/ALAPO JUTRO St. 6 Nedelja, 8. februarja 1931 Dober tek! Otroci vsega sveta so sladkosnedni, kaj ne? Kakor pri nas belcih, otroci rajši jedo kaj dobrega kakor kaj na- nim sadjem. Tam rasejo melone, tako velike kakor naše buče. Na palmah vabijo sladki kokosovi orehi ali datelji. vadnega. prav tako tudi naši črni bratci in sestrice radi pospravijo kaj sladkega m kaj sočnega v svoje želodčke. Beli otroci ljubijo sladke močnate jedi in bonbončke. Zaimorčki. ki teh slaščic ne poznajo, se pa sladkajo s soč- Na sliki vidite zamorčka, ki z veliko slastjo obira velik kos melone« Bog ve, ali mu res tako tekne? Menda bo že tako, zakaj v njegovih očkah lahko vsak čita zadovoljstvo in veselje. r ■vi Jutrovčki! Najlepše mladinske knjige dobite v krnicami Tiskovne zadruge v Ljubljani, JUAHS Bižii je bil za spoznanje močnejši od Galjana, zato je navadno on začel. Nekoč smo pustili oba na dvorišču in smo vzeli korobače • roke Ko sta se spopadla, sta prejeli1 od nas vsak svoj delež Bižu je bil zelo užaljen Odšel je v sobo in ni nikogar pogledal. Kosmo drugi dan poskusili kako je naše mazilo vplivalo, jo je Bi žil takoj popihal z dvorišča in se vle-gel v sobi na zofo. »Ej,« si je mislil, »ne boste vi mene manire učili, jaz se bom pretepal, kadar se bom jaz hotel«. Največ jeze prizadenejo Bižuju mač-' ke. Imajo jih v sosedni vili. Bižu leži mirno na oknu ali na balkonu in dremlje. Naenkrat zagleda nekaj tam na dvorišču. Takrat ne drži nobeno okno. nobena vrata. Enkrat se zapraši in trenutek na to leti Bižu čez jarke in zidove, čez žice in ograje, prek grmov in dreves ,kakor bi ga nesel veter: dru« gega ni videti nego dvoje razkorače-nih zadnjih nog, kos repa in dvoje frfotajočih belih ušes. Seveda tu velja stari pregovor, kjer je dosti grmenja, je malo dežja, kajti mačka švigne na prvo drevo in — Bižu je s to zmago popolnoma zadovoljen ter se v istem diru zmagoslavno vrne domov na svoje okno ali na balkon Glavna stvar je, da se je mačka umaknila in s tem priznala, da je Bižu močnejši od nje. — Poleg sprehoda, ki ga napravi z nami. ima Bižu zvečer še poseben sprehod menda vam bo znano, zakaj ravno on uživa ta privilegij. Seveda gre ž njim sluga Herman Ampak noč. pravijo, ima svojo moč in kaj čuda, da Bižu pod pretvezo, da ima važne telesne potrebe, izgine za vogalom in jo pobriše naprej proti mestu, kjer upa najti kako pasjo druščino, ali celo kaj boljšega. Kdo bi sedel vedno doma, posebno če je lepa noč! čez eno uro ali dve se Bižu vrne. Seveda se je zbrala med tem doma nevihta nad njegovo neubogljivo glavo. Cingljanje dveh pasjih mark nam naznanja že od daleč njegov prihod. Cingljanje se čuje vedno bolj po-•Tasi, kajti bolj ko se bliža domu, bolj se mu vzbuja slaba vest. Nazadnje pride počasi po stopnicah. Na vrhu ostane kakor skesan grešnik in zelo milo in na dolgo pomežikuje Zopet mu napravimo pridigo, — to je namreč za njega najhujša kazen - ki jo posluša s skesanim in prosečim obrazom. Potem se vsede na zadnji del in podaja tace v znamenje sprave Tako je stvar za enkrat