Our Write U« Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA S§ List slovenskih delavcev v Ameriki. £E4L*£LPHGN£: CHelsea 3-1242 Faltered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office al New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. NA DAN DOBIVATE " C "GLAS NARODA' ({ PO PO&TI WKWNOST NA W$ SVOJ DOM (is«MJ nrdeij \m $0 praznikov). ^ } ZA $6.- NA LETO NAD20ej^AJ^*j No. 40. — Stev. 40. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 17, 19 40—SOBOTA, 17. FEBRUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV III. NOBENE POMOCIzaFINCE Rusi zavzeli dvoje mest ob železnici STOCKHOLM, Švedska, I 7. februarja. — Finska je uradno naprosila Švedsko za vojaško pomoč, kar pa je švedska vlada odklonila. Vnanji urad je tudi naznanil, da Švedska tudi ne bo dovolila prehoda tujih čet, ki bi hotele iti Finski na pomoč. FINSKA SE JE OBRNILA NA ANGLIJO List "Berlingske Tidende** v Koda n ju je prejel poročilo, da sta ministrski predsednik Risto Ryti in vnanji minister V. A. Tanner z aeroplanom odpotovala v London, da se pogajata z ministrskim predsednikom Chamberlainom. Angliji bosta predložila isto prošnjo, kot sta jo predložila Švedski. FRANCIJA POSLALA TOPOVE IN LETALA PARIZ, Francija, 17. februarja, — Francoske oblasti so priznale, da je dosedaj Francija Finski nudila izdatno pomoč in ji je v prvi vrsti poslala topove in aeroplane. Uradno je bilo naznanjeno, da je Francija poslala Finski "dovolj" vojaškega materjala, za katerega se je Finska francoski vladi tudi zahvalila. Posebno se povdarja, da so Finci uničili mnogo ruskih tankov in aeroplanov, 1 je bilo mogoče doseči samo s francosko pomočjo. RUSI RAZBIJAJO MANNERHEIMOVO ČRTO MOSKVA, Ausija, 17. februarja. — Vrhovni vojaški stan v Ljeningradu naznanja, da je rdeča armada zavzela dvoje mest ob Ljeningrad-Viborg železnici severno od Summe, kjer so v teku naj-ljutejši boji. Rusko poročilo pravi, da so Rusi zasedli mesti Leipaesuo in Kaemaerae. Poleg tega so Rusi tudi zavzeli 22 nadaljnih utrdb, ali skupno 1 75, odkar so Rusi pred I 7 dnevi pričeli ofenzivo. V bojih na Karelijski ožini pomaga rdeči armadi 500 aeroplanov. NEMČIJA SMATRA FINSKO ZA IZGUBLJENO BERLIN, XcHiK*ijii, 17. feb. — I'o mnenju nemških diplomatov je F in* k a v sedanji vojni z Rusijo izgubljena, kajti mesto, ojiie ladje. Xorveški poveljnik je#ukazal, da angleška posadka zapusti Altmark, ki je bil zopet izročen nem-1 Škemu kapitanu. I nt ri«pid pa se je po-ta\ il izven teritorialnih votla ter na nemški parnik nameril topove, ako bi skušal priti izven norveških votla. Preiskava NLR Boarda k?j sličnega že vsaj skušajo -dokazati gospodar-! februarja, skemu izvedencu Delavskega urada. KAJ BO Z WAGNER-JEVO POSTAVO? Uradnik NLRB je baje propagiral ustajo. — Ne-j WASHINGTON, 1). C., 10. Spor glede a-iiiiendiranja Wagnerjeve delavske postave -e je danes približal svojemu višku. Zbornic Tretji termin in zavezniki Značilna izjava republikanskega kongresnika. Politično razpoloženje v Združenih državah se ne nagiba več proti levici. i>knjc poslovanje XLRB, in pa zbornični odbor za delavske zadeve. Saposs je zanikal pred Die-sovim odborom vse obdolži tvc, ki jih je naperil proti nje-mu zbornični odbor, kater: preiskuje poslovanje Delavskega urada. Najhujša med t«»-mi obdolžitvaini je, da je priporočal vrtajo oziroma revo -1 učijo. Saposs je priznal, da je pi- PHIL VDELPiIIA, Pa, 16.'niti. februarja. — Na tukajšnjem Govoreč o ainerikanizinu, je zborovanju Sli rine Kluba je dejal generalni poštni moj-govoril republikanski kongres- ster: — V preteklosti so iz-nik Ralph O. Brewster iz dr- ginile s površja zemlje kul-žave Mine. Kot je v tem času "ture in kraljestva, ker jim je ze splošna navada, ie omenil manjkalo svobode. Bas ua tudi tretji termin prea^ctinika podlagi svobode in s pomočjo Roosevelta. ' svobode je postal ameriški na- , , _ Pojavil se je s trditvijo, ki rod najmočnejši in najmogoč- sal članke za newyorsko fvrd- m odbor, ki preiskuje postavo je vse precej začudila. Dejal nejši na svetu, ko, ki jo označujejo kot "ofi- ter izvajanje njenih določb, bo je, da zaenkrat še ne ve, če CHICAGO, 111., 16. feb. - ištvo vj jutri predložil uspeh svoje se bo predsednik Roosevelt po- Garnerjeva predsedniška kam. : preiskave ter priporočil ali pa I teznl za tretji termin ali ne, da panja v bližajočih se primer-Sinitli, 281Y™"1. raz,ie amendmeute. I>i j»a tega gotovo ne storil, če nih volitvah v državi Illinois, >K >.......«.....* =_ -i- Člani odbora so se več kot bi pretil zaveznikom poraz, je povsem odvisna od stališča dve uri posvetovali za zaprti- Predsednikovo stališče ni toll- predsednika Roosevelta. Za-mi vrati, po posvetovanju je ko odvisno od ameriških po- enkrat še ni znano, če bo pupa sporočil kongresnik Smith litičnili razmer, kot od evrop- j stil predsednik Roosevelt svo-e ni.-o mogii skega političnega razvoja. je ime v volilnem seznainu ali WASHINGTON, D. C. feb. — David Saposs, ki je bil rojen v Ru-iji ter ima službo cijeluo sovjetsko založništvo v j jutri go>podarskcga izvedenca pri Združenih državah." Delavskem uradu (National I j* bor Relations Boardu) Je . \::7:: . .7' (jiani baje širil vstaškc ideje ter priporočal revolucij«*. To mu skušata dokazati odbor, ki pre- iz Virginije, tia Načelnik Howard demokrat iz Virginije, je glasno preči tal odstavek iz nekega članka, v katerem pravi Sapo>s: I o « » — ------ ----o 0HV5« j'uiuu ui.