oblikovanju proračuna Mestne občine Ptuj predvsem v tistem delu, ko gre za zadovoljevanje določenih skupnih potreb krajanov, naselij in krajevnih interesov.
Želimo opozoriti na tiste zadeve, ki najbolj motijo oziroma nekatere celo stalno ali občasno ogrožajo krajane v posamezni mestni četrti in so tudi večkrat problem celega mesta ali celo občine. Želimo, da se naši predlogi ovrednotijo in vključijo v plan Mestne občine Ptuj v letu 1998 oziroma do leta 2000.
V večini primerov gre za nadaljevanje že začetih del.
MESTNA ČETRT CENTER PTUJ
VODOVODNO OMREŽJE
V sanacijo pitne vode naj se vključijo posamezni stari vodnjaki in se po potrebi obnovijo in označijo hidranti ter zamenjajo dotrajani cevovodi.
KANALIZACIJA
Prednostno naj se začne celovito reševati kanalizacijsko omrežje v mestu. Kot nujno je potrebno sanirati kanalizacijo v Gregorčičevem drevoredu.
VODOTOKI
Ureditev potoka Grajena.
OBNOVA ULIC, CEST IN POTI
Popravilo asfalta v obliki "neestetskih krp" naj se nadomesti z večjimi in bolj primernimi oblikami sanacije. Nujno je potrebno popraviti Potrčevo cesto (ob bencinski črpalki) in urediti Trstenjakovo ulico. Klavrno sliko kažejo tudi druge ulice, pločniki in javna razsvetljava, kjer so popravila nujna.
SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA
Špindlerjeva in Potrčeva cesta in postavitev svetlobnih teles ter hitrostnih ovir na "problematičnih" odsekih, predvsem ob šolah.
UREDITEV PARKIRIŠČ Ureditev parkirišča za tovornjake (prepoved v Mestni četrti Center!) v industrijski coni.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN IGRIŠČ za šport, rekreacijo in počitek (Mestni stadion Drave s parkom, Ljudski vrt, Grajski hrib ...). Redno vzdrževanje
in izgradnja javnih otroških in športnih igrišč v skladu s smernicami "otroškega parlamenta" in strategijo razvoja športne dejavnosti na Ptuju do leta 2002.
VEČNAMENSKA DVORANA
z večnamenskim prireditvenim prostorom.
NAMENSKI PROSTOR
za mladino. V njem naj se odvijajo različne dejavnosti, ki naj bodo vodene (npr. vloga CID-al). PLINIFIKACIJA
Nadaljevanje izgradnje na osnovi sprejetega programa, prednostno v starem mestnem jedru (Jadranska ulica, Murkova ulica, Mestni trg) in Potrčeve ceste (od semaforjev do Bolnice).
SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI
Sredstva je potrebno zagotoviti po odloku o financiranju mestnih in primestnih četrti.
MESTNA ČETRT BREG PTUJ
VODOVODNO OMREŽJE
Po načelu "vodovodni priključek v vsako hišo" je potrebno dokončati vodovodno omrežje v Sodnicah in po potrebi obnoviti hidrante ter zamenjati dotrajane cevovode. KANALIZACIJA
Nadaljuje naj se gradnja kanalizacijskega omrežja (projektna dokumentacija in izvedba) Turnišče (Mejna cesta, Draženska cesta., Ulica Šerčeve brigade, Ulica Žetalskega Jožeta, Ulica 14. divizije, Jezova ulica), na Spolenakovi ulici in na uličnem delu Sp. Hajdine, v Sodnicah, Suhi veji, na delu Zagrebške ceste.
Sanacijska dela na kanalu "D". VODOTOKI
Ureditev Studenčnice, Turniškega ribnika, Turniške studenčnice, brežine Drave na Bregu in odvodnega Kidričevskega kanala (sanacija!), mostu pri Pinčerjevem mlinu. OBNOVA ULIC, CEST IN POTI Turniška ulica, Sodnice, podaljšek llčeve, Golobova, Sagadinova, Gromova - Jezova, 14. divizija, Ulica Šerčeve brigade, sanacija poti skozi Turniški park, ureditev križišč Zagrebška cesta-Na postajo, Spolenakova ulica-Zagrebška cesta, Zadružni trg-Mariborska cesta., Rogaška-Na obrežju, Mariborska cesta-Koroščev mlin-Terme. IZGRADNJA PLOČNIKOV IN JAVNE RAZSVETLJAVE
Zagrebška cesta, Mariborska cesta, Zadružni trg, Sodnice, Na postajo, Ulica Žetalskega Jožeta, Ulica Šerčeve brigade, povezava llčeve-Golobove-Sagadinove z Ulico Šerčeve brigade, Stritarjeva ulica in ureditev "problematičnih prehodov za pešce".
IZGRADNJA IN UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ
Suha veja in pri Hajdinski želežniški postaji.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN OBJEKTOV
Turniški park, igrišče v Turniškem parku in na Zadružnem trgu, izdelava študije za oceno obremenitve okolja s smradom in ogroženosti podtalnice na območju Mestne četrti Breg.
UREDITEV PARKIRIŠČ
Na desnem bregu Drave med obema mostovoma in na območju "Surovina".
BENCINSKA ČRPALKA
Na Zagrebški cesti oziroma uskladiti lokacijo z novim potekom Mariborske ceste.
SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI
Sredstva je potrebno zagotoviti po odloku o financiranju mestnih in primestnih četrti.
CATV
Urediti povezavo kabelsko-komu-nikacijskega sistema (CATV Ptuj) s KKS Turnišče.
Predsednik sveta Mestne četrti BREG Franc ŠTRUCL
MESTNA ČETRT LJUDSKI VRT PTUJ
VODOVODNO OMREŽJE
V program sanacije pitne vode naj se vključijo posamezni stari javni vodnjaki in po potrebi obnovijo hidranti ter zamenjajo dotrajani cevovodi. KANALIZACIJA
Rabelčja vas, Nova vas, Peršonova ulica (obnovitev).
VODOTOKI
Ureditev hudourniškega potoka v Ljudskem vrtu.