poravnana in zjutraj je Bižu že zopet dobre volje. Tak je torej Bižu. V njem sta dve naturi; ena pocestna in druga je domača, kajti doma je Bižu čisto kaj drugega nego zunaj; tam je Bižu pocestni razposajenec in pretepač, tu pa je galanten gospod, poln ljubeznivosti. Omenili smo že. da Bižu ljubi peč; tam leži rad; ako pa ni zakurjeno. potem si poišče kaj mehkega; v zadnjem fasu. ko ima svojo blazino je seveda vedno na nji Sicer pa ljubi zofo in še bolj posteljo, kar pa mu ni dovoljeno Seveda Bižuja ta prepoved ne moti, ampak se vleže in si misli: »Ako mi reče kdo doli. pojdem, če pa ne, ostanem, boljše je poskusiti, nego nič Pri meni n pr mu je dovoljeno ležati na postelji To tudi Bižu dobro ve Popoldne se zasliši pred vratmi znano znamenje: Bižu je tu. Ko se vrata odpro. vstopi poln vzdihov in težav, kakor bi hotel povedati, da bi si rad malo odpočil Brez nadaljnih pogajanj se vzpne in leže na posteljo; šele potem skrivaj pogleduje: ali bo obstalo pri tem. ali ne Naravno je, da se Bižu z nam> vsemi zelo dobro razume in se neče zameriti ne na levo ne na desno. Uboga rad in se igra z nami. Ako je kdo k,njemu posebno prijazen in, če mu pride z obrazom preblizu, mu da Bižu poljub; tudi če se kdo jezi nad njim, skuša Bižii s poljubi vse zopet popraviti; v tem je Bižu kakor ljud/e, morda se je pri njih te umetnosti naučil. Res je, da posebno okusni ti njegovi poljubi niso, ampak dani so z najboljšo voljo in z veliko ljubeznijo. In to, prosim, je tudi nekaj v današnjih brezsrčnih časih. Drugih posebnih umetnosti Bižu ne zna in jih tudi ne potrebuje; glavna stvar je, da je dober tovariš, in to je dokaz, da je njegova odkritosrčnost mnogo večja od naše — njegova prebrisanost in razumnost pa presegati včasih celo vso našo modrost. Tak je torej Bižu tretji med nami. In po starem pregovoru, da po družbi spoznamo ljudi, poznate sedaj tudi mene, in tako sem si prihranil delo, da mi ni treba sebe posebej popisovati. To smo torej mi. Taiko hodimo in delamo sprehode po naši lepi okolici. Povsod nas vidite. Srečate nas lahko v mestu na ulicah, kjer se vsak dan sprehajajo tujci, ki gredo iz severnih dežel na znanstveno potovanje, ali pa stojimo ob nabrežju, v pristanu, kjer nalagajo in razkladajo ladje, kjer se z i bije jo čolni čki in jadrnice na valovih, in prihajajo in odhajajo pairniki. Vidite nas lahko na obzidju ob jezeru, na visokem bregu, kjer vodi bela cesta, vsekana v živo skalo, ali pa na oni široki cesti proti Torboli, v oodnožju Monte Brione. Vidite nas lahko na samotnih poteh, ki vodijo med vinogradi in vrtovi po prostrani dolini aili pa na prijazni stezi, ki vodi visoko mimo Marije Magdalene, kjer je krasen razgled po dolini proti Arcu. Bižu hodi po navadi nekaj korakov naprej. Na križpotju vselej obstane in se ozre nazaj, da ve, kam naj zavije. Pubi mora hoditi z menoj. Da pri tem mi njegovega »zakaj« ne konca ne kraja, je samo po sebi umevno. Nekoč se mu je zazdelo, da je bolj nobel. če gre sam. ali če hodi zadaj. Nobena beseda ni pomagala. Pubi gre namreč vedno tam kjer ie nevarno: čisto ob bregu, ob skalah, ob vodi itd. Dolgo je bilo vsako opo-minjevanje zaman. Nekoč je imel s seboj zelo lep muf. ki mu ga je kupMa njegova mama za god. Hotel je hoditi sam. Srečal je nekega malega znanca in sta šla skupaj. Ko se ozrem, ni bilo rnufa več. »Kje je muf?