Ob smrti Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.
Strašna vest o nenadni smrti našega velikega vladarja kralja Aleksandra, ki je dne 9. oktobra padel pod zločinsko roko brezvestnega atentatorja kot žrtev za ohranitev evropskega miru in veličino kraljevine Jugoslavije, je nas vse napolnila z globoko žalostjo in ogorčenjem nad zločinom.
V tej žalosti in skrbi se zatecimo k vsemogočnemu Bogu, ki vodi usodo narodov. Naj povrne blagopokojnemu kralju vse požrtvovalno in junaško prizadevanje večni Plačnik, ki nas je v svoji modri previdnosti združil pod njegovim žezlom. Za mir svoje kraljevine je delal, za ta mir prelil svojo kri — naj večni mir uživa njegova duša!
Naša krščanska dolžnost je, da prosimo Boga, naj čuva našo kraljevino Jugoslavijo pred vsakim zlom, naj krepi, podpira in blagoslavlja tiste, |ki jo vodijo, predvsem Nijegovo Veličanstvo kralja Petra II. Z zvestobo in delom po naukih naše svete vere hočemo vsi izpolniti poslednje naročilo umirajočega kralja: Čuvajte Jugoslavijo!
Velja nam pa prav posebno poziv sv. apostola Pavla: »Prosimo torej predvsem, naj se opravljajo prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za kralje in oblastnike, da bomo živeli tiho in mirno življenje v vsej pobožnosti in poštenosti. To je namreč dobro in všeč Bogu, našemu Odrešeniku.« (1 Tim 2, 1.)
P. GVIDO:
Mati in vir življenja
Vsak človek ima svoje duševne boje, vsak človek se mora borili z viharji, ki jih vzbujajo probujajoči se nagoni. Med nami žive mlad1 ljudje, o katerih se zdi, da Adam v njih ni grešil. Ničesar ne vedo o mesu in krvi, strast in počutnost se jih ni dotaknila, kot angeli hodijo svoj0 brezmadežno življenjsko pot. Srečni, dvakrat srečni so zlasti, če pomisli® na tiste vroče, viharne boje, ki jih mora bojevati večina ljudi, bodisi vsled dediščine, ki nam jo je zapustil podedovani greh, bodisi vsled okolich kjer vsrkava mladi človek dan za dnevom zastrupljeno ozračje v svojo, dotlej še nedotaknjeno dušo. V tem primeru tudi najboljše varstvo n° pomaga dosti. Nevarnost namreč ne prihaja samo od zunaj, ampak živi tudi v človekovi notranjosti. Z njim se prebudi, z njim leže k počitku, tu in tam mu nočnega miru niti ne privošči. Od nagonov razvalovana duša je podobna pomladi, kjer vse vre in kipi, kjer 'viharji po cele dolge dneve drve preko brstečih poljan. Človeka se polasti neko čisto svojevrstno čuvstvo, pol veselja pol bolesti, kot bi udarjal južni veter na njegove živce, nekaj nepoznanega ga miče in vabi, zagoneten glas mu zdaj poje in svira, zdaj tuli in kriči, kot glas strašne zveri. Pa gleda svet v popolnoma drug1 luči. Doslej otroško veder in skoraj neoseben, vidi zdaj blesteče barve tam, kjer ni dotlej ničesar odkril, čuje sladko opojno godbo, kjer je vlada]0 popolna tišina, čuti vroče hrepenenje po ljudeh, ki so mu bili tuji 111 brezpomembni; od njih pričakuje sreče, ki mu je ne more dati ne brat ne sestra, da celo niti oče ne in mati. V njegovi duši se javljajo vprašanja, ki mu vzbujajo skoraj strah. Doslej je hodil po svetu tako brezskrbno, ni se zmenil za svoj prihod na svet, in če se mu je slučajno rodila misel, je bil zadovoljen z odgovorom, ki se mu zdaj zdi tako nespameten in žaljiv-Na vsak način hoče zvedeti resnico, jasno, nezastrto resnico brez vsake poezije.