OBNOVA ULIC, CEST IN POTI
Asfaltiranje in gramoziranje ulic in cest po potrebi. Prednostna je pa preplastitev dela Volkmerjeve (SŠC Ptuj), cesta v Novi vasi (nad ribnikom Ljudski vrt) in del Potrčeve ceste (ob bencinski črpalki).
IZGRADNJA PLOČNIKOV IN JAVNE RAZSVETLJAVE
Pločnik Peršonova-Nova vas, redno in kakovostno vzdrževanje javne razsvetljave.
SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA
Špindlerjeva in Potrčeva cesta in postavitev svetlobnih teles na "problematičnih" prehodih za pešce. UREDITEV PARKIRIŠČ Ureditev parkirišča za tovornjake (prepoved v Mestni četrti Ljudski vrt!) v industrijski coni.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN IGRIŠČ Nadaljevanje gradnje parkovno rekreacijskega območja v Ljudskem vrtu. Predlagamo spremembo meje ureditvenega načrta Ljudski vrt (vključiti igrišče "Partizana"). Redno vzdrževanje in izgradnja javnih otroških in športnih igrišč v skladu s smernicami "otroškega parlamenta" in strategijo razvoja športne dejavnosti na Ptuju do leta 2002.
SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI
Sredstva je potrebno zagotoviti po odloku o financiranju mestnih in primestnih četrti.
CATV
Urediti povezavo kabelsko-komu-nikacijskega sistema (CATV Ptuj) s KKS Markovci, KKS Turnišče, KKS Dornava, KKS Gerečja vas za prenos internega ptujskega programa.
Predsednik sveta Mestne četrti Ljudski vrt Milan OSTRMAN
MESTNA ČETRT PANORAMA PTUJ
KANALIZACIJA IN ODVODNJAVANJE
V program za leto 1998 naj se kot prednostna vključi ureditev primarne kanalizacije v Maistrovi ulici (od zadnjega mestnega priključka do mostička na potoku Grajena, ki meji na Štuke) in sekundarna kanalizacija v Maistrovi, Klepovi in Ulici V. Alič. VODOTOKI
Ureditev potoka Grajena, ureditev brežine Drava na Vičavi, ureditev hudourniškega jarka od novo urejenega iztočnega kanala iz Rabelčje vasi do mostu in ureditev vodotoka pri h. št. Štuki 16 ter križišča pri Čohu (Osojnikov sadovnjak).
OBNOVA ULIC, CEST IN POTI Vičavska pot, ureditev križišča v naselju Orešje (Belšak), asfaltiranje ceste v Krčevini pri Ptuju (h. št. 60-65), cesta na Panoramo, razširitev križišča v Maistrovi ulici (Matjašič!), asfaltiranje ceste v zaselku "HUM". IZGRADNJA PLOČNIKOV IN JAVNE RAZSVETLJAVE
Maistrova ulica, Vičava-Orešje, pločnik pri trgovini B. Reš čez most in v Gajzerjevi ulici, javna razsvetljava v Gajzerjevi ulici, Pivkovi ulici, Čufarjevi ulici, Štuki (od h. št. 24-30). IZGRADNJA IN UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ Mestni vrh, Štuki (Mlinarič), Maistrova ulica-Grajena. PLINIFIKACIJA
Nadaljevanje izgradnje po sprejetem občinskem programu.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN OBJEKTOV Športno igrišče (Vičava) in zelenice ob domovih krajanov.
SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI Sredstva je potrebno zagotoviti po odloku o financiranju mestnih in primestnih četrti.
CATV
Povezati kabelsko-komunikacijski sistem Ptuj (CATV Ptuj) s KKS Markovci.
Predsednik sveta Mestne četrti PANORAMA
Jože Strafela
CATV
Kabelsko-komunikacijski sistem (CATV Ptuj) je potrebno povezati s KKS Markovci, KKS Turnišče, KKS Dornava, KKS Gerečja vas za prenos internega ptujskega programa.
Predsednik sveta Mestne četrti CENTER Boris KRAJNC
MESTNA ČETRT JEZERO PTUJ
ODVODNJAVANJE IN KANALIZACIJA
V program za leto 1998 naj se prednostno vključi razširitev levoobrežnega drenažnega jarka "bire" - Markovci in nadaljuje naj se izgradnja kanalizacije v smeri Ormoška cesta-Spuhlja. V program je potrebno vključiti tudi ureditev kanalizacije v Ulici F. Kosca in čiščenje odvodnega jarka v Spuhlji ter nadaljevati s posegi za znižanje podtalnice po projektu VGP Ptuj. MODERNIZACIJA ULIC, CEST IN POTI
Zajema naj preplastitve, razširitve, izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave. V program se vključijo: Belšakova ulica, Rogozniška cesta, povezava med Rajšpovo ulico in Novo cesto (pri AGIS-u), cesta v Koče (od magistralne ceste do križišča za Zabovce do h. št. 113), pločnik ob glavni cesti od križišča pri gostilni Majda (levostransko) do avtobusnega postajališča na levi strani ter z druge strani (desno) do odcepa za naselje Zabovci in pločnik Ormoška cesta-Spuhlja.
IZGRADNJA AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ
Belšakova ulica (vrtec).
UREDITEV PARKIRIŠČ
Parkirišče za tovornjake (industrijska cona).
PLINIFIKACIJA
Nadaljevanje izgradnje po sprejetem programu.
UREDITEV IN VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN OBJEKTOV
za šport, rekreacijo in počitek (Mestni stadion Drave s parkom in javna otroška ter športna igrišča).
SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH ČETRTI Potrebno je sprejeti odlok o financiranju mestnih in primestnih četrti. CATV
Povezati kabelsko-komunikacijski sistem Ptuj (CATV Ptuj) s KKS Markovci.
Predsednik sveta Mestne četrti JEZERO Marjan MUNDA
Predloga, ki sta pri vseh mestnih četrtih enaka, pa se glasita:
Potrebno je zagotoviti SREDSTVA ZA "SREČANJE S STAREJŠIMI KRAJANI" in SREDSTVA ZA DRUŠTVENE DEJAVNOSTI (ŠPORT, KULTURA).
summm lüEatuwam sm
Prispevki strank niso lektorirani!