« »Zgubila sva ga.« Hiteli smo nazaj, toda rnufa ni bilo nikjer, vrnili smo se brez njega domov. Nam vsem je bilo po njem zelo žal, kajti muf je bil drag in lep. »Zakaj mi ga dajo s seboj,« je godrnjal Pubi, a to ni nič pomagalo, kajti takrat smo rabili, česar sicer nikdar ne rabimo, — palico. Bil je to zelo žalosten dan. Celo Bižu je videl, da ni vse v redu in je hodil zamišljeno od vrat do vrat. Pubi pa je bil kmalu zopet dobre volje, ker je videl, da je bila tako kaznovana njegova neprevidnost in neubogljivost. Poslej ne hodi več sam in na muf se večkrat spomni. »Ej,« pravi, »ko bi bil jaz takrat pameten, bi ne bil mufa izgubil in mama bi ne bila huda.« Cas na izprehodu med pogovori nam hitro poteka. Premišljamo in razlagamo, zakaj gre pot med vrtovi, zakaj rastejo drevesa, zakaj osel počasi hodii, zakaj ljudje grozdje trgajo itd. Bižu se seveda teh pogovorov ne udeležuje, ker ga to ne zanima; njega vabijo kure, psi. mačke in druge žive stvari. Posebno na muhe je Bižu zelo hud. Kadar najlepše dremlje na solncu, pribrenči muha in mu sede na uho. Bižu zmigne enkrat, dvakrat, muha se ne zmeni, kakor da bi vedela, da ji Bižu ne more do živega. Bižu strese celo glavo in pogleda jezno na okrog. Muha še vedno sedi. Tedaj plane Bižu na noge, muha zbeži in Bižu za njo. Lovita se po sobi, Bižu hlasta po zraku, muha odleti in Bižu zopet leže na svoje mesto in skrivaj pogleduje, aH se mu bo zopet približala. Gorje tedaj muhi! Zaito smatra Bižu vse muhe za svoje zaklete sovražnike in jih preganja povsod, kjerkoli jih zaloti. In muh je v Riivi povsod dovolj, zato tudi Bižu skoraj nikoli nima pred njimii miru. (Dalje v nedeljo.). Ivan Albreht: Pust Putka po dvorišču hodi in uči se abece, mucko pes za nogo vodi, krava vpije mekeke. Ovca se z volkuljo brati, zajec šel je k lovcu v vas, s perjem se srnjak košati, vol prepeva na ves glas. Gospodinja dekli streže, deda ziblje mali vnuk, teta z loncem štruklje reže, stric si v pipo tlači luk. Danilo Gorinšek: Prečudežne cvetice Pri nas pa rože zdaj rasto prečudežne cvetice, ko vse poljane gole so in prazne vse gredice. Ko je pomlad še za gor6 na jugu so še ptice pri nas na okencih cveto te rože — ledenice. Vozel v žepni rutici Gotovo sic že videli, da si napravijo ljudje vozle v žepno rutico, če nočejo nečesa pozabiti, na primer, da morajo drugi dan na obisk ali da morajo nekaj kupiti itd. Tekom dneva, ko človek že davno več ne misli na to, kar bi moral drugi dan storiti, potegne robec iz žepa, in tedaj zadene z nosom ob vozel in se tako spomni tega, česar ne sme pozabiti. Časih se pa tudi zgodi, da človek pozabi zakaj si je napravil voze! in to je prav nerodno. Zato je že boljše, da si zabeležimo take važne stvari v