^,11 1 u/. t yjju. — Buržuazna demokracija sporazumeti. Nadaljno posve-j Brewster je tudi ugotovil, ne. je sramota. Ce se politična ak- tovanje se bo jutri vršilo. da se ie nred nek;*i loti začel* i eija izjalovi, se mora delavstvo pač poslužiti organizirane sile. Sapo-s je priznal, da je 011 pisal te članke, toda v njem je omenjal le nazore neke druge osebe. Saposs je bil poklican za pričo takoj za Maddcnom, načelnikom Delavskega urada. ZAPUŠČINA JEKLARSKEGA MAGNATA Pokojni jeklarski magnat je zapustil razmeroma majhno premoženje. — Svoje veliko posestvo je že prej prepisal na ime svoje žene. EDENSBCRG, Pa., 16. feb. za valenje, vredna po — Pokojni jeklarski magnat Neki pittsburški časopis je Charles M. Schwab, ki je umrl že meseca januarja poročal, meseca septembra ter veljal da je Schwabovo premoženje za zelo bogatega človeka, je zadnja leta silno naglo kopne-zapustil le $30,821 osebne last- s lo ter da mu ni ob smrti skoro nine. J nič ostalo. Tem govoricam je Svoje veliko posestvo Ever-j pa le malokdo verjel, zdaj se green, ki je cenjeno na tri mi-, je pa izkazalo, da so bile pre-iijone dolarjev, je že pred leti cej resnične. Primerna toplota prepisal na ime svoje žene. Na Schwab je bil dolga leta tem posestvu je imel avtomo- predsednik bil iz leta 10-8, cenjen im $30, | Bethlehem Steel Corporation, stroj za sortiranje krompirja,'Splošno so cenili, da je vre-,vreden $100 ter dva aparata' den več milijonov dolarjev. da se je pred nekaj leti začela PARIZ, Francija, 16. feb. nagibati Amerika v smer proti1 _ Francoski socijalistični .vo-radikalizmu, dočim ni zdaj 110- t]itoij iu b.vši francoski mini-CLEVELANI), ( >., ]r*. feb nevarnosti, da bi postala strski predsednik Leon Blum — Tukajšnji zdravnik dr. W. <^žela orodje radikalnih agita- prav£ v SVojem listu "La Po- torjev. j pulaire": — Potovanje ameri- MEMPHIS, Tenn., 16. feb. žkega državnega podtajnika — Včeraj je govoril tukaj go- Sumnerja Wellesa v Evropo, ncrahii poštni mojster James je v nekakšni zvezi s stališčem, A. Farley ter de ml med dru- ki ga je zavzel predsednik o 111: j Roosevelt pri prihodnjih vo-— Nekateri svedno govore o litvab. j vladi, ki je v Združenih drža- — Po mojem mnenju, — j vah stalno v sedlu. To govo- pravi Blum, — noče Frank-ričenje je nesmiselno. A me- lin D. Roosevelt vtretje kan-rika ima taksno vlado, kakr- didirati, toda z ozirom na ev-šno želi imeti pretežna večina ropski položaj, se prav lahko ameriškega naroda. Vsaka zgodi, da ga bo ameriški 11a-vlada bo na površju tako dol- rod prisilil h kandidaturi. — go, dokler ji bo narod zaupal. Wellesova naloga je prepriča-Kaj bo pri prihodnjih voli- ti se, če bi uspela kakšna mi-fcvah odločilnega pomena, ge- rovna ake ja. neralni poštar ne ve. Po nje- Blum ima le malo upanja, govern mnenju bo mogoče od- da bi mogel Welles pregavo-ločitev v rokah razmeroma riti nemške in ruske tirane k majhne skupine volileev, ki ne sklenitvi nrru, temelječem na pripadajo bodisi nob enih pravičnosti in mednarodni most ranki, ali so pa s to ali 0110 rali. Vsekakor bo pa njegov stranko v tako raldi zvezi, obisk v Evropi velikega pome-da jo morejo vsakikrat preki-, na. A. Sonunerfield je po dolgih preizkušnjah dognal, tla je najprimernejša toplota v prostorih, kjer vrše delavci ročna tlela, 72 stopinj, po pisarnah in drugod, kjer pride tvpoŠtev duševno delo, naj pa toplota ne znaša več kot iiS stopinj. Pobegniti so nameravali HARRISBURG, Pa., 10. februarja. — Kaznenci v državni jetnišnici v Philadelphiji so se pripravljali 11a beg. Vse je bilo pripravljeno, toda oblasti so jim prekrižale račune. — Warden Smith je sporočil, da so izkopali iz kaznilnice dva rova. Eden je dolg 08, drugi pa -»'-i čevljev. Pri tem težavnem delu je bilo zaposlenih najmanj deset kaznencev. Eden med njimi, James A V i l -son, ki je bil obsojen na do- . , smrtno jeeo, se je včeraj v nadzornega sveta -- . , .. , j svoji celici ybesil. vseili se čudni* dozdeva, kako jim je bilo mogoče to delo tako dolgo nemoteno vršiti. Velika tatvina ('ARCAS, Venezuela, 16. februarja. — Iz blagajne Pan-American Airways na Maique-tia letališču je bilo ukradenih Ameriški vojaški atašej WASHINGTON, D. C., 16. februarja. — .Vojni depart-st o tisoč dolarjev, namenjenih! ment je imenoval majorja Standard Oil Co. v Caripito. ! Johna Gi Amerika bo zgradila ... dva velika parnika Washington, D. C., 14. feb. — Mornariška komisija je dane- objavila nekaj podrobnosti o dveh velikih pr^kopuci-fičuih parni kili, fei ju 'nameriva jo za če i v krakem gradi^ ti. Parnika bosta tako zgrajena, olu, Odesi in Batunu. Pri teh delih pomagajo Rusom nemški inžinirji Potniški parnik 44Dunbar Castle", ki je zadel ob nemško m ino, se potaplja ob jugovzhodni angleški obali. Par nik, ki je imel .10,000 ton, je 1> il na potu v Jnsao Afriko, .,.: k. _ i. Sag.,. *Wr.W® tIBODP-Nft Yoft Saturdayr February 1 7, 1940 SLOVENE (YtJOTBLXVJ DAlLf "<5L«AS J. Lopaba, 8m. of above officer«: MBW IOKK, M. X. 47th Year mr«) ivu s OAT nov t P 80KBAI8 AND HOUDAXB ob Agnconest 1* fdjt H i a K«m4( -JI '. 4/i 2» _____ M m šmmrlko j«« tttm Tort u eelo l«to .. 97 Ou ..........^ l-ol ltt> ................tS.EC -.......| Za iDoMBMtro m etio leto .. ........W-lC'Za pol leta ................SSfe, _________ flufc |.||J.tl..| •« M minffipfNB imnj ms— KAliODA' IZHAJA \*AKl »'AN IZVZRlCil N1U1U t* PRAZKIKQ\ riuPHONK rSfi f1*WT NIW TOU, N. I, -1241 LEWIS NE MISLI RESNO Joint L. Leuis je v ameriškem delavskem gibanju svojevrsten pojav. Nihče m« ne more odrekati izrednih govorniških m organizacijskih zmožnosti. Doslej mu je uspelo skoro še vse, česar se je lotil. Kot predsednik ogromne premogarske organizacije I.'ni ted Mine Workers, je pri večini svojih ljudi priljubljen, tisti, ki se ne strinjajo ž njim, si pa ne drznejo javno nastopiti proti njemu. Članstvo ga sicer uboga, toda to ni ni kaka •slepa pokorščina, kar se je posebno jasno pokazalo na zadnji konvenciji United Mine Workers, ko, je natopil proti predsedniku Kooseveltu in mu napovedal "sramoten poraz" za -lučaj, da bi vtretje kandidiral. Njegov govor ni napravil na delegate zaželjenega vtisa, kajti stavljena oziroma sprejeta ni bila nobena resolucija v smislu njegovega tozadevnega -tališča. John L. Lewis ni dosleden. Lota in leta 1936 je '»a vse kri pije agitiral za izvolitev Franklina D. Roosevelta r hvalil po njegavem prvem terminu njegove uspehe, zdaj »» * r naenkrat smatra (predsednika za človeka, ki ni za ame-i. .vi na rod dosti storil, oziroma da nima ameriško delavstvo od vseh njegovih