IZ ZDRUŽENE LISTE SOCIALNIH DEMOKRATOV
Čestitke in prijetno praznovanje dneva ustanovitve OF -začetka odpora Slovencev proti okupatorju - 27. aprila in 1. maja, mednarodnega praznika dela.
OBVESTILO
Mestnega odbora Slovenske nacionalne stranke PTUJ
Obveščamo vse simpatizerje, da imamo strankarske prostore oziroma pisarno na novi lokaciji, in sicer v Ulici heroja Lacka 8, Ptuj.
PREDSEDNIK MO SNS Ptuj Miroslav LETONJA
Ptuja
Ob DNEVU ZEMLJE, 22. aprila,
tradicionalna akcija Zelenih Ptuja -delitev humusa
Akcija se bo začela ob 10.00 uri pred blagovnico Merkator na Ptuju Tudi letos so Zeleni Ptuja v sodelovanju z Raziskovalnim društvom Zlatovranka, Zdravim mestom Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj na prvi pomladni dan uspešno izvedli akcijo delitve sadik v okviru akcije Ptuj - Lepo mesto - Zeleno mesto. Razdeljenih je bilo okrog 1500 raznovrstnih drevesnih sadik in grmovnic.
Pred nami je letošnja druga tovrstna akcija - delitev humusa ob dnevu Zemlje. Z njo želimo Zeleni Ptuja opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov itd., ki iz leta v leto bolj zastrupljajo in postopoma uničujejo rodovitno prst naše Zemlje, onesnažujejo podtalnico ... Glavni namen osveščevalne akcije je predstaviti ljudem drugačen, našemu okolju mnogo bolj prijazen način gnojenja zemlje.
"Narava ni dar, ki smo ga prejeli od naših očetov, temveč je dediščina, ki jo zapuščamo našim potomcem!"
Zeleni Ptuja
Slovensku ljudska stranka
DEMOKRATIČNA STRANKA -UPOKOJENCEV SLOVENIJE POKRAJINSKI ODBOR PTUJ-ORMOŽ STALIŠČA X ZVEZI Z BELO KNJIGO O REFORMI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Pokrajinski odbor DeSUS in območna zveza društev upokojencev, ki združuje 30 društev upokojenec iz devetih občin, sta organizirali več posvetovanj. Sodelovalo je več kot 1500 upokojencev. Navajamo nekaj bistvenih pripomb:
1.	REFORMA DA, TODA NE PO "BELI KNJIGI"
Reformo je mogoče izpeljati le z upoštevanjem ekonomsko-socialnega stanja.
2.	Socialni sporazum o reformi pokojninske ureditve mora biti zasnovan na predhodnem sporazumu med delodajalci, delojemalci, upokojenci in državo. Medgeneracijski sporazum mora biti še naprej temelj za zagotavljanje socialne varnosti za starost in pravično pokojninsko ureditev.
3.	Upokojenci smo kritični do prevzemanja vzorcev in ponudb tujih strokovnjakov, ki ne upoštevajo pogojev v Sloveniji.
4.	Država mora poskrbeti za učinkovito izterjavo vseh obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačevanje prispevkov od prejemkov, ki pomenijo prikrite plače, in zajeti vse prihodke s področja sive ekonomije.
5.	Upokojenci ne sprejemajo drugega stebra v pokojninskem sistemu.
6.	Zavzemamo se za vzpostavitev pravičnega razmerja med pravicami in vplačanimi prispevki, zato podpiramo ukrepe, ki so temu v prid.
Albin PIŠEK
predsednik območnega odbora DeSUS Ptuj
3. malega travna je imela SLS, podružnica Ptuj, v kinodvorani Markovci občni zbor. Predsednik podružnice Franc RANFL je v govoru podčrtal uspešnost enoletnega dela, ki se kaže zlasti v delu svetnikov v mestnem svetu in v zemljiških oziroma denacionalizacijskih prizadevanjih. Intenzivno se tudi pripravljajo na jesenske lokalne volitve.
Občnega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi minister za pravosodje gospod MARUŠIČ, minister za kmetijstvo gospod SMERKOLJ, direktorica Sklada zemljišč Slovenije gospa LUKAČIČ, poslanec državnega zbora gospod Slavko VESENJAK, poslanec državnega sveta gospod KAUČIČ, nekateri predstavniki sosednjih podružnic in drugih strank. Občnega zbora se je udeležilo tudi večje število članov in simpatizerjev SLS.
Večina razpravljalcev je podprla program ptujske podružnice SLS in centralnega vodstva.
S. B.
Letni obračun podružnice
Predstavljamo se iz OŠ Markovci
Šolski okoliš OŠ Markovci vključuje devet vasi. Meje so skladne s farnimi mejami oziroma z mejami primestne četrti Markovci. Organizirani pouk se je na tem območju začel leta 1810. V letu 1890 je bila sezidana stara šola, leta 1979 smo se preselili v novo stavbo, ki je omogočila enoizmenski pouk, širitev in kakovostnejše izvajanje rednega pouka ter drugih dejavnosti.
Danes šolo obiskuje 423 učencev v devetnajstih oddelkih, število učencev je že nekaj let konstantno.
Šola ima kakovostne kadre, veliko pozornosti dajemo permanentnemu izobraževanju učiteljev. Za temeljno prednostno nalogo štejemo vsestransko razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. Učenci ob rednem pouku lahko sodelujejo pri različnih dodatnih dejavnostih.
Šola zasleduje nove smeri v pedagoški znanosti; razmišljamo o prehodu na 9-letno šolanje.
S starši in okoljem korektno sodelujemo.
Ne zapiramo se vase. Posebej smo dejavni na etnografsko-folk-lornem področju, ki je v kraju tradicionalno.
ZGODOVINSKI ORIS
Markovci, vas, kot je nekdo zapisal, uro hoda od Ptuja proti vzhodu, je središče primestne četrti, fare, morebiti pa bo tudi nove občine. Tudi meje šolskega okoliša se ujemajo s primestnimi oziroma farnimi, kar ob vsej tradiciji temu območju daje zaokroženost in celovitost.