beležnico. Navada, da napravimo vozel v žepno rutico je že zelo stara. Bržčas so jo imeli že Peruanci in Inki. zakaj takrat so uporabljali vozle namestil pisave. Seveda jih niso delali v žepne rutice, ker jih takrat še niso poznali, temveč na vrvice. Imeli so dvajset do perdssei centimetrov dolge vrvice; eno daljšo in debelejšo, na katero so pri-vozlali več tanjših in pisanih vrvic. Tako vrvico so imenovali »klupn«. V pisane vrvice so napravili vozle. Vsaka barva in vsaka velikost vrvice je imela svoj pomen. Na ta način so 'ahko sporočali važna vojna poročila, narodne pripovedke in osebne vesti. Inki so znali vsi Citati iz vozlov Brali so tako hitro in tako spretno, kakor mi danes čitarno pisma in knjige. Domačini v Avstraliji in stari Kitajci so se tudi posluževali vozlov in vozli v žepnih ruticah so ostanki tega starodavnega načina poročanja. \ ^ l\ Sa oi/ . Marija H.: Pik in Pikica (si priborita prvenstvo v sankanju.) Pik in Pikica sta dva mala navihanca. Kakšnega rodu sta opičjega ali žabjega, boste morali pač sami dognati. Lepa sta na vsak način! Posebno Pikica ugaja sama sebi nad vse. Čeprav imata vedno sušo v žepu. si ne odrečeta nobene zabave in nobenega športa. Preteklo nedeljo sta bila v Kranjski gori, kjer je športni klub priredil san-karsko tekmo. Kajpada sia se tudi onadva priglasila k tekmovanju. Po strani so ju gledali ostali sankači in se jima smejali, toda to ju ni motilo Domišljavo je stopicala Pikica poleg Pika. ki je kadil ogromno smotko Skrbno pa sta pazila, kdaj jima pride najnevarnejši tekmec Petrov Joža pred oči. Kajti, resnici na ljubo, bala sta se tega fanta, ki je vedno kakor blisk drvel je nekaj vrglo visoko v zrak; sanke so prvi skozi cilj. Pozor' .Zdajle prihaja Petrov Joža obdan od tovarišev, ki ga spremljajo do starta. Eden izmed njih mu je odvzel sanke in jih pelje naprej. Za njim sta jo ubrala Pik in Pikica. Vrhu hriba je vsa družba obstala in čakala znamenja, kdaj se začne tekma Med splošnim smejanjem in navdušenim vzklikanjem Petrovemu Joži. ni nihče pazil na naša dva znanca Tedaj je Pik potegnil iz žepa dolgo vrv in z bliskovito naglico privezal en konec vrvi k Ježevim sankam, z drugim koncem pa je Pikica skočila k močni smreki in ga ovila okoli nje In že se je oglasila piščalka, že so zasedli tekmovalci svoje »konjičke« in haj-di, so drug za drugim zbrzeli v dolino. Par trenutkov ie vozil Petrov loža prvi, kot pač vedno! Kar naenkrat pa ga obtičale kot prikovane daleč za njim, sam pa je v krasnem loku slednjič srečno priletel z nosom v mehek sneg. Tik za njim. pa sta zdrvela kot prva skozi cilj Pik in Pikica, kjer ju je navdušena množica gledalcev sprejela z gro-movitimi »živijo« - klici! Toda navihanca sta kar hitro pobasa-la prvo nagrado in jo odkurila še predno je bila odkrita njuna potegavščina. Mani ca: Kazen za norčevanje Škortinov Martinek je bil pravcati nepridiprav. Šolo je zanemarjal, svoje sovrstnike je napadal kar s kamenjem, staršev ni ubogal, skratka, bil je zadovoljen le tedaj, ako je zamogel s strupeno besedo ali hudobnim dejanjem pona-gajati komurkoli. Največje veselje je pa mu je bilo, zbijati svoje surove šale nad kakim ubogim pohabljencem. Če je na primer videl koga, ki je imel na hrbtu grbo, že je zakričal nanj: »Hoj, hoj, ali nesete koš naprodaj ?