uspehov nobene bistvene koristi. Tudi razkol v ameriškem delavskem gibanju gre precej na njegov račun. V Ameriški delavski federaciji je doliro let zavzemal odlično mesto, ker mu pa ni uspelo postati več kot je Green, je šel in ustanovil svojo lastno organizacijo — t^O — ki je v razmeroma kratkem ča^u dobila presenetljivo veliko število članov. Doslej so se izjalovila -vsa prizadevanja za pobotanje obeh konkurenčnih organizacij, pred nekaj dnevi se je pa }*ojavil John L. Lewis ^ predlogom, naj se zastopniki AFL in <'IO sestanejo sredi »prihodnjega meseca v Washington!! in naj sklenejo mir, nakar naj vzame Federacija \>e CIO unij* v svoje okrilje. Voditelji CW) in AFL so mnenja, da ne gre v tem slučaju za resen in odkritosrčen predlog, pač pa za povsem enostaven političen manever. Možje, katere bi bil Lewis gotovo vprašal za svet, oziroma jim že vsaj deloma razkril svoje namene, izjavljajo, da niso o načrtu za skupno konvcnci jo * prej ničesar slišali in pozneje ničesar. Nekaj dni pred Božičem je rekel John L. l^ewis (predsedniku Roosevelt u, da bi bil vsak poskus pobotanja AFL in CIO nasiniseln ter da »ploh ni vredno baviti se s to zadevo. Iznenada ga je pa nekaj pičilo in s<» jo premislil. Pojavil se je z novim predlogom, ki se glasi: — Dne 15. marca naj se začne v Constitution Hall v Washington!! konvencija Ameriške delavske federacije in Lewisovega Kongresa. Na eni strani naj bi sedeli delegati ene, na drugi strani pa delegati druge delavske organizacije. Takoj naj bi bil dan na glasovanje naslednji predlog: — Vse CIO unije naj bodo sprejeto v Delavsko federacijo in naj dobe vsaka svoj čarter. Lewis je prepričan, da bi bil predlog takoj sprejet in Meer s pretežno večino glasov. O viseli zakonodajnih zadevah naj bi se pozneje vršila "posvetovanja. Po mnenju voditeljev Delavske federacije Lew i so v predlog ni re-en in se ne izplača posvečati mu kakšne pozornosti. Poletg tega tudi ni v so-gla sju z navodili narodnih konvencij obeli delavskih organizacij. Pred letom dni so se vršila v Washingtonu mirovna podajanja, ki so bila pa prekinjena vsled Lewisotve izjave, da je zaenkrat preveč zaposlen. Mathew Wollu, podpredtedniku Delavske federacije, je rekel, — da bo stopil ž njim v stik, kakorhitro mu bo dopuščal čas. Ako bi resno mislil, bi se obrnil na Wolla, in zadeva bi bila v redu. Ker pa tega ni storil, je dokaz, da ne misli resno "n da je njegov zadnji predlog le pretveza za kakšen povsem drug namen. BEETHOVENOVT ROKOPISI V MOSKVI. V Moskvi so odkrili doslej neznane Beetbovenove rokopi-t r. V m petne m arhivu bo našli rokopia Kreutaerjeve sonate, izvirne rokopise za Enrico, za kflrrirsko sonato 4t. 31 za iieki reterij in trn ftest romanc. RAD BI IZVEDEL , za sest lično ALOJZIJE SMERKE; mislim, da se je, predno se je poročila, pisala Unučič, ker je bil r.njki Fran Unučič njen bratranec. Živi baje v Clevelandu, O. Ako či-ta ta oglas,' jo prosim, da se mi javi, ali pa mi kdo drugi, ki jo pozna, sporoči o njej. — Imam ji sporočiti nekaj važnega. — John Krivec, 422 S. 13tfa St., Sheboygan, Wis. -________-•-■■- ' 3x ROJAKOM, ki nameravajo poslati svojcem v stari domovini denarna darila za piruhe, najvljudneje priporočamo naše posredovanje. Četudi so zveze z Evropo »v teh časih precej omejene, so denarna izplačila točna in za današnje razmere hitro in zanesljivo izvršene. Za dobro postrežbo obrnite se na — STRAHOTE VOJNE času primerna Knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING co. 210 VV.,18 St., New York r3'm- Ort£fc S-L O V E N I C PUBLISHING Company 216 West 18th Street, New York, .N. Y. Prof. Dr. Pavel Grošelj -umrl- \lz Zagreba je dospela 29. januarja prežalostna vest, da je na tamkajšnji kliniki nenadoma nniri prof. dr. Pavel Grošelj po operaciji v grlu. ______-»v predvsem njegovo veliko in ei-sto ljubezen do mladine, do znanosti, njegovo nenavadno znanstveno temelji vost tako v biologiji, astronomiji, filozofiji, v lepih umetnostih, v katerih se je povsod odlikoval z bo- MS Peter PAR JUGOSLOVANSKIH nebistvenega, kar ga je ločilo od drugih. Njegovi zaključki >o bili vsikdar znanstveno trdno namenjeni in janni. Govornik je blagoval srečne slušatelje. ki «so imeli priliko slišati besede vodene vsefej z stal profesor na ženski realni umetniško dikcijo. Bil je člo-gimnaziji. Pokojnik si je pri- vek, ki se rodi le enkrat in nič več. I>e redkokdaj se rode Iju-dje. ki hi tako globoko, temeljito bili zasidrani v znanostih, ko on. Tudi .kot prijatelj se je poslovil prof. Zamik od ranjkega. Omenil je, da se je vselej že vnaprej veselil vsakega sestanka z Grošljem, ker mu je pač to vselej pomenilo dobil velike zasluge za ustano vitev univerze kralja Aleksandra I. in je predaval na njej takoj od početka kot docent in honorarni profesor biologije na medicinski fakulteti. IKot znanstvenik se je udej-stvoval tudi v raznih revijah, pi*al je p oljudue znanstvene članke, poročila in ocene o dogodek. strokovnih delih v "Ljuhljan- Dohr sprevod se je razvil |r; ski Zvon" ter bil zadnje čase Vidovriaiuki cesti mimo Tabo-urednik naravoslovne revije ra i»o Šmartinski eesti na po-"Protena." kopališče. Spredaj je bilo di- fPokojmk, ki bi bil skoro do- jaštvo zavodov, na katerih je segel o7 let, je že dalje časa prof. Grošelj deloval. Za vo- rn i . j7*om s krsto. obloženim z mno- Truplo pokojnika, ki zapu «rj,„i venci pa j<> stopala po-«ea poleg žalujoče soproge tu- kojnikova rodbina, za njo pa di sina. bo prepeljano v Ljub-1 ogroim n sprevod v^eh, ki so Ijano, kjer bo pogreb na pokopališču k Sv. Križu (Pogreba ranjkega dr. Pavla Grošlja, ki ga je smrt tako nepričakovano ugrabila slovenski znanosti, *e je udeležila vsa k u M urna Ljubljana. S spremstvom na njegovi zadnji poti je doprinesla dokaz toplega spoštovanja, ki ga je bil za življenja deležen med njimi. Mož, ki je bil ves samo življenje, ki je bil razgledan in doma na vseli področjih znanosti, ki je.s čudovito treznostjo razuma bil sposoben točnih zaključkov v kateremkoli