V markovski šolski okoliš je že od začetka prejšnjega stoletja pa do danes vključenih devet vasi: Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci. Marija Terezija je z reformo šolstva ustanovila precej glavnih šol po mestih in trivialnih šol po deželi. V Markovcih sta župnik Andrej Ledinek in organist Bernard Domanjko začela poučevati že leta 1789, v glavnem verouk za nekaj otrok. Organizirani pouk se je začel meseca februarja 1810 v stari mežnariji. Z novim ljudskošolskim zakonom iz leta 1869 je markovska šola postala dvorazrednica s sistematiziranima mestoma učitelja in podučitelja. Število otrok je nenehno raslo - leta 1890 jih je šolo obiskovalo 406. Zato se je pokazala potreba po zidavi šolskega poslopja. Krajevni šolski svet Markovcev je na seji 18. januarja 1890 sklenil, da se sezida novo šolsko poslopje. V novembru 1890 se je v novi zgradbi začel pouk. Šola je bila razširjena v štirirazrednico in leta 1894 je postala petrazrednica. V šolskem letu 1948/49 se je šola spremenila v sedemletko. V petem, šestem in sedmem razredu je bil uveden predmetni pouk. V šolskem letu 1950/51 je bila uzakonjena osemletna šolska obveznost, šola pa je bila razdeljena na osnovno šolo z razrednim poukom in nižjo gimnazijo s predmetnim poukom. Leta 1956 je OLO Ptuj
odobril otvoritev pomožnega razreda pri 1. razredu osnovne šole. Pouk so takrat imeli tudi v zgradbi, ki jo je leta 1913 postavila Posojilnica v Markovcih in leta 1926 odkupil krajevni šolski odbor.
PRESELILI SMO SE V NOVO ZGRADBO
V šolskem letu 1979/80 smo pouk začeli v novi moderni zgradbi s 24 učilnicami, telovadnico, knjižnico, kuhinjo, jedilnico, večnamenskimi in upravnimi prostori. Od takrat se Markovčani ponašajo z eno izmed najmodernejših in funkcionalnih zgradb na Ptujskem. Zgradba je omogočila enoizmenski pouk, širitev in kakovostnejše izvajanje rednega pouka ter drugih dejavnosti. Prostorski problem nastaja edino pri pouku športne vzgoje, ker v telovadnici ni vsem omogočen pouk telesne vzgoje.
Zgradba je vzdrževana v okviru finančnih zmožnosti, vendar se po skoraj 20 letih pojavljajo potrebe po večjih vlaganjih, saj je šola (montažna, tipa Marles) dražja za vzdrževanje. Pred kratkim smo obnovili streho, potrebno je obnoviti še parket v telovadnici in prebarvati zunanje fasadne in lesene dele.
Danes obiskuje Oš Markovci 423 učencev. Organizirali smo po dva prva, tretja, četrta, sedma in osma razreda, medtem ko imamo za drugi, peti in šesti razred po tri paralelke. Število nekaj nad 400 učencev je konstantno že nekaj let in zaenkrat še ni zaznati zmanjšanja. Šola gosti tudi oddelke priprave na šolo, vendar pa ti delujejo v okviru Vzgojno-varstvenega zavoda na Ptuju.
Kadrovsko-strokovno je šola kakovostno zasedena, saj skoraj ves pouk izvajajo učitelji z ustrezno izobrazbo. Izjeme so predmeti, za katere ustreznih kadrov primanjkuje, kot je na primer pouk gospodinjstva.
Veliko pozornosti dajemo permanentnemu izobraževanju učiteljev (pa tudi drugih delavcev). Učitelji nenehno obiskujejo dodatna izobraževanja. Želimo, da si predvsem mlajši učitelji pridobijo visoko izobrazbo. Tako ima trenutno VIL stopnjo izobrazbe sedem pedagoških delavcev, ob delu pa intenzivno študirajo še štirje. Šola je tudi središče nekaterih izobraževalnih skupin ormoško-ptujskega območja, saj se na OŠ sestajajo študijske skupine za 1., 2. in 3. razred ter za glasbeno vzgojo.
Pestra je ponudba interesnih dejavnosti. Naštejmo nekatere: naravoslovni, ritmični, pravljični krožki, logika. Učenci se ukvarjajo z aerobiko, igrajo na piščalko, kitaro in harmoniko. Tudi športa je dovolj: v popoldanskem času poteka vadba odbojke, košarke, karateja. Več dejavnosti vodijo zunanji sodelavci, tudi fakultativni pouk tujega jezika.
Med posebnosti naše šole štejemo folklorno dejavnost. Ne gre samo za negovanje pustnih običajev, kjer sodelujemo s svojimi skupinami kurentov, picekov, vil in drugih, temveč tudi za našo otroško folklorno skupino. Ta nastopa na raznih prireditvah v kraju in drugod. Nepozabno doživetje je bil za učence nastop v glavnem mestu Turčije Ankari, kjer so se otroci srečali z vrst-

Otvoritev kiparske razstave učencev mariborskih šol in OŠ Markovci v Markovcih 7 8. decembra 1997;
Ivo Cojsniker, mariborski kipar med učenci OS Markovci
Foto: LAURA
Med temeljne prednostne naloge Vsako leto vpišemo razvijanje kakovostnih medsebojnih odnosov: med učenci in učitelji, med učenci, med šolo in starši in med delavci šole. To se nam zdi temelj, na katerem lahko gradimo vse ostalo.
Lokacija šole je glede na šolski okoliš nekoliko obrobna. K boljšemu počutju učencev štejemo dobro organiziranost avtobusnih šolskih prevozov, saj se v šolo vozi večina učencev. Deluje tudi oddelek podaljšanega bivanja, tako da vključeni učenci opravijo nekaj šolskih obveznosti že v šoli.
Za učence pripravljamo tudi malice in kosila.
Organiziramo dodatni in dopolnilni pouk ter športne, kulturne in naravoslovne dneve.
niki iz Mongolije, Afrike in Južne Amerike - skratka s celim svetom.