« Sosedovega Matijčeta, ki je bil šepav, je pa cesto dražil z opazko, da bi bil dober za zajce lovit. Matijčeta je kruto VTartinkovo norčevanje silno bolelo toda moral je molčati, ker je bil Martinek i-očnr.iš) od njega. Nekoč pride skozi vas popotnik, ki je v minuli vojski v neki hudi bitki izgubil skoro ves nos. Vsi vaščani so Imeli radi ajegovega spačenega obraza sočutje z njim, le Martinek mu je od daleč kroho-taje zakričal: »Hej, mož popotni! Vi bi bili pa zelo pripravni, da bi lizali krožnike, ker bi vam nos ne delal napotja.« Vsi, ki so čuli to trdosrčno norčevanje iz nesrečnega človeka, so jo vdrli za Martinkom, da bi mu pošten navili ušesa. Pa zlobnež je imel urne pete. Niso ga dohiteli. In vendar je tudi njega doletela zasluzena kazen. Pa kako kmalu. z Komaj teden pozneje je v bližnjem skalnatem gozdu splezal na neki borovec, kjer je upal najti ptičje gnezdo. Po neprevidnosti je stopil na suho vejo, ki se je prelomila in nesrečnež je z viška telebnil na skalnata tla. Padec je bil strahovit. Polomil si je obe nogi, razni* o *raril obraz in si skoro popolnoma raztolkel nos. ljali v bolnico, kjer je moral ostati dolga dva meseca. Ko se je vrnil, je bil tudi on pohabljenec. Hodil je oL palici. Obraz se mu je sicer zacelil toda ostal je spačen za vse življenje. Nesr ":než se je zavedal, da je to pravična kazen in vsled tega je trpel še vse hujše. Norčevanje iz kogarkoli je grdo in znak neblagega srca. Posebno obzirni v besedah in dejanju pa moramo biti do pohabljencev, ki so že sami po sebi nesrečni in vredni vsega usmiljenja! Dobri računarji na plan V kraljevskem vrtu rastejo oranže, ki jih stražijo 3 vojaki noč in dan. Mino pride fantič in vpraša prvega vojaka, ali sme iti trgat oranže. »Smeš«, mu odgovori prvi stražar, »samo pod pogojem, da daš polovico, ki jih boš natrgal, meni in še eno povrhu, ker te pustim notri!« Isto mu pravi drugi in tretji stražar. Koliko je natrgal oranž, da je imel, ko je prišel zopet ven, samo eno? Rešitev križaljke »Srce« Vodoravno: 1. krop. 5. ulomek. 7. kopito. 8. roka. 9. ta. Navpično: 1. klor. 2. ropot. 3. omika. 4. peta. 5. uk. 6. ko. Ruske uganke 1. Po zemlji hodi, ne vidi neba, nic mu ni, pa le godrnja. (Svinja). 2. Mnogo nog ima, pa vendar gre s polja na hrbtu. (Brana). 3. S krih maha. pa ne more zleteti. (Mlin na veter). 4. Sedem je bratov in vsak ima po eno sestro, koliko je sester? (Ena). 5. Jeziika nima, pa govori. (Knjiga). 6. Hodim po glavi, čeprav po nogah, hodim bos, čeprav v čevljih. (Zebelj v čevlju). 7. Dve materi, dve hčeri, pa še babica z vnukinjo; koliko jih je? (Troje: babica, mati in hči). 8. Raslo je. raslo, se iz grmovja izvilo, po rokah zakotalilo, v ustih izginilo. (Lešnik). 9. Pozimi in poleti ima eno barvo. (Jelka). 