vprašanju, je zapustil s svojo izrazito osobnostjo in delom, pa s svojo vse poživljajočo prisrčno družabnostjo nepozafcen ^ponirn za seboj. V imenu zagrebške univerze in kot poklicni tovariš >e je poslovil univer. profesor dr. Boris Zornik. Poudarjal je lišča Otmi Župančič z vsemi člani gledališke uprave in mnogimi umetniki, bivši ban dr. Pac, predsednik Narodne ga I erije tir. Winctedier, predsednik Tiskovne zadruge dr. Fetticli z vsemi člani načel-stva. predsednik OMD inž. Mačkovšek, šef zavoda za pobijanje r aka docent dr. Cliole-va, predstavniki ?koraj vseh ljubljanskih kulturnih in znanstvenih društev, mnogi a-kademski starešine, pokojnikovi tovariši iz študijskih let, nešteti njegovi prijatelji in znanci iz .'50-Ietnega dela in življenja v Ljubljani. Ogromna je bila udeležba ženstva, ki je hotelo s tem počastiti in «se oddolžiti ne le enemu prvih slovenskih znanstvenih in javnih delavcev, temveč tudi vzgojitelju cele vnste generacij narodno zavednega ženstva. ^Večina prijateljev in znancev, zlasti pokojnikovih učenk in učencev, je spremila Pavla Grqslja prav do ^robu, ki Za časa vladanja srbskega Kot ugleden državljan se je kneza Miloša Obrenoviča je čutil Milorad močno ponižane-živel v Požarevcu ugleden tr- ga in razžaljenega in še pre-govec Milorad Karamarkovič, dno se je vrnil domov v Poki je bil navdušen pristaš Ka- žadevac, je stopil k svojemu radžordževe rodovine, kar je znancu Radivoju Milojkovi-ob vt>aki priliki rad navduše- ču, ki je bil takrat policijski no razglašal. Obrenoviči in minister. Milojkovič je svoje-Karadžorčeviči so se pa gleda- ga znanca prijazno pozdravil, li kakor pes in mačka. Toda, rekoč: — Milorad, kaj bo do-kdor je iinel vladne vajeti v brega.' rokah, tisti je imel tudi moč.' — Ni dobro, pač pa slabo Nekega dne je začel trgovec je, — je odvrnil Milorad ter Milorad Karamarkovič pripo- je policijskemu ministru vse vedavati v kavarni, ki jc bila povedal, kako je bilo z njego-takrat polna ljudi, kaj se mu vi sanjami in kako ga je poje prejšnjo noč sanjalo. i licija v Glavnjači pretepala. — Nocoj sem sanjal kaj ču- Minister se je začudil: dnfe sanje, — je klobasal. —( — Kaj, tebe da so batinali-' Sanjalo se mi jc, kako je na — Da, grozno so me. kneževski dvorec priletel bel- — V Glavnjači? — se je ču-orel ter pričel kljuvati kneza dil minister Radivoj. Miloša. Jaz sem ga podil, da bi, — Da, v Glavnjači, — je po odletel, pa ni hotel, pač pa je trdil Milorad Karamarkovič. začel govoriti in mi je dejal:] Srbski oziroma jugoslovan-— Ne, ta prestol je moj. Jaz ski ministri so bili pa že tedaj imam pravico do njega. Nato'pametni in jih nisi zlepa u-sem se prebudil ves 'poten od1 g^y] v Icozji rog. strahu. Minister mu je namreč od- Po raznih evropskih drža- \ govoril: — Ne može to biti, vali pa niso nevarna samo pro-' Milorade, brate! Gotovo -e ti tidržavna dejanja, pač pa tu- je s,anjal0, da so te pretepali, di protidržavue sanje. Tako je Kar lepo pozabi in misli, da bilo menda že odnekdaj in je se t; je sanjalo. tudi sedaj tako. •Vohuni so te Milo rado ve sanje sporočili oblastem, ki so Milorada takoj prijele ter ga odvedle v Beograd, kjer so ga zaprli v že takrat zloglasno ječo Glavnjačo. V Glavnjači so ga parkrat dobro pretepli in ga izpustili. znali in spoštovali njegovo živ- je natš«d v južnem delu pokopa- ljenj vanje 'Za svojci ju n znanstveno delova-oroduiki so se lišča pri sv. Križu. Pred pokopališko kapelo so dijakinje z licejske gimnazije sprejele s uvrt-tili v pogrdbni sprevod : špalirjem svojega nepozabne-skoro polnoštevilno zbrani ga profi^orja in tudi na krat- PESMARICA *'Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Gerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški ■bor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —i Dobite jo v Knjigami Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. DARILNE POŠILJAT VE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 -200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar. — ---$41.00 ZARADI RAZMEB V EVROPI m kUm nie cv«n n denarne ptflfjatve v Jugoslavije zaiasne prek! njene. Sedaj pa ran doMU dere sme, pe Italeri i nnift turnim rojakom vstreCi in drew varne ne illjati. Vendar je bila nan pevišam een% ker # •trojki sa pa^Uanje pe tem pota ranit višje. Openrjanra tudi, da se sem latam men kaka pofiiljatev saradl evropskih rasmrr zakasniti. Najboljši srbski diplomat je bil netfvoimio pokojni JN'ikoia Pašie. Poznal je Balkau in balkanske razmere, kakor svojo dlan, poznal je Avstrijo, in kar je glavno, znana mu je bila do vseh podrobnosti domača srbska politika. Nekoč je naročil svojim ministrom, naj sestavijo odredbe proti nasprotni stranki. — Pa da znate, — jim je za-bičeval, — te odredbe bodo postale zakon. Rad bi ividel, da bi bile čimbolj ostre, toda človek mora vedno gledati v bodočnost. Danes smo mi vladna stranka, jutri pa lahko posta-nemu vladi nasprotna stranka. In zato bi bilo nespametno kovati orožje proti samemu sebi. Zakonov, ki jih uveljavljamo proti našim nasprotnikom, se bodo naši nasprotniki prej ali slej proti nam posluži-li. . . grobom, ki je že sprejel teles-j ne ostanke Pavla Grošlja, je O starem srbskem kuezu Mi-pristopil ravnatelj mestne žen- lanu poročajo, da je bil dober ske gimnazije dr. Anton Bajee vladar, razsoden -vladar, imel in >«• z iskrenimi besedami po- je pa le eno napako: čitati siovil od odličnega tovariša, namreč ni znal. Nato je spregovoril v imenu Vsi njegovi uradniki in mi-Prirodos lovnega društva v ni stri so vedeli, da ne zna či Ljrtbljani univerz, profesor dr. lati, toda niso ga hoteli sprav. ki poti iz kapele h grobu ga. je zadnjič pozdravljal čpalir mladih ljudi, med njimi so bili zlasti slušatelji in slušateljice medicine. Po blagoslovu v kapeli, kjer >o mu zapeli pevci, so prenesli krsto k zadnjemu počivališču, kjer je med debelini snegom ležalo mnogo vencev in Šopkov, vsenaokrog pa so se razvnsti 1 i pokojnikovi .prijatelji in znanci, da mu pred vrati