Brž ko pridejo ta leta, je prva dolžnost matere, da otroka skrbno opazuje, ne da bi se tega zavedal. Pridobiva naj si še večje njegovo zaupanje, da bo otrok pri njej iskal pomoči v svojih bojih. Ali naj se zateka k drugim? Kdo naj lepše pojasni otroku, ki se mu je vzbudilo vprašanje o viru življenja, to veliko zamisel božjo kot ti, ki si mu mati? Drugi kaj radi z nečistimi in umazanimi prsti odpro in ranijo otrokove oči. V tej dobi privošči otroku krepko hrano, ker raste in dorašča. Nikdar pa ©u ne daj jedi in pijač, ki podžigajo kri. V tem času je alkohol — zli duh-Neobhodno potrebno je, da je otrok trajno zaposlen, delo naj ga utrudi-S takim delom mu odvračaš zle misli, ki ga begajo, mu vzbujajo radovednost ter razburjajo domišljijo. Zlasti za to dobo človeškega življenj0 velja pregovor: >Lenoba je vseh grdob grdoba«. Ob sebi umevno je, da potrebuje mlad človek razvedrila. Vendar pa naj odmor, ki je lahko spo* polnjen z zmernim športom, zaposli duha. Predvsem naj se vzgaja volja, da se okrepi odporna sila, tako da bo mogla premagati nagone, ki j1 obetajo le naslado.
Najmogočnejše obrambo pa nudijo mlademu človeku v njegovih bojih nadnaravne sile svete vere. V veri korenini junaštvo samopremagovanja-Tam naj išče mladina v molitvi moč, ki ji bo varna opora tudi na raskavih potih življenja, ki vodi mimo mračnih brezen močvirja. V molitvi in svetih zakramentih bo našla zdravilo za vse rane, ki jih je zasekala v srce lastna strast ali pa sta jo ranila zgled in zapeljevanje nravno propalega sveta-Tisoči in tisoči bi lahko iz svoje lastne izkušnje povedali, kako jih je

ravno sveta spoved obvarovala padca, kako jih je očetovski pouk in opomin varno vodil, kako so jih tolažilne besede pomirile, da so se dvignili, Prosti težkega bremena ter začeli z novo močjo in silo obdarovani, moralno, Pravično in pošteno živeti. Da ti otrok ne bo omagal na težavni poti kre-P°sti, naj pogosto prejema Kruh življenja. Le vprašuj mlade junake, kako ^morejo težko in viharno pot življenja, ne da bi se jih dotaknil dih močvirja, pa ti bodo žarečih oči odgovorili: »To je sad svetega obhajila!«
* moči tega kruha mladina ne bo in ne more omagati v boju za njen aajbolj dragoceni zaklad: čistost srca in neomadeževano življenje.
Kaj pa če te otrok kar naravnost vpraša, odkod prihaja človekovo zemeljsko telesno življenje? Ali se boš prestrašila, ali se pa v srcu vese-*}a, da se je obrnil ravno do tebe, mati, v želji, da mu razrešiš uganko, m mu je morda že dolge tedne ali mesece razburjala in bičala živce. Otrok, ki se v stiski zateče k materi, proseč pojasnila o izvoru življenja, le gotovo še čist. Kaj je torej s tem pojasnilom? Ali je v resnici to pojasnilo edina obramba proti nravnim zablodam naše mladine? Neki zdravnik je Pred kratkim zapisal te-le besede:	Pojasnilo samo ne bo doseglo za-
želenega uspeha. Kako dolgo bo še pojasnjevanje nagonskih zadev, ki Presega že vse meje, zlorabljalo potrpežljivost rahločutnih ljudi? Modra Zmernost, ki naj bi vodila vse javne obravnave nagonskega življenja, bi ula pravi blagoslov. Besede in same besede ne bodo nikomur pomagale, (ia se bo proti skušnjavam uspešno boril. To zmore le dostojni, nravno-verski svetovni nazor, ki ga morejo otroku vcepiti le globokoverne družine, 'jsak oče in vsaka mati naj vzgaja svoje otroke k spoštovanju do vsega Pob rega in plemenitega ter k sovraštvu in odporu do vsega nizkega in Podlega.«
Temu pojasnilu bi bilo treba dodejati še šest važnih točk:
1.	Ako je tvoj otrok še docela miren in mu tudi od zunaj ne preti Pobena nevarnost, potem za nobeno ceno ne razruši njegovega miru. “Oljše so svete sanje kakor nesveto prebujenje. Kaj je lepšega kot so z*ata otroška nebesa.