Tudi likovniki so že potovali v tujino. Kot predstavniki Slovenije smo se udeležili Likovnega natečaja 2. evropskega srečanja otrok v Parizu, kjer so naši učenci osvojili 1. nagrado. Kakšno doživetje je bilo takratno bivanje v Disneylandu!
Za učence organiziramo tudi zimsko in letno šolo v naravi. Prva je na Rogli, druga v Simonovem zalivu. Tečaje plavanja organiziramo v ptujskih Termah.
CILII, KI JIH ZASLEDUJEMO
Šola spremlja nove smeri v razvoju pedagoške znanosti in se vključuje v
posamezne projekte (npr. trimestri, opisno ocenjevanje, učne diferenciacije, pouk tujega jezika na razredni stopnji), čeprav preveč "poskusnosti" osnovnim ciljem šole lahko tudi škoduje. Mislimo, da kar uspešno premagujemo večno nasprotje med "znanstvenimi" in "umetniškimi oziroma vzgojnimi" predmeti.
Za nas je šola vzgojna in izobraževalna organizacija - tako piše tudi v zakonu o OŠ. Danes, ko živimo v času dokaj trdega liberalizma, je še toliko bolj potrebna humana oziroma vzgojna šola.
Vzgojni in izobraževalni vidik je vključen v raziskovalno in drugo delo pri ohranjanju folklorno-etnografskih vrednot kraja. V kraju in širše so najbolj odmevni vsakoletni projekti z naslovi: Dediščina Korantove dežele, Od kolin do mesa iz tunke, Tak so se ženili, Pri nas pa bomo zibali. Tako odkrivamo, da imamo kot narod globoko v zgodovino segajoče korenine, da nismo "neki" narod in da ni potrebno posnemati vsega tujega.
SODELOVANJE S STARŠI IN OKOLJEM
Že nekaj let je tega, kar smo na željo staršev na šoli uvedli pouk drugega tujega jezika - angleščine, kar je sicer prineslo majhni šoli določene organizacijske težave, vendar smo z dobro voljo in medsebojnim razumevanjem večino rešili.
Odnosi s starši so preko sveta staršev, roditeljskih sestankov in drugih oblik sodelovanja korektni, saj vsi skupaj stremimo k istemu cilju.
Šola ima možnost preiti v devetletko. O tem so bili starši že obveščeni. Brez njihovega soglasja take organiziranosti ne bomo začeli. O devetletni šoli je razpravljal tudi svet šole. Sprejel je usmeritev, naj šola poskuša preiti na 9-letno šolanje otrok že v prvem, eksperimentalnem roku. Učitelji se v tej smeri intenzivno izobražujejo.
Ne zapiramo se vase: s kulturnimi programi nastopamo v kraju in izven, sodelujemo z društvi v četrti: s Prosvetnim, Folklornim, Etnografskim društvom, gasilskimi in športnimi društvi, z društvom upokojencev. V šoli se vrstijo kulturne prireditve, kot so koncerti in razstave, še bi lahko naštevali. Marsikaj smo izpustili. Verjetno smo kje tudi manj uspešni. Kljub temu pa trdim: ŠOLA JE PRIJAZNA! Dokaz: v šolske klopi ne sedamo oziroma ne hodimo na delovno mesto z odporom, temveč z veseljem! Skoraj vsi.
Žalostni stanovalci
Stanovalci Jadranske ulice, Vrazovega trga in Vošnjakove ulice želimo vedeti, kdaj bo župan Miroslav Luci izpolnil obljubo o ureditvi prometa v naših ulicah. Po 31. in 36. členu odloka, objavljenega v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož št. 5/83 (in tudi v 38/86, 24/87, 20/88, 1 7/89, 19/92 in 12/95) naj bi to področje do danes uredili. Odpravili naj bi tudi nemir, ki ga povzročajo	obiskovalci
diskoteke v "Zlati črti". Kljub temu, da smo 18. 8. 1995 in 29. 4. 1997 od župana dobili tudi ustno zagotovilo, do danes ni
bilo nič narejenega. Tudi izgovor, da nima dovolj komunalnih inšpektorjev, nam ne zadostuje. Predlagamo, naj na borzi dela za to delo za določen čas najame ljudi in jih plača iz pobranih kazni ali iz občinskega proračuna.
Opažamo, da se je v mestnem jedru kljub zapornicam poslabšala prometna ureditev. Vsak parkira, kjer mu je všeč, pa četudi na pločniku ali pred mestno hišo. Pešec je pogosto prisiljen hoditi po cestišču. V primeru nesreče pa si sam kriv. Voznik, ki
te je malo prej podrl, te še okrega, češ: Kje pa hodiš? Tudi kolesarji nimajo svojih stez in uporabljajo pločnike, ki so namenjeni pešcem. Sprašujemo se, mar vsem tem kršiteljem zakoni in cestno prometni predpisi nič ne pomenijo oziroma kje so občinski možje, da lahko mirno opazujejo ves ta nered.
Prebivalci omenjenih ulic želimo vedeti, kako dolgo bomo morali še prenašati nered in kdaj bodo obljube izpolnjene.
V imenu stanovalcev Franc Zemljak
Ker je v pismu, objavljenem v prejšnjem Ptujčanu, F. Hovnik omenil tudi delovanje gledališča Ptuj in njegov odnos z mestno občino Ptuj, je uredništvo zaprosilo za mnenje vodjo Oddelka za družbene dejavnosti na MO Ptuj Ivana Vidoviča:
Ptujsko gledališče se financira na osnovi programa in finančnega načrta. S profesionalizacijo delovne-
ga mesta direktorja gledališča je gledališče začelo delovati po zastavljenem projektu. Dosedanje skoraj triletno poslovanje gledališča je bilo uspešno in gledališče ni ustvarjalo izgube. Prizadevali si bomo, da bo gledališče še naprej poslovalo uspešno.
Uredništvo

Grafični inženiring d.o.o.
Kili
POŽEG 4, 2327 Rače, Slovenija Telefon: (062) 835-192, 835-230, fax: (062) 836-885 E-mail:grafis@siol.net
Ugodno in kvcditetno izdelujemo:
❖	vse vrste tiskovin
(obrazce, brošure, prospekte, vizitke,...)