večnosti zamahnejo še enkrat v slovo. IPo zadnjih molitvah pred ZA NUJNO I'OSllJATfcv POSLUŽITB SE "CAIM* ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New tork Alija Košir ter izrekel poslednje priznanje in zahvalo uredniku 'Prirodoslovnili razprav* in 'Proteja.' Slednjič je stopila iz množice bivša Grošljeva učenka, in se s kratkimi in iranjlivimi besedami zahvalila profesorju neštetih slovenskih žena. Zbourom, gospod profesor! — je odmevalo v srrob, na katerega so se zdaj vsnle srni de pmti. ki je% kmalu zakrila človeške ostanke velikega slovenskega p ri rod osi ovca. t Pokopališke je obsevalo kr-uiežljavo zimsko .sohice. Zmlelo se je; da je 'pomlad, ki jo je pokojnik tako Ijnbil, še nekje daleč. "V daljavi so bleščale slovenske planine. Tako se je v njihovem blesku končala zemeljska -pot Pavla Grošlja. IŠČEM svojega strica IGNACA MEGLENA iz Potiskovca, št. J, po.4a Struge. Uglasil se nam ni že 10 let. Ako bo čital ta o-glas, naj "se mi oglasi, ali pa če kdo drugi kaj ve o njem, ga prosim* da mi iporoči. Jaz sem hči njegovega brata Jožeta in sem že 5 let v Kanadi, -fc^poročiti mu imam več novic iz starega kraja. — Rozi Papež Box 266, Drrparqiiet, Canada. 2z J jat i v zadrego. Zgodilo se je, da mu je vča-si ta ali oni minister predložil kakšno listino. — Zdaj nimam časa, — je dejal in spravil listino v žep. — Boni popoldne preštudiral in vam 'bom jutri odgovoril, kaj in kako. Po kosilu je odšel Milan na izprehod in je že tako usmeril srvoje korake, da je srečal o-troke, vračajoče se iz šole. Izbral si je tega ali onega ter mu je rekel, naj ga spremlja. Začel ga je spraševati o vsem mogočem: — Cegav je, koliko je star, kaj mu je otae, kaj mu počne majka. O učitelju ga je vprašal in slednjič kar tako mimogrede omenil: — Pa znaš čitati, a! — Znam, — je odvrnil šola rček ponosno. — Čemo videti, četno ti, — je odvrnil knez in potegnil listino iz žepa. — Evo, čitaj! Solarček je čital, kne*z pa pozorno poslušal. — Dobro znaš, — ga je pohvalil in mu dal nekaj drobiža. Naslednjega dne je knez Milan povedal če se strinja z n; a£ ne. "Q L X 9 i------"_u— ir x r o vjKr^.tw Toft Saturday, February 17, 1.940 SLOYEICH (YUGOSLAV) pAl^^ J* *SIP KORBAN: KOLINE V otožne iiiMi zatopljen, se- kupi jive in simpatične. Le kadi znaueo Pip> pri oknu in gte- dar ugrizneš, ^poznaš, da nifco da, kako se nabrežje zavija v bile napravljene s tisto veliko, naravnost ganljivo ljubeznijo. nežen -ivka>to vijoličast ten-čičnik. "'O, ti nesrečni fant" vzdili-ne. V* -zaskrbljenim pogledom osi ne Janeža, ki na tleli poleg njega napenja tetivo na svoj novi lok. Odkar so ljubljanski otroci videli film 44Robin I food" je )Mjstal ta junak njihov ideal. Zato je pa tudi varnost življenja ob' našem "Canal Grande'* in na periferiji močno ogrožena. Na \>»ak korak srečaš Robi na z lokom in mečem. Puščice frče po zraku in meči se križajo, da je strahota. Zares pravi čudež bi bil, ako Iti nadebudni Janezek ne dobil nove buške na ~voj kokosov oreh. Zh>luži! jo je v poštenem viteškem boju moža proti možu. ko je "'maščeval** s sosedoviiy Mirkom. "Kakšna inš|»ckcijn ne dolžno vpraša Janezek. •"Mania pride." 14'Zakaj pa ji praviš iti^pek-' eija!" | Oče .skrivi nasmešek. **Meui čevlje," je vzkliknila Nikica. "4'Meni novo obleko," je zaželela Jana. i "Meni nov zabiti kapo jKJZornostjo in skoraj bi rekel: pdbotfnostjo starrh tradicij *4domačega praznika.'' Kdor živi na deželi, ima priliko opazovati, koliko nežnih skrbi je deležen pujsek, ki bo okrog Božiča raz nesel slavo po vasi. Kakor ga negujejo, kako mu strežejo! Sleherni otrok bi bil srečen, ako bi se toliko brigali Kanj. Se gospoda veterinarja jMikličejo, da ščetinca z zaščitnim cepljenjem za varujejo In ko napoti doba kolin, si v zadregi. kateri hiši bi dal prvenstvo. Od vsakega boljšega va-čana si dobil Bpominčck na ljubo ž i val i co. Kje so imeli letos najboljše klobase! Molčiš. Plemenita teknui te spravi v zadrego. Vsega tega v mestu ni. zmenim za nevihto." K »žarele so mu oči. Doltro že ni videl matere, ki ločena od družine službuje v daljnih hribih. Ra-d jo ima. še rajši pa nemara klobase, ki mu jih je Ijila v 'pismu obljubila. Kakšna »ijajna duševna vez! Glej, tudi njegovemu očetu se za-fcueo j o misli okrog ščetinarje-vili dobrot. 44Da bi le res prinesla!" Kult dobrih poštenih kloha- goje današnji dan edino le na deželi. Znanec Pips je stara poštena korenina. Noče delati krivice ljubljanskim mesarjem s trditvijo, olj luštno." ; v temo se kako postavi, da ma- •"Zakaj?" iti ne bo takoj opazila bnške! | "Ker so koline. Ali tuka jš-'Kdo bo pozdravil mamico!" kisel nji getspo«! župan še ni klal?" "Jaz" se po-me^i Janezek. ■"Norček," se je zasmejal "Prav. Tako le reci: Ljuba mama. v imenu polnoŠtevil- no zbranega zaroda--" H'Xak, tako že ne bom rekel." **Kako pa?" "Tako, kakor si včeraj povedal." 44No, pa povej, kakor hočeš. Saj vem, tla bo jjolomijn!" Pa jo je ne-rečni Janezek res polomil. I4* Pozdravljena, go-pa in-š|x*kcija!" Bolj neprimernega pozdrava bi si fant ne bil mogel izbrati. Mater je kar vrglo k očetu. 44Lepo učiiš otroke-*' S pogledom je prebodi a moža, ošinila Janezka, ki je seveda moral stati v najlepši luči. *4 Vse veni, vse mi je jasno," je zasopla. 44Tvoj rdeči nos in Janozkova nova buška molče trobentata. Mame ni. mame ni!" "■Kaj pa je v tem zaboju, da je tako težak?" je vprašal mož, da bi speljal razgovor na drugi tir. '"Gospa Marija ti je dala koline." *"Rag ji daj zdravje!" je vzkliknil Pips. {Ko pa je doma odstranil pokrov, je skoraj okamenel od presenečenja. Namesto božanskih klobas se je prikazalo raztrgano perilo in stare zamazane knjige. ktJežeš. zaboj so m i v vlaku zamenjali!" je zavpila 4inšpek cija'. Melanholično je mož segel po prvi knjigi. Imela je napis "Prave velike egiptovske sanjske bukve." iOdprlo se mu je pri črki "k." '"Kioba-e videti — sreča te čaka." ■"Klobase jesti — dobro." Vvelikeni loku je čestitljiva brošuri ca zletela za kuhinjsko omaro. Pi«pfi ni izpregovoril besedice. Sele drugi dan, ko je pozvonilo in je vstopil domači pismonoša, je dobil zopet dar govora. . "Juhuliu, otroci koline smo prejeli, selitveni strelki so nam nakazani!" [Resnico piši. ti novinar-" )Zdaj, ko je ta žalostna zgodba napisana, skesano priznam, da je njen konec zlagam. Ni bil denarni pismonoša. .. u « i. ustnice k. "Ne izprašuj tako neum- oče. Kot dober psiholog je no- Iršpekcija ?o tako bistre doumel fantov privid belega oči, ki vse vidijo, pogledi, ki predpasnika irl'zavihanih ro-\se uganejo. Nesrečneža bo- kavov. . va morala prestati hudo pre te j '"Kaj pa gospod ban in go-ku^njo in nevihto. Ti, ker si^pod direktor!" sitnari Jane-se pretepel, jaz ker sem za.ic-(zek št* dalje. 