2.	Nikdar ne dopoveduj otroku, ki te nemiren vprašuje, neverjetnih stvari. S tem mu le vzbujaš radovednost. Cim bolj čuti, da mu prikrivaš resnico, tem bolj jo bo iskal in naposled morda našel pri nepoklicanih
ljudeh.
3.	Če veš, da mora tvoj otrok živeti v ozračju, ki ogroža njegovo pravnost, a tega ne moreš spremeniti, ali da je v nevarnosti, da ga bodo Prugi, hoteč ga zapeljati, privedli do spoznanja, če mora za kruhom iti ^ širni, pokvarjeni svet, bi ti, mati, svetoval, da mu stvar pojasniš. Marsikdo bi pohlepno ne pil iz kupe naslade, ko bi vedel ali vsaj slutil, kako grenka, strupena in smrtno nevarna je njena vsebina.
4.	Razjasnitev naj bo v vsakem slučaju dobro premišljena, resna in Preudarna, bodisi da jo prevzameš ti ali tvoj mož, bodisi da se poslužiš Pametne knjige. Povej otroku le toliko, kolikor je neobhodno potrebno, "rižgi luč, a ne zaneti baklje, da ne bo povzročila ognja, ki lahko požge Vs° nežnost otrokove duše. Oči otroka naj se le polagoma odpirajo.
5.	Vsa stvar bodi zaupna! Obravnava naj se v tihoti in samoti, Prisrčno in z ukazom molčečnosti. Za to ni primeren vsak hrupen dan. *',aj bo povratek onega trenutka, ko je Bog razodel skrivnost življenja Prvemu človeku.
6.	Stvar naj ti bo sveta, čist pogled v vir življenja, ne pa razposajen skok v umazan veletok, ki zgrabi mladega človeka in ga potegne v globine Močvirja. Govori resno. Otroku se namreč odpira nov svet, a zatone mu

drug, neizmerno krasen svet. Skrbi, da mu bo svet, ki si mu ga odprla božji. Svojo dolžnost si dobro izvršila, če dviga odslej otrok poln spoštovanja svoje oči k tebi, če gleda v tebi svet tempelj, posvečen bo božji in človeški ljubezni in se v hvaležnosti ozira k dobrotnemu Stvarniku in k staršem, ki so mu podarili bogastvo življenja.
ROMANO GUARDINI - F. T.:
Sveta znamenja
(Nadaljevanje.)
Blagoslov
Blagoslavljati more le, kdor ima oblast. Blageslavljati more le, kdor lahko ustvarja. Blagoslavljati more le Bog.
Blagoslavljajoč gleda Bog na svojo stvar. Kliče jo po imenu. Njegova vsemogočna ljubezen se obrača na srce in na samo jedro stvari in 'il božjih rok se razliva moč, ki oplaja; ki daje rast; ki zdravi in ceii; »Gledati vas hočem in storiti rastoče.«
Samo Bog lahko blagoslavlja. Zakaj blagoslavljanje je razpolaganje s tem, kar je in učinkuje. Blagoslavljanje je mogočna beseda gospodarja stvarstva; pritrdilo in obljuba gospodarja previdnosti. Blagoslov je ugoden naključek.