❖	lahko kartonažo
Posebna ponudba!
i
•	sistematična razporeditev
•	urejeni podatki
•	prihranek časa
•	zmeraj dosegljivo
•	in vedno pospravljeno.
OSEBNA MAPA DELAVCA
(ZAUPNO)
Pokličite nas...
... zahtevajte predračun. ... in ustregli vam bomo.
TISKARNA Z VEČ KOT 20 LETNO TRADICIJO
prof. Jože Foltin, ravnatelj


VüwPTA.V*
!
V
i
I
?
PREBIVALCI
SLOVENIJE!
Pf METIMt PRED
SVfJIM PRAGIM!
TAM SE ZAČENJA NAŠA IEŽELA. MOJA DEŽELA-UREJENA IN ČISTA
»k
>
*
I
8
t
I
t
I
1
POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA
Urejena in čista narava je sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma.
Vedno več nas je, ki'se vse bolj zavedamo, da je za ohranitev življenja na zemlji potrebno veliko več, kot smo storili do sedaj. Čisto, zdravo, urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila Narava, vendar za urejenost in varovanje okolja ne naredimo dovolj.
Lanska akcija urejanja okolja je uspela, le da je bila prehitro pozabljena, tako da naše okolje še vedno ni takšno, kot bi si ga želeli. Zato bomo akcijo POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA ponovili tudi letos.
Ali razmišljate o tem, kako malomarno odvržemo odpadke, uničujemo zelenice in nasade?
Poskrbimo za naše življenje, zdravje in počutje ter za življenje naših potomcev in za to naredimo nekaj tudi sami.
Spoštovane občanke in občani, vabimo vas, da se tudi sami v mesecu aprilu vključite v akcijo
ČISTA IN ZELENA MESTNA OBČINA PTUI
ter poskrbite za urejenost svojega bivalnega okolja.
Lahko se pridružite tudi raznim društvom (lovcem, planincem, tabornikom, gasilcem, ribičem) in šolskim skupinam, ki bodo na vašem območju izvajale čistilno akcijo.
Le s sodelovanjem vseh bo naša občina še lepša, bolj urejena in čista.	_
Poteh akciie ČISTA IN ZELENA MESTNA OBČINA PTUI:
Za ožjo in širšo okolico šol so poskrbeli šolarji, Komunalno podjetje Ptuj pa je priskrbelo rokavice in vreče. Za odlaganje nabranih odpadkov so ob šolah stali kontejnerji.
Cestno podjetje Ptuj je v akciji čiščenja Ptuja očistilo zemljišče ob magistralni cesti M-11 na odseku Hajdina-Draženci in ob magistralni cesti M-3 na odseku od Ptuja do Moškanjcev.
Brežine potokov so ribiči začeli čistiti 28. marca, z akcijo pa nadaljujejo vsako soboto v mesecu aprilu. Nabrežje in dno potoka Grajena je od mostu na Tratah do konca regulacije očistilo Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj,
ki je v akcijo zajelo tudi hudournik v Ljudskem vrtu. Čiščenje turniškega ribnika z okolico bo na vrsti 25. aprila, za kar bodo poskrbeli krajani mestne četrti Breg in lovci. Istega dne bo potekalo čiščenje najzahtevnejšega območja ptujskih voda - reke Drave z obrežjem. Nosilci akcije, ki se bo začela ob 9. uri, bodo ptujski potapljači. Poskrbeli bodo, da bo očiščena struga Drave od sotočja s kanalom do Rance. Pri tem jim bodo pomagali ribiči, krajani mestne četrti Panorama in Jezero ter rancarji. K sodelovanju želimo pritegniti tudi slovensko vojsko. Za čiščenje obrežja bo dobrodošla pomoč vseh Ptujčanov, ki želijo, da bi bil naš Ptuj lep in urejen.
Doslej so se akcije udeležila številna društva, ustanove, podjetja in posamezniki, ki nabrane odpadke odlagajo v za to pripravljene kontejnerje, Čisto mesto pa odpadke odpelje na odlagališče. Pozivamo vse, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju prebivamo, da s svojim delom do konca aprila prispevajo k boli urejenemu okolju. Vse, ki bi se želeli znebiti raznih kosovnih odpadkov, ki jih imajo v svojih domovih, obveščamo, da bodo kontejnerji za te odpadke pripeljani v bližino njihovih domov po zaključku akciie ČISTA IN ZELENA MESTNA OBČINA PTUI,
Zavihajte rokave in se pridružite!
MESTNA OBČINA PTUJ
PTUJ
ZDRAVO MESTO
IAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH PROGRAMOV PROMOCIJE ZDRAVJA V LETU 1998 bo objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj, ki bo izšel 28. aprila 1998
V Uradnem vestniku MO Ptuj, ki bo izšel 28. aprila 1998 bo objavljen
IAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV, AKCIJ IN MEDNARODNIH NASTOPOV NA PODROČJU ŠPORTA V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 1998.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki se je v povabilu na koncert pojavila napaka v navajanju priimka glasbenega izvajalca -pravilno se glasi: Ervin Kropfitsch.
Za napako se opravičujemo!
Uredništvo
©swasHJ&a
GOSTJE PRIHAJAJO -PONOSNO UM POKAŽIMO NAŠE ZAKLADE
Nekdo je nekoč dejal, da človek potuje po svetu, ker išče "zaklad", in se vrača domov, da ga najde. Nekatere bodo tudi letos premamili tuji kraji, drugi bomo ostali doma in živeli z našim mestom ter ga ponosno delili s turisti, ki ga bodo obiskali. Turistično sezono bomo uradno začeli 9. maja in v ta namen je Turistično društvo Ptuj pripravilo slavnostno otvoritev.
Predsednik republike Slovenije g. Milan Kučan, je v svojo rezidenco povabil turistične delavce in predstavnike mest Slovenije. Med njimi je bil tudi Ptuj, ki je lani v vseslovenski akciji "Moja dežela-lepa, urejena in čista", v svoji kategoriji, že šestič dosegel prvo mesto.