4*Aii gospodje v marjal tvojo v/.gojo, ko nisem mestu ne -pošljejo kolin?" dovolj pazil na te." J "Ce." se zdrami oče Pij>.s. "Ko bi le prinesla koline," "Ampak v drugačni obliki." je vzdihnil fant. 44potem se ne "V kakjšni obleki?" U'V obliki, sem rekel. To so koline v prenesenem pomenu besede. Pa saj ti tega ne razumeš." "O, razumem, oče. V prenesenem — to se pravi, da jih ne pošiljajo, ampak sami pri-neso." (Znanec Pip- je živčno zamahnil z roko. "'Poslu-šaj me otrok božji, •saj si vendar sin pametnega človeka. Lei»e koline v prenesenem pomenu besede bi bilo, postavim, ako 'bi gospodje naklonili nn«ši Evlariji kako služhico — ako »bi mater premestili v Ljubljano — ali če «bi čimpreje nakazali selitvene otroške. O, saj je toliko vrst teh kolin da pri željah nikdar ne prideš v zadrego." '"Jaz že ne,*" se je oglasila najstarejša Pipsovega rotiti. 441)aj mi koline v obliki novega klobuka." < \1 'A D VETRJ I S E ii mmMmmx* Finska—velika dežela z malo ljudmi (Finci, za katere se danes zanima ves svet, so kot narod, ki je zmožen lastnega kulturnega razvoja, stopili pred svetovno javnost 1. ko so dobili prvo knjigo o finskem jeziku, prevrni sv. Pisma, ki jim ga je oskrbel škof Mihael A-gricola. Izmed mnogih narečij, ki so se takrat govorila po* Finskem, je za svoj prevod sprejel zahodno finsko narečje, ki je s tem začelo postajati književni jezik in je svoji današnji besedni zaklad zelo obogatilo z izrazi vzhodno finskega narečja. Njihov jezik je precej težak, ker nima so-, rodnosti z nobenim od evropskih jezikov. Največ sorodnosti ima še z estonskim in imidžaltskiin jezi kom. iPinska je prav velika država, meri po površini .'»8S.OOU k vadi*, km. Dežela je pa v>a prepredena z 'gozdovi in jezeri, vmes je veliko močvirnega in za zanikrnim grmičevjem zaraščenega sveta, o-fanek je skromno rodoviten svet, na katerem živi 3,(ftO.(MX) prebivalcev. Ni je dežele na svetu, ki bi bila na j«serili tako bogata kot Finska. Skupaj jih je naj- voda. ★ J J TARZANO VE ŽIVALI. Spisal Edgax< Burroughs. (294 strani) Na dal je- manj .°,j.(XH). ne upadati šele proti jeseni — takrat je 51 dni neprestano noč oziroma nočni mrak:, le severna luč s svojimi prameni rasas ve t lju.je, temno pokrajino. Vsa narava je takrat mrtva, vse hrepeni po tistem prvem j spomladanskem dnevu, ko se, bo isolince s|*-t pokazalo. Ven-i dar na Finskem ni takega! mraza kot na pr. v Kanadi, i Vzhodno morje in vetrovi, ki prinašajo topli zrak zalivske-ga toka, blaže podnebje. Noben mesec, tudi *redi {jolctja, ni varen pred slano, najbolj-nevaren pa je junij okrog kre- j s:> in začetek scptemfhra. ■Glede porekla Fincev >e znanstveniki še niso zedinili. M. A. Castrein, prvi profesor finskega jezika na univerzi v Helsinkih ie 1. ISoO učil. da je bila prvotna domovina Fincev A t lani-ko gorovje v južni Sibiriji in da je njegov jrzik soroden z mongolskimi ri Inr-k<»stanskimi jeziki. Druiri pa trdijo, da so Finci prišli z knjiga, ki Vas bo vanje 4'Tarzana," ki je že vsaj po( imenu znan vsakemu omikancu. Da ( si je snov povesti neverjetna, se lah-1 ko cita in se človek polagoma tudij^ v neverjetnost vživi. ff Cena........1"............. 85cjf H it t* 8 OPOMBA: Knjige označene z v platnu vezane. se1 zanimala! (.OK.VIO K VIK. O 1 .All K O NAROČITE TRI: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 2 Hi WEST 181 h ST K K FT NEW YORK, N. V. kilometer po dva v Laponiji pa samo To >o prave puščave pokrajine brez živc- : red nje Rusijo, kjer <«> prebi-i in * na. kvadr. prebivalca j m) eden. — prazn« človeka, :ajmauj obljudene* od vm.'Ii delov sveta. »Pokrajina je dala ljudstvu poseben značaj, ki j»* mehak kol vršanjc gozdov, žalni.en in f I težak kot ne^končr.a močvir-' vali ob rekah Oka. Kama .„, . , . srednji Volgi. Zadnja stolet ja ! Ua .'M\l1' pred Ki*stue dvignili in odpravili na ]tohod ]»roti Stoječih voda, baltskim pokrajinam. Naselili} ki s svojimi mehkimi zalivi I »o raiprej po južnem robni'"' , dajejo značilno xliko dežele, j dai.ašnje Firu-Brez njih si Finske ne bi iiid- bili robovih močvirij v n«i-gli misliti. Jezera in voila so, tranjost. Ker je bilo zem-je tudi važna za promet, pozimi , veliko, ljudi pa malo, r-o kuj ill poleti. Poleti švigajo po hitro množili Vojna in lakote njih parniki in čolni. ]»ozimi -<> sicer prebivalstvo od ča-ai pa sani, smuči in drsalke. i do časa ncu>miIjeno palr.il«-" 'Finska je dežela ravnin in,naza-i* vendar pa si je prebi gričev. Nobene večje gore. vaNtvo ^p.-t oj*«»"ioirlo in za>» : tudi vstra.jen in podjeten kot biv.ice, ki >toletj;i >t nizi jo ska-( le. Finec mora delati, kadar j do tega. kot živina, mo-j ie tudi po vse dni v brezdelju gledati v zrak m ca-*v .. _ . .. . kati. koi i, v a lena in l,*pa |zah cene teh ^knjig, da dolga - vem; yoč: Kar pa en-1 vsakemu jih je mogoče krat d.»bro premi« i. in j m »zna naročiti. Storite to ae da« za prav. t<» o>tnnc U«»t pribito ve»-je nobenih gorskih velikanov, jvedno nove f»re.b Gole pečine se dvigajo iz go-j Fir^kr. je .■na izmed naj! zdov, bregovi so strmi in raz-jr|,,jko oas.-ljenib d.-ž.-' Kvi-ojm-. . riti od voda. Na skrajnem se-j;"-? t>ri.:; p,v-j verozahodu pa seže v Finsko va-lca na kvadr. kilmneer. j zaihoitno skandinavsko višavje, Sanio ravna in -kalnaa Nor-' z goro Haiditsokka. ki je viso-1 veška je š,. i^koliko za njo.J ka 1324 m — to je finski naj- Ako 1,ila tako g.