10. Majhen junaček se je skozi zemljo preriil in rdečo kapico našel. (Goba). 11. Majhen konj, pa pogumen; za morjem je bil; spredaj šilo, zadaj vilice, na prsih belo platence. (Lastovka). 12. Eden lije, drugi pije, tretji raste. (Dež, zemlja in cvetlice) 13. Če bi jaz vstala, bi do neba segala, če bi roke imela, bi vsakega lopova ujela, če bi usta in oči imela, bi vse povedala. (Cesta) 14. Štirje bratje pod enim klobukom stoje. (Noge pri mizi) Račka narisana z eno potezo. Igre z užigalicami Sestavi iz teh žigic največje in naj- /IIII manjše možno število. Rešitev bomo objavila prih. nedeljo. KA/pfŠEJO^UTROVČKi"S Afi se zanimam za šport? Kateri mi je najljubši? Zelo se zanimam za šport. Poleti ml je najljubše plavanje, pozimi pa drsanje in sankanje, škoda, da je letos tako malo snega in ledu. Drašček Stojan, uč. L drž. real. gimn., Zalog pri Ljubljani. Za šport se zelo zanimam, ker je koristen za zdravje Drsanje mi je naljubše. Kraljic, Ada, uSenka II. razr. gimnazije, Ljubljana. Čeprav sem bolj bolehna, me vendar šport zelo veseli in zanima. Najljubša mi je telovadba prostih vaj v sokolski telovadnici. Lidica Pogelšek, uč. HI. razr., Hrastnik. Zelo se zanimam za šport. Najljubši mi je smučarski šport Trapečar Mia, uč. V. razr. vadnice, Maribor. Zanimam se za vsak šport. Najljubše mi je sankanje. Milena Prekoršek, učenka ?, Sv. Barbara pri Mariboru. Za šport se zanimam. Telovadba mi je najljubša, ker krepi telo in razvedri dušo. Milica Posnik. uč. I. razr. mešč. šole, Sp. Hudinja 11 pri Celju. Zanimam se za vse panoge športa, posebno me veseli avtomobilizem, ker znam kljub svoji mladosti že sam šofirati. Anton Sušteršič, uč. I. realne gimnazije v Mariboru. Kako dolgo si želim živeti? Zakaj? Rada bi prav dolgo živela, da bi s svojim življenjem koristila narodu in državi. Dora žlak, uč. V. razr., Trbovlje-Vode. Želim si živeti tako dolgo, da bom lahko potoval na luno in na druge planete. 2e zdaj delajo učenjaki take poskuse. Ako bi se tak poskus posrečil, bi se tudi jaz peljal v vsemirje, da bi videl, kakšno življenje je tam gori. Zdolšek, Karol, uč. L razr. mešč. šole, Celje. Rada bi večno živela, ker se mi dopade na zemlji. Erika Pinter, uč. IV. razr., Sv. Pavel pri Preboldu. Jaz si želim kratko življenje zato, ker je svet dolina solz. Nihče naj se ne veseli biti na svetu, zakaj trpel bo vse življenje. Gregorčič Elica, uč. IV. razr., Rakovnik 26, p. St. Rupert. Rada bi doživela 70 let. Kot stara mamica bi pripovedovala svojim vnukom pravljice ia doživljaje iz svoje mladosti, cako kakor to dela moja babica. Tudi ne bi pozabila, kako sem pisala »Mlademu Jutru« in kako težko sem čakala nedelje, da objavi moj spis. Aglaja Demetrovič, priv. uč. I. real. gimn., Rogaška Slatina. Živeti si želim tako dolgo, da bodo združeni vsi Slovani od Urala do Triglava, od Krkonošev pa do Balkana. Takrat bo zasijal Slovanom beli dan. Bregant Karol, uč. I. razr. real. gimn., Maribor. Kateri učni predmet mi je najljubši? Zakaj? Meni je zgodovina najljubši učni predmet ,ker rad poslušam, kako je