Na fotografiji:
A. Pišek, predsednik TD Ptuj, M. Kučan, predsednik RS,
M. Luci, župan MO Ptuj (Foto: A. Babič)
Okvirni program naših aktivnosti:
pred mestnim stolpom bomo 5J postavili turistično zastavo, ki bo naznanjala turistično sezono,
UJ v starem mestnem jedru bi na vseh pomembnih starejših stavbah namestili mestne turistične zastave, ki bodo obiskovalce opozarjale na zanimivo arhitetkuro,
5? pri mostu za pešce in kolesarje bomo postavili informa-
tivno stojnico, na kateri bo možna tudi prodaja spominkov, ocvetličili bomo staro mestno jedro,
ff) sodelovali bomo pri otvoritvi novega jahalnega poligona in jahalne šole v neposredni bližini mesta in na sejmu navtične opreme.
Začetek turistične sezone bo 9. maja naznanilo več godb z mažoretkami, osnovne šole bodo sodelovali s programom na temo "Turistični dnevi", svoj delež k zanimivosti prireditve pa bodo prispevali tudi balonarji in rancarji. V turizmu se bomo letos posvečali predvsem športu, zato bodo na prireditvi aktivno sodelovali tudi športniki. Pomembnejši dogodek tega dne bo podelitev turističnih priznanj najbolj urejenim gostinskim lokalom v Mestni občini Ptuj.
Mesto že vrsto let zelo uspešno sodeluje v vseslovenski akciji "Moja dežela lepa, urejena in čista", v katero smo vsak po svojih močeh vključeni vsi. Zato vas tudi letos prosimo, da poskrbite za zelenice, čistočo mesta in prijazen odnos do vseh, ki bodo obiskali naše mesto.
Potujemo in iščemo zaklade, domače "zakladnice" pa največkrat sploh ne poznamo.
Imamo najlepše mesto, polno drobnih zakladov, romantičnih poti, skritih kotičkov, prijaznih ljudi, le časa za spoznavanje in odkrivanje si ne vzamemo. Vabimo vas, da si vzamete čas in se sprehodite po vašem mestu, ki čaka, da ga spoznate. Pridite na otvoritev in obiščite različne prireditve, ki bodo tudi letos poživljale dušo naše zakladnice.
Sončen turistično-ptujski pozdrav!
Turistično društvo Albin Pišek

Tudi maja v Gledališču Ptuj za ljubitelje gledališke umetnosti pripravljamo tri zanimiva gostovanja. Po prvomajskih praznikih, 4. maja, ob 20. uri si boste lahko ogledali gosto-
vanje zagrebškega Gradskega kazališta Gavella. Predstavili se nam bodo z uprizoritvijo naturalistične tragedije Augusta Strindberga GOSPODIČNA IULIIA. ki je nastala v sloven-
sko-hrvaškem sodelovanju. Predstavo je režiral Mariborčan Jernej Lorenci, kostume pa je oblikovala Ptujčanka Stanislava Vauda.
us-... celotna gledališka ekipa se je z Gospodično Julijo dotaknila toliko zanimivih vprašanj o odnosu med moškim in žensko, da bi bilo škoda, če predstave ne bi videli tudi v Sloveniji. (Nataša Jenuš, Večer)
Če spoštujete svojo pravico do intelektualnega bogastva in estetskega užitka, obiščite Lorencijevo in Strindbergovo dramo. (Nataša Govediae, Vijenac) Sredi meseca vas vabimo na ogled predstave Drage Potočnjak METUL-|EV PLES v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane. Predstavo je režiral Boris Cavazza, Zvedana Mlakar pa je za izjemno prepričljivo odigrano vlogo Ane na lanskoletnem Borštnikovem srečanju dobila nagrado za igro. Poleg Mlakarjeve igrajo še: Marjana Brecelj, Silva Čušin, Vesna Slapar, Tone Gogala, Zvone Hribar, Janez Albreht.
Predstava bo na sporedu v petek, 15. maia, ob 17. uri za srednješolce in ob 20. uri za "izven".
Slovenski trg 13, 2250 PTUJ Telefon - faks: (062) 771-121 e-mail: Samo.Strelec@guest.arnes.si
tS“ Junaki drame so ostareli oče in tri odrasle hčere, ki se vrnejo v zavetje nekdanjega doma, da bi si opomogle od svojih zasebnih in poklicnih brodolomov... Prav na obletnico materine smrti se začarani krog odnosov tragično pretrga ... (Petra Pogorevc, Dnevnik) us Drama D. Potočnjak, ki nosi nežni poetični naslov Metuljev ples, je s svojim bistvom kruta, neusmiljena, trda pripoved o brezupnem iskanju nežnosti, mehkobe in toplote v medčloveških odnosih. (Lojze Smasek, Večer)
ZA OTROKG«
Tudi čarovnicam včasih ue uspe „.vse, kar bi rade! Igrico, o MALI
c:AKTVA'IGI, KI MUMOGLA
BITI ZLOBA)A, si bod o mali gledalci lahko ogledali 11. ir\ 12. maja na dopoldanskih zaključenih predstavah. Gostuje
Loški oder iz Skojje Loke. Tsežiser Lojze (Domanjko je z mlado igralsko zasedbo znova dokaza^ da ob sijajnem besedilu zna narediti imenitno predstavo. (Lea .Mencinger, Gorenjski glas)
RCIervaci»a^°',C-
\ceg'edATsP	ob
Obiskovale g	v pisarn«
med 8. 'A^LrferkomP^
Pa si za konec dovolimo še kratek komentar k pisanju gospoda Franja Hovnika, ki je v prejšnji številki Ptujčana zapisal svoje prepričanje, "da bo gledališče prinašalo vseskozi samo zgubo ..., kajti ... samo mesto pač nima toliko privržencev gledališke umetnosti, da bi lahko z vstopninami za gledališke predstave pokrili vse izdatke".
Javni zavod Gledališče Ptuj v poslovnih poročilih dveh let (kolikor obstaja) še ni izkazoval izgube.
Res je: samo z vstopnicami nobeno gledališče na svetu ne more pokriti vseh izdatkov. (Zato pa so gledališča ustanovljena kot javni zavodi -ker in kjer je to interes javnosti.)