Nietzsche je izpregovoril besedo upora, ko je rekel: »Iz molivcev naj postanemo blagoslavljajoči.« Vedel je, kaj je s tem mislil. Samo Bog lahko blagoslavlja, zakaj on je gospodar življenja. Mi smo pa v bistvu prosivci.
Z blagoslovom v nasprotju je kletev. Pomeni sodbo smrti, p^0?1 nesreče. Tudi ona se obrača na obličje, srce. Je ukaz Gospoda, ki zatvarj8 vrelec življenja.
Delež te moči, blagoslavljati in preklinjati, pa je Bog dal vsem tisti#) ki so poklicani ustvarjati življenje: Staršem — »Očetov blagoslov z#a otrokom hiše« — in mašniku. Oni naj stvarjajo življenje, življenje narave in milosti. Za to so postavljeni po svojem bistvu in po svoji službi. ^
In moč blagoslavljanja lahko doseže le, kdor postane resnično čist, ki ne išče več samega sebe, ampak hoče ves biti v službi življenja.
Vselej pa je moč od Boga. Mine, če si jo kdo lasti sam iz sebe-V bistvu smo prosivci. Blagoslavljajoči postanemo samo po božji milo8*1 — prav tako kakor imamo samo po božji milosti oblast za resnico0 ukazovanje.	»
In kakršna je moč blagoslova, taka je tudi moč kletve: »Mater#8 kletev jih do tal podira,« »hiše,« življenje, srečo.
Kar je upodobljeno tu v naravi, doseže svojo izpolnitev v milo9*1-Zakaj kar prav za prav učinkuje v blagoslovu, kar prav za prav polj® v njem, v pravem blagoslovu, v dejanskem, čigar vse naravno je zg°V prispodoba, to je življenje Boga samega. Bog blagoslavlja sam s seboj-Samega sebe daje v njem. Božjega življenja delo je njegov blagoslov; da smo »deležni božje narave«. To pa je milost, čisto darilo dano na# v Kristusu.
Tako je blagoslov, v katerem se nam daruje Bog, v znamenju kriz#
To moč božjega blagoslova je podelil tistim, ki so njegovi namost' niki: Iz skrivnosti krščanskega zakona jo ima oče, jo ima mati. Iz skriv-

^osti posvečenja jo ima mašnik. Iz skrivnosti krsta in kraljevskega sve-ceništva birme je dana tistemu, ki »Boga ljubi iz vsega svojega srca, iz Vse svoje duše in iz vseh svojih moči, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« Vsem tem je dal Bog s svojim lastnim življenjem oblast blagoslavljati — slehernemu na poseben način, po vrsti njegovega poslanstva.
Izraz da blagoslovu roka; izvrši ga s svojimi gibi. Polagajo jo na glavo, pri birmi in pri mašniškem posvečenju, da se po njej razliva, kar Pdde od zgoraj, kar ima svoj izvor v duhu božjem. Ona oblikuje znamenje križa na čelo, ali čez postavo, da se notri razlije božja polnost. Zakaj r°ka je, ki deli; ona ustvarja, oblikuje, daruje.
Poslednje pa je, če se izvrši blagoslov prav z Najsvetejšim. Toda v veliki spoštljivosti se mora to zgoditi in v duhu skrivnosti.
Sveti prostor
Naravni prostor ima tri smeri; tiste tri, ki jih poznamo. Pomenijo, u® je urejen prostor, ne kaos.1 Red v sporejenosti, nadrejenosti in pod-*’ejenosti. Ta naredi, da se naše življenje lahko pomenljivo gradi in giblje; lahko dela snujemo, oblikujemo in uporabljamo.
Tudi nadnaravni prostor, sveti prostor ima neki red. Utemeljen je P° misteriju.
Cerkev je zgrajena od zahoda proti vzhodu, koder vzhaja solnce. ietiva solnčnega loka teče skozi njo. Sprejema naj prve žarke in poslednje. Kristus je solnce božjega sveta. Smer njegove poti kaže urejenost Svetega prostora, vse gradnje in vse oblike, ki je pravilno postavljena 2a večno življenje.