bilo v starih časih. Gregorčič Milan uč. ?, Ljubljana, Gerbi-čeva ulica 16. Najljubši predmeti mi je zemljepis, ker se tukaj naučim spoznavati našo lepo kraljevino Jugoslavijo. Knez Angela, uč. III. razr., Nova vas, Sp. Radvanjska cesta 37 pri Mariboru. Najljubši učni predmet mi je branje, ker lahko čitam »Mlado Jutro«, ki prinese mnogo zanimivega. Marica Ciaffarin, uč. I. razr., Vir 55, p. Dob pri Domžalah. Najljubši učni predmet mi je računstvo. Če znam dobro računati, me ne more nihče ogoljufati, tudi ne za 10 par. če pa ne bi znal računati, bi me pa lahko vsak. Slavko Cuber, uč. IV. razr., Sevnica ob Savi. Najljubši učni predmet md je slovenščina, ker se tam učimo pravilno govoriti naš materin jezik. Ivan Koražija ml., Maribor, Grajski trg 2/n. Najljubše mi je čitanje zato, ker če ne bi znala čitati, ne bi mogla prebrati toliko lepih knjig in »Mlado Jutro«. Primožič Emilija, uč. VI. razr., Zabukov-ca, p. Griže pri Celju. Najljubši mi je zemljepisni predmet, ker mnogo zvem o naši lepi, širni kraljevini Jugoslaviji. Miklauc Rudotf, uč. IV. razr., Kranj. Rešitev »Mladi zemljemerec« a i. I- m rc i « Nalogo sta pravilno rešila: Miro Pri-vrat. učenec I. razr. drž. gimn. v Ljubljani. Jože Hervol. učenec IV razr. v Brežicah. Vs: drugi so poslali napačne rešitve. Drugič se morate bolj potruditi! Križaljka »Gramofon« Besede pomenijo: vodoravno: Od I do H čitaš naslov mladinske priloge »Jutra«. Vodoravno: 1. del sukanca; 4. vzklik, kadar hočemo koga opozoriti na mir; 6. reka v Afriki; 8. glasbena priprava za zabavo; 9 del obraza; 10 črka; 11. kar ima krava na glavi. Navpično: 2. moško krstno ime; 3 bilka, ki raste po močvirjih; 4. oblika glagola smeti; 5. moško krstno trne; 6. bedast; 7. starejša oblika veznika in. Rešitev dopolnjevalke Kad, obad, Lapad, Aiad, čad: kolač. Kvadrati T. predlog. 2. središče gibanja, 3. sopara. 4. cerkvena zapoved, 5 obisk, 6. posledica zemeljskega vdora. rft V vsaki besedi so vse črke prejšnje besede v nespremenjenem ali v spremenjenem vrstnem redu in še ena črka več. Ciganski odgovor Nekoč je šel cigan mimo vrta in zagledal tam lep, slasten luk Ni si mogel kaj, pa je skočil čez ograjo, začel puliti luk in ga basati v torbo. Tu s« prikaže gospodar in zakriči: — Kaj delaš tu? Cigan je baš z obema rokama držal luk in ga hotel izpuliti Od strahu ni vedel kaj bi, obstal je v tem položaja in samo zijal gospodarja kot bik aova vrata in čakal, kaj bo. Gospodar ponovi vprašanje: — Kakšen vrag te je prinesel v moj vrt? — Veter! — odgovori brez pomisleka cigan — Veter? No dobro, naj bo! Ne bom se prepiral s teboj. A zakaj se držiš za luk? — Držim se pa zato___, no..da me veter ne odnese dalje! — Naj bo! Verjamem tudi tol A zakaj bašeš luk v torbo? — Od strahn ne vem več kaj delam. Zmotil sem se — odgovori cigan. . Zvita ciganka Prišla je ciganka k gospodinji in jo prosila, naj ji da kos kruha, pest soli in malo luka Gospodinja ji pravi: — Vsega ti ne morem dati Prosi enega, pa ti bom dala! — No. pa mi daj malo krusoluka! — se odreže ciganKa.