^ioj višji vrli. Tmla to je že ne- "as»-ljeim k(»t na primer Nem- prijazni sever in noga turista zlepa ne zaide sem. Podnebje je druga zanimivost te izredne dežele. Finska se razteza 330 km čez severni tečajnik proti severu. Zato so polet-i noči svetle zimski dnevi pa so mračni in temačni. Prehod iz noči v dan in iz dneva v noč je počasen, komaj o-požen. Jutranji in večerni mrak traja po več ur. Po dolgem večernem mraku nastopi noč, ki pa je svetla iu značilno bela, vso noč more- brati in delati brez luči. Severno od tečajnika pa -e že pričenja čar polnočnega sonca. V naj severnejšem delu sonce ostane na nebu 7.*» noči, 4 mesece traja neprestana svetloba, ki zač- čija. bi morala imeti .">4 mili-joonv prebivalcev. G o-te je -o naseljene južne pokrajine, kjer povsod pride tudi |m> 1."» do .".il prebivalcev na kvadr. kilometer. V severnem delu pripada i 'GLAS NARODA * | J pošiljamo v staro do ^ j| l je, to lahko stori. — ^ f Maročnina za stari j ^ kraj stane $7. — V 5 | (talijo lista ne poši ^ 4 liarno. J _____J_______* ' :!i -e n<- umakne. Inki« r n< pri«le do n.-peha. Najitolj^i kaz za to tin-l.n trdoživost so \"'-ii!:i n-pcir. ki -<» :!i dosegli * a -pol1 nem p«idju. pa tudi ni'h"\ dan vojaški oil- por pn-'i pi'emoei. Po v«*- ri -t> večiimma |U'ote>tanti j f!»7 od-t. prebivaNtva) ven •! a r zelo sii)",; in ima tudi ka-i toliška manj- rvo-bodo. I »okler bili gospodarji dežele Rll-i. -o ^to lpria'i in z»*Io |M)-pe-ovali pravo-la-vje. toda te cerkve danes prazre. vernikov ni. (Glavni gn-jM>dai*ski vir de-/•*!e les. Na Fin-kem je v-e le-: b i še na deželi, "palače** v me-tib. kjer r-o ledeni tudi ho teli. palače bank, kolodvori itd. Obdelujejo les od prve di» končne oblike. Finska prodajo na leto tisoč ton papirja. ki je ves prišel iz daljnih gozdov na severu. Glavno prevozno sredstvo za le- -o n> ke in jezera. Po jezerih vozijo - parniki, reke pa ga no.-ijo same. Na vsaki (»o.-daji mi večja skladišča le-a in kurjač .>» vedno ob lovlja zaloge. \'>a ostala in-iiisfrija j<» malenkostna in preživlja le majhen del prebi valst va. nes, ker bo zaloga kmalc , 1j iztekla. 2. Belgrajski Biser (VitoJ Jelene) 6 Bui>ka Vojska I. C\elke (H. Majar) 9. Ilt-dfk ie pravil t Julij Slnpšak t 10. I>evira Orlranska II. IKe sliki (Ksarer MeSk.o 12. Duhu\ni boj (Lovrenc ijiupoll) 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Pandurle) 19. Kurejska Brala, trtica iz misij« nov v Koreii (Joaef Splllmmn) 21. Mesija ,'Dr. JegUC) 22. Mladim Srcem, izvesti na mladino i K savor MeSkol Maron, krščanski detek s MORNARJI PARNIKA CITY OF FLINT 21. 28. 29. St. 31. 32. 33. 31. 35. 36. 38. n. 45. 46. 48. 49. 5"., 56. 57. 60. 61. (H> 50.Le(nici dr. Janeza Ev. Kreka Parižki Zlatar Patria, Povest li Irske jnnafik* dobe Paberki ix Roža (Ivan Albreht) Popotniki, novele in trtice (Milan Ptiicelj) Požiralec Pravljice (H. Majar) Pravljice in pripovedke za mlfr dino (S. Košutnik) Povesti in Slike (Ksavrr MeSko) Praški Judek (Josip Voir i Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Joaef Spillman) Revolucija na Portuealskem Sisto s Šesto t H. Federeri Spisi Krištofa Šmida Student naj bo (S. Fintgarj Suneški Invalid (H. KoSutnlki Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Ksaver Meftko) Vojnimir ali 1-oganstvo in krst (Josip Ogrinec Zbrani spisi za ndadino (2-Jfigelbert Canel) Zbirka narotlnih pripovedk za mladino (J. IMauluskJ) Parnik "City of Fliut," ki ga je zajela nemška oklopniea 4'Deut^chland'' in je bil prepe-^aiL v Murmunsk, pozueje pa so ga norveške oblasti izročile ameriški posadki, je uedaviio prifigel v Balti^iore, Md. 63. Zlat okopi (Josef Spillman) (Vezava nekalerih knjig je od leta nja nekoliko izkazena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YOttK . .. I Saturday, February. I 7, 1940 IUUVHI cnropBLxyj ZJXIL? Vaški Apostol Spiral L. GANOIiUFEB; za "Glas Naroda" priredil X. X 61 Okrog »Vtrto uie zjutraj, ko se je pričel daniti veliki petek, j«' >edrl Peter na posteljo in si s pestmi podprl glavo. *4Y zadnji vt>i rein obral samo polovico liiš. Mogoče te bo dalo kje kaj dobiti?" : jjftlM V hipu je bil oblečen. Jermene rev! je v je zvezal in jih <;ImvsH preko ramen. Ko ječ se. da bi koga ne zbudil, je šel los po hodniku v kuhinjo. Tam je odrezal kos kruha, na <'vol išču pri vodnjaku se je umi I, se obul in se odpravil v jiivkasto jutro, čigjvr zvezale še ni.*o ugasnile. ' Tudi gosjHid Feiieijan Horadam je lul zgodnji tistega jutra. Brevir je šel molit vlcerkev, kjer je cerkovnik že pripravljal božji grob Pri zajtrku mu je rekla gospodična Kalnima z nežnim gh^oin: Prečasbiti !" *4No, kt»j pa je že zopet?" "Nočem >e vtikati v vaše stvari, toda opozoriti vas mo-lain, da še vedno manjkata i >e la:'ko nadala masla. In kokoši tudi nima-tr, da bi jajca unv.le To je pa res krščansko, ljuba Katarina. l>.:ne-, na veliki jM-nk! A i veš, kaj je 'božji grob?" Katarina je zardela. "'Nikar ne mešajte božjih reči £ kokošmi in s kravo." "Tako? Jaz jih mešam?" ' I4a, vi.*' Kuharica si je s p red pašnikom obrisala obraz. kot da bi stala poleg vroče peči. 4*0 Limariei in njenem dekletu ne boni izirubljala besed. Toda Peter mi ne gre iz gh;ve. Njega ni »i'o pri >povedi. K spovedi mora." Zadeva s "porodnim čudesom" Da je papir potrpežl jiv, do-!treba pripomniti še to, da je kazuje dnev.r.ik, v katerem so njena glava zato videti bolj imeli v Radovljici priliko či-, ovčja, ker je srna še mlada, ni-tati članek "Pravo lovsko ču-|ti pa dovoljena za odstrel, in do." Ce bi bilo ros tisto, kar, pa ker je glava belolteasta, je je tam zapisano, bi to bilo ne videti boij tope oblike, le lovsko čudo, marveč pravi' Vzrok pomanjkanja barvil čudež. Oven (koštrun- je brž- ni znan. Nekateri sodijo, čas oplodil "divjo" srno. To «la povzročajo to notranje ab-sc čuje nekako tako, kakor (la normalnosti. Povodi delnim je žrol>ec oplodil kravo. Pri beličevstvom so večkrat