Ko se bere evangelij, se mašna knjiga prenese na levo stran, to Se pravi, proti severu, zakaj oltar je vendar obrnjen proti vzhodu. Od juga Pohaja sveta beseda in gre proti severu. To ne pomeni samo zgodovinskega spomina, da je nekoč prišla od Sredozemskega morja. Jug je polnost uči, prispodoba nadnaravne svetlobe. Sever je podoba mraza in teme. .z svetlobe prihaja božja beseda; On, ki je luč sveta in ki sveti v temi ln prodira v mrak, bo li pač sprejet?
Tretja smer je tista odzgoraj navzdol. Ko mašnik daruje, dvigne Posodo in kelih. Zakaj Bog je »zgoraj«, je »sveti na višavi«. Kdor prosi, yiga pogled in roke, de profundis2 »k svetim višavam«. In ko blago-slavlja škof ali mašnik pri kaki posvetitvi, tedaj položi roko klečečemu ?a glavo, na stvari, ki leže pred njim. Zakaj vse stvari so »spodaj« in Vgoslov prihaja od Najvišjega. To je tretja smer svetega prostora. Smer Paše: hrepenenja, molitve in daritve. Smer Boga: milosti, izpolnitve in 2akramenta.
Tako gredo tri smeri svetega prostora:
K obličju vzhajajočega solnca in to je Kristus. Njemu naproti gre P°gled verujočega; od njega žarek božje luči v naše srce. Velika preveritev duše in približanje Boga.
severa proti jugu, kjer tema gleda za svetlobo, ki žari v božji prihaja iz gorečega srca, da sveti in greje.
, In tista odspodaj navzgor: Gibanje duše v hrepenenju, molitvi in a.rovanju, iz globine k prestolu najvišjega Boga. Njej odgovarja izpolnitev, Prihajajoča v milosti, blagoslovu in zakramentu.
Kaos pomeni nered, zmedo.
2 De profundis = iz globin.
. Smer Pesedi. Ta
HELENA HALUŠKA - P. E VSTANI J:
Francoski in nemški otroci
Naš župnik si je bil vojno, kakor vsi naši ljudje na deželi, zelo k srcu gnal in imel je za svojo osebno dolžnost, da je od svoje strani po močeh celil rane, ki jih je bila zadala vojna.
Odkar je bila vojna skončana, je občina Lamot vsako poletje vzel® v oskrbo krdelo izstradanih vojaških otrok. Redniki ali krušni starši so mislili, da je njih naloga, te svoje rejence po dveh mesecih poslati domov rdečelične in debele kakor pitane race. Med družinami je nastala pravcato tekmovalna zavist, če se kakšen rejenec ni hotel popravljati in rediti tako kakor sosedov; natanko in skrbno so pazili na vsako četrt funta masti, ki se je pokazala in marsikatera krušna mati se ni zbala truda, da ne bi vstala ponoči in otroškemu spanju zaupala ter izročila še pol litra mleka za pre' bavljanje.
Ta nočni polič mleka je bil tudi ponos postrežnice ,La Pepie‘. Njcu| rejenci so se zmiraj po šestih tednih sprehajali med rožami ,farovškega vrta kakor angeli, ki napetih lic pihajo v trobente.
Do tistega dne, ko se je Avstrijka prikazala na prizorišču, je bila Francozom naklonjena švicarska občina poznala samo francosko bedo ter si je le iz Pariza ali Lilla priskrbela piščancev za pitanje in mastno rejO' Takrat pa, ko je Avstrijka pripovedovala svojo zgodovino ter se je so; vražno nastrojen je in občutje spremenilo v plaho hrepenenje, se je n®s dobri župnik odločil, da je tudi Dunaj in Berlin lepo priporočil svoji občin1-Da ne bi bil Pariz oškodovan, naj bi kmetje onstran mostu enako dobro-delnost skazovali svojim lastnim deželnim otrokom. Župnik je imel neko skrivno namero, katere nikomur ni zaupal, razen voditeljici. Občini s*a pritrdili njegovemu predlogu in bremonkurški župan je bil ponosen na to, da ima vsaj enega Francoza več kakor Lamot Nemcev.