(Finačno) uspešnost nekega gledališča "merimo" z deležem lastnih prihodkov. Pri (finačno) silno uspešnem slovenskem poklicnem gledališču - Mestnem gledališču ljubljanskem - je delež lastnih prihodkov 25%. Pri najmlajšem in najmanjšem-in, če smem zapisati svoje mnenje, (v vseh pogledih) ne najmanj uspešnem slovenskem poklicnem gledališču -Gledališču Ptuj - je delež lastnih prihodkov v letu 1997 znašal 52%.
136 prireditev Gedališča Ptuj si je v letu 1997 ogledalo 18.940 gledalcev, od tega 5320 na gostovanjih našega gledališča po Sloveniji.
DIREKTOR GLEDALIŠČA PTUJ Samo Strelec

mm
Uradnem vestniku MO Ptuj, ki bo izšel
28. aprila 1998 bo JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROSLAV, PRIREDITEV IN OSTALIH AKCIJ NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 1998
f i t >	( _j
«...'......ii «..................»	«..........:» i. i i » f »
generalni pokrovitelj


ZADRUŽNI	POSLOVNI SISTEM		
▼			t?
ZAfmrŽNA BANKA H.,!. |	KMEČKA U DROBA d d		mZAHKS ««VENUE
1		®			SLOVENICA
ODPRTJE RAZSTAVE
BO V PETEK 24. APRILA 1998 OB 10. URI
DOBROTE BODO NA OGLED v petek od 11. do 20. ure v soboto, nedeljo in ponedeljek od 8. do 20. ure
Vabijo organizatoiji:
MESTNA OBČINA PTUJ
OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO PTUJ
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Slovenija
“DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ” 24.,25.,26. IN 27. APRILA 1998 NA PTUJU 9. DRŽAVNA RAZSTAVA
ODPRTJE RAZSTAVE bo v petek, 24. Aprila, ob 10. uri v Minoritskem samostanu na Ptuju.
PETEK, 24. 4.1998
9.30	Pihalni orkester Ptuj
10.00	ODPRTJE 9. DRŽAVNE RAZSTAVE:
-	nastop ljudskih pevk iz Borovnice:
-	slavnostni nagovor župana Mestne občine Ptuj Miroslava LUCIJA;
-	nastop trija Škorci;
-	slavnostni nagovor ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Cirila SMRKOLJA;
-	nastop Kamniških kolednikov;
-	nastop pesnice kmetice Julke Fortuna iz Vrhnike;
-	slavnostni nagovor predsednika Organizacijskega odbora Petra PRIBOŽIČA;
-	nastop ljudskih pevk iz Velike Varnice.
13.00	- projekti OŠ Ljudski vrt” Življenje v preteklosti “;
-	projekti OŠ Leskovec “Ženitovanjski običaji “ ;
-projekti OŠ Podlehnik” Jaz pa v gorico grem “.
15.00	do Nastop učencev glasbene šole “KAROL PAHOR” Ptuj v
16.00	refektoriju minoritskega samostana.
18.00	Koncert: - Kamniški koledniki;
-	mešani PZ župnije Svetega Petra in Pavla;
-	MPZ Markovci pri Ptuju;
SOBOTA , 25. 4. 1998
10.00	Ustanovni občni zbor Združenja malih sirarjev Slovenije( dvorana OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28)
10.00	Nastop ansambla Neuvirti iz Pernice - pred mestno hišo
13.00	Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za: vina, suho sadje, olja, kisi in žganje, s kulturnim programom Lubljanske in Podravske regije
-	folklorna skupina iz Litije;
-	ljudske pevke iz Stoperc;
-	Lukarji iz Dornave;
-	ljudske pevke iz Sel.
15.30	Podelitev spričeval udeležencem kletarske šole s kulturnim programom
-	pevski zbor PGD Hajdoše;
-	muzikanti iz Lancove vasi.
NEDELJA, 26. 4.1998
10.00	SLAVNOSTNA MAŠA - maševal bo dr. Janez Gril, glavni urednik Družine
11.00	PODELITEV PRIZNANJ s kulturnim programom:
-	folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih goric;
-	ljudske pevke iz Skorbe;
-	skupina iz Blok Obloški Tonček, skeč;
-	kvartet Šmartin iz Litije;
-	skupina deklet Trenutek iz Ribnice;
-	Ženska muzikantska skupina KD Cirkovce.
13.00	Nastop glasbene šole Nokturno iz Dornave v refektoriju
17.00	Revialni nastop folklornih skupin ZKO Ptuj z gosti
18.30	Koncert ansambla Spoznanje.
PONEDELJEK, 27. 4. 1998
DAN TURISTIČNIH KMETIJ
10.00	Posvet na temo”UČINKOVITO TRŽENJE IN NOVA KATEGORIZACIJA TURISTIČNIH KMETIJ “, Peter Vesenjak HOSTING D O O Ptuj
13.00	Nastop tria Primoža Kelenca iz Formina
DOBROTE KMETIJ - IZDELKI IZ ŽIT, MESNI IN MLEČNI IZDELKI, SUHO SADJE, ŽGANJE, KIS IN OLJE SO NA OGLED:
-	v petek od 11. do 20. ure
-	v soboto, nedeljo in ponedeljek od 8. do 20. ure
V ČASU RAZSTAVE BO MOŽNO ORGANIZIRANO VODENJE PO RAZSTAVI TER POKUŠNJA IN NAKUP DOBROT NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA. HKRATI SI BO MOGOČE OGLEDATI SEJEM DOMAČE OBRTI PRED MESTNO HIŠO NA PTUJU.
Vse dodatne informacije dobite na tel. 062 / 787- 520, Kmetijska svetovalna služba ali tel. 062 / 773 - 534, 041 647- 176 Poetovio Vivat, Gospodarsko interesno združenje za turizem.
DOBRODOŠLI V MESTU STOTERIH DOBROT!
GEWfRAlNI POWOVTTRJ
77
X^.Nova KBM ,
d OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO PTUJ ^;1 MESTNA OBČINA PTUJ
O MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IT il UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
ZADRUŽNI POSLOVNI SISTEM
Y	O
** m
s
SCOV«NKlA