tndi Česa naj se >poveda tej priliki pa mi še dovolite ugotoviti, da jmnI besedo koštrun poznani le rezanega ovna ki sploh ni s]K>sohen za oplojevanje. iZaniniivi so dokazi, od nosno znaki, po katerih > k lep:: jo pisec članka in "srečni "lovec" da je bila ustreljena žival izmed Gornjega grada križanec srne in koštruna. Polovica ži-vali je pae bila riva, polovica jki bela. Baje je glava ustreljenega nestvora }k)do-bna ovčji glavi in so baje tudi parki ji bolj ovčji kakor firnjaeji. Neki mariborski dnevnik je povedal še nekaj več. Ne zadoslu-je mu. da je dlaka na lovskem čudu bela in >ivii, temveč po-ve. azil, da prihaja glav-Br. stvar šele sedaj na vreto. "Katarina," jo je posvaril, "miruj! Proim te." "Vprašati >em vas hotela, če >te se kaj premislili? Mislim dovoljenje za poroko mladega Valdhoferja." "Hudiča vendar!" je kriknil gospod Felicijan in udaril s pestmi jkj mizi. Takoj je pa prebledel nad >vojo lastno besedo. ♦ Katarina ie zazijala. '"Tako, torej-" .-e je tresel glas rtarcuiu gosjMnlu. "Preklinjati sem začel! • Na veliki petek! Zdaj vidiš, kam si me privedla s svojim večnim godrnjanjem." {Kuharico so zalile solze. so srne v ovčji družbi. 'Res pravo lovsko čudo je to. "'Kaj nisem mis ila nič hudega. Se mi je zdelo, da bi bilo v vaš prid." , '"že dobro," je vzrojil go-pod Felicijan. "Zdaj pa bodi tako dobra iti se p-iberi! Si že opravila, Katarina?" (Kuharica j»* ilitee odšla in da bi se pomirila z gospodom, je pripravila t-«ko o .-t no ko. ilo, da bi delalo Čast vsaki kantina Uki mizi. Žela p-t ni nobene pohvale. 'Popoldne je ve krat prisluškovala pri vratih. .Slišala pa ni d:-ugega kot nemirno hojo. Naposled >n koraki vendarle utihnili. j "Hvala Bogu," je zainrnirala. "Legel je in zaspal." Ko je pozneje pripravljala kavo za malico, je zaslišala v veži štorkljanjc škornjev.. Bil je župnik, napravljen za pot.. 144Pa ne bi hoteli prej malo kave, preeastiti?" ga je v >kr-l>eh vprašala. Odpravil jo je s kratkim "Ne!" I"Sveta Marija baš dane- sem tako dobro kavo skuhala. Zdaj pa se bo pokvarila." ' '"Bolje, da se kava ]m»kvari. kot da bi se človeška duša ljubila." ' Gor-|mm1 župnik ;"e o«Uel. kuharica je pa mrmrala za njim: * 'Danes bo gotovo kakšnega kozla ustrelil od same dobrote in krščanske ljubezni." (Popila je kavo. toda v kuhinji jc ni dolgo vzdržalo. Sla je v >vojo sobo. -i ogrnila težko volneno ruto ter pokrila s črno k učil o svoje sive lr>~e. ; Ki. I'OGLAVJE. Koleni popoldni* je pregnal gospodu Felicijanu težke mi-^Ij- Njegova dušu je bila zo)*»t v ravnotežju. In ko je do da se nekateri čani lovskih drttštev tako malo zanimajo za lovsko in prirodoznanstve-no čtivo. V "Lovcu" leta 1J).*>4 je bila slikana prav taka srna, kakršno smo imeli priliko videti zadnje dni pred Božičem v dnevnikih. Pri tisti priliki kakor tudi Že nekaj-'krat prej je bilo tudi točno po- jasnjeno, kak je povod takih pojavov. To ni prav nič drugega kakor navadna beličnost, ali albinizem. Bcličnopt je v največ primerih prirojena. Povod ji je |m»maii jkanje barvi', pigmentov v koži, dlaki ali perju. Popolna beličnost je takrat, kadar je žival čisto bela. To je na precej redek j>o-iav. O čisto beličnem jerebu ki ga je bil ustrelil Jože Av-sonek iz Begunj na Gorenjskem, smo čital i v "T>ovcu" v letniku 19T]. V istem letniku smo čitati tudi o beli lastovki. Pa tudi o belih vevericah, vranah, lisicah in čisto belih srnah smo že imeli priliko čitati v glasilu slovenskih lovcev. O podobni zadevščini s "posebnim lovskim čudom smo imel; priliko citati iz Savinjske doline v .rekem dnevniku leta 1931. Podobno kakor zdaj o križancu med srno in ovnom je bilo pisano o belem fazanu, menda o križancu med belo račko in "divjim" fazan-om. To čudo so ustrelili v lovišču ccliskoo-n lov-kcga srpel do Nanine bajte je bilo nekaj veselega v njegovih očeh. k^zorcija Pr> Žalen. Kljnib 'Vezna vrata .-o bila odprta. Stopil je v vežo in potrkal. L>a, da," >e je oglasilo Limarica, "e je začuden razgledoval po sebi. p ni soiiK-a i;: c.r:ili igrač. Limarica in hči *ta seilovito neurje uničilo lihi vko nasetbino Muiisuck ter hudo {»oškodovalo ondotno italijansko vojno šolo, občin, ko hišo in sedež krajevnega po-vcljst va ^ 'da obstreljujejo Rusi finsko pristaniško mesto Viborg s to-]H>vi. ki nesejo 40 km daleč; Ida je napačno naziranje, da je marelica kratkotrajno drevo. Našli so .amreč dreve-a te vrste, ki .so učakala celo nad bičajno tako prirejeni, da liio-isto let; "K"................................................. llliilM1 ^'fniill'1 "I'liniMU'Mlii^HiiiiHIn,, NAKOt lTK SLOVKNSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 16« STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 5» CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 rente. rejo sprejemati samo tiste programe, ki so po volji vladi. Ameriška po-laništva so-bila vsledtega v 'velikih ne-]>rilikah, ker niso mogla dobiti vnanjih poročil. Zadevo je rešil državni department s tem, da je kupil dvanajst močnih kratkovalovnih radio aparatov. Dobila jih bodo ameriška poslaništva v _ Belgiji, na Danskem, na E-1 stonskem, Finskem, Grškem, da j<- neki siromak iz tržaške sirotišnice podedoval ]>ol-dmg milijon lir; da so v bližini TrkuKska izkopali ogromen kos zlata, ki tehta.0 kilogramov; / da je neki praški krojač prest el šive, ki jih je »napravil na obleki za nekega gospoda. Naštel jih je 50.000 in sicer odpade od tesra števila na suknjič in telovnik :!0,(KM), na hlače pa 20.000 šivov: da leži na zamrznjenem Du- I pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno izi [zanesljivo po dne v* nem kurzu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50.......... ,f 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... ,,#1000 ker s k cenh sedaj hitro menjajo so navedene cr ne podvržene spremembi gori ali doli NUJNA NAKAZILA fZVK&U-ftJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO *1_ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ti« W. 1Mb ST.. NEW VOKK navu okoli 12