Plemenito tekmovanje je nastalo med obema vasema; vsaka je hotela palmo velikodušnosti zase imeti.
Kaj vse so počeli, da bi dostojno in primerno sprejeli otroke! Francija je z zastavicami okrasila balkon šolskega poslopja, podstrešno okn° novega poštnega urada in pa francosko stran mostu. Švica nasprotno je naročila Avstrijki, naj sestavi pozdravni napis v nemškem jeziku, . napis je Sabli — Sabljač — pritrdil na nekakšen slavolok, ki so ga vaščan1 vrhu tega okrasili z zastavicami v nemških in avstrijskih barvah, seve®1 na švicarski strani mostu.
Julija meseca so prikorakali francoski piščanci. Sami predmest*11 Parižani med desetimi in štirinajstimi leti, shujšani, bledi, z nenavadn0 budnimi očmi in še bolj nenavadno zgovornostjo. V trenutku so si osvojili vas ter jo podvrgli svojemu gospostvu. Pred zastavo, ki je plapolal® raz šolsko poslopje, so se sami od sebe ustavili ter stopili v vrsto in n®' vdušeno vzklikali: ,vive la France, vive Bremoncourt" in s tem naredil1 velikanski vtisek na svoje krušne starše, ki bi bili skoraj počili od ponos®-Nato je pa dobil vsak svoje pišče, katero je po stari navadi potipa* zmajaje z glavo. Na obleki dečkov ni bilo videti siromaštva, za to so bil® že francoske mamice poskrbele. Toda kaj vse se je odkrilo, ko so jih bon natanko preiskali! Večina izmed njih je nosila ženske srajce; to je bn®
1 Francosko. Izg.: viv la Frans, viv Bremonkur
monkur! — Prip. prev.
živela Francija, živel

pač zadnja daritev uboge matere. Kratke nogavice so imele zašite bule, hlačne naramnice so pri večini obstojale iz motvoznega sostava, ki bi zaslužil patent in ki se je v njem razpoznal samo posestnik; višek so pa bile aake spodnje hlače, edine, ki so pa imele samo eno hlačnico. Druga se je
bila bržčas izgubila v kaki bitki.------Omeniti pa moramo še, da so vsi
h otroci imeli dobre žepne robce, dobre čevlje in dobra pokrivala na glavi.
Drugače je bilo videti na ,berlinskih mladcih1 in ,dunajskih štru-keljčkih4 *, ki so dospeli dva dni pozneje. Suhe, blede prikazni — v tem niso nič zaostajale za francoskimi, toda oblačilo — veliki Bog! Pokrivalo glave — zanič, obuvalo nog — strahotno, veliko jih je imelo vojaške čevlje kot darilo domovine pred odhodom. Imeli so suknjiče iz papirnate snovi, Jopiče iz platna za vreče; hlače so bile nekak mozaik2 iz pisanih zaplat in krp. Nasprotno so pa vsi imeli debelo, toda snažno perilo in dobre hlačne naramnice. Mnogi Dunajčani so nosili celo zelene naramnice pri irhastih hlačah, le-te hlačne oprtavnice so imele na prečnem traku belo vezene orke, ki so sestavljale izrek: »GriiB Gott!«3 Voditeljica, ki je tudi pri sprejo1 mu nemških otrok pomagala kot usmiljena samaritanka, bi se bila skoraj zasmejala nad domislico, naramnice združiti s pozdravi ljubemu Bogu. Naš Rupnik nasprotno je pa dvignil enega takšnega majhnega korenjačka — nil je bos — v svoje naročje“in ga srčno poljubil.
»Dečko, lepo je od tebe, da nosiš božje pozdrave na svojem srcu; naj Se ti dobro godi pri nas!<
Za pravi slovesni sprejem se tuji otroci niso zmenili; bili so vsi Preveč preplašeni, v duši so nosili notranje razpadanje svoje poteptane dežele. Malomarno so gledali na slavolok; samo Dunajčan je vljudno vPrašal, če so to švicarske barve. Sicer so imeli vsi le eno željo: .končno Se do sitega najesti1.
Napadli so Lamot kakor se usede roj kobilic na zelenico, in vse, kar Se je dalo grizti, so vteknili v usta, celo steklenice za gorčico so morale to Verjeti. Po treh dneh so si bili tako daleč pokvarili želodec, da so mogli navdušeno pisati domov: »Imenitno se nam godi, smo si že želodec premaknili.«
Dunajčan se je pritoževal samo nad tem, da mu ni bilo mogoče za zajtrk použiti več kakor šest kosov kruha, namazanih s presnim maslom, her so bile hlače pretesne; prvo noč niso mogli spati od samega prebavljanja.
V	obeh taborih dobrodelnosti je vladala ljubosumna, tekmovalna zavist. Na francoski strani so govorili: ,Boši4 so se že-vsi za eno kilo zredili. Ce vi ne storite enako, boste v prihodnji vojni vi tepeni.1
V	Švici spet so govorili: ,Dečaki, le pazite, pred Francozi ne smemo korakati kakor stojala pohabljencev.4
Obojno krdelo je gorelo od želje, da bi se seznanili, toda iz previdnosti jim prve dni niso pustili, da bi prišli skupaj.
Kakor rečeno, naš župnik je imel neko skrivno namero, to se je ^Pazilo pri njegovi pridigi. Kaj je hotel dobri mož?! Nič manj kakor: Nem-Cl.Jo in Francijo popeljati eno k drugi čez mali most ter obedve spraviti v njunih otrocih.
Avstrijka je bila vsa zavzeta za to misel. Tekala je od ene vasi do druge, vzbujala občutje in nastrojenje, pripovedovala tam kaj dobrega, tu-
2	Mozaik je podoba, sestavljena iiz pisanih kamenčkov. — Prip. prev.
3	Nemško, pomeni: »Bog te sprimi!« — »Bog živi!« — Prip. prev.
v . . 4 »Boš« (francosko pisano: »boche«) = »bučman«. Francoska psovka. Z njo ozna-
cuJ®jo Nemce kot trdoglavce. — Prip. prev.
kaj kaj lepega; bilo je zares čudno, koliko čednosti razen krščansko h; pričanih je mogla ta ženska odkriti v počitniških naselbinah. Vsi ti otroci so bili sladki, čisti angelčki.
Prišel je veliki dan prvega srečanja. Naš župnik je bil vse pitalne piščance, bodisi pariške, dunajske ali berlinske pasme, slovesno povabil na južino na župni vrt. Na čelu Mlade Francije je korakala voditeljica «a švicarsko stran, medtem ko sta se Mlada Avstrija in Mlada Nemčija zbi' rali v župnišču, spremljani od župnika in Avstrijke, ki sta iz vseh moči in na vse kriplje hotela podpirati vsak poizkus medsebojnega zbližanja.
Francozi so bili kar navdušeni, da bodo končno zagledali kakega Nemca pred seboj; drugi pa so bili že bolj hladni. Preveč ljudstev jim je po končani vojni že stopilo na prste na nogi.
Ko se je pa prikazal ,dedni sovražnik', je na obeh straneh spreletelo neko šumenje prve vrste. Francozi so nenadoma prasnili v bučen smeh, kj se je tem manj hotel poleči, čim bliže so prihajali. V prednji vrsti so bili odkrili dvoje irhastih hlač. To je bilo preveč smešno. ,Sovražnik' je osupel rdečica je oblila obraze. Neki mali Parižan, Fifi po imenu, je s prstom p°' kazal na smešne hlače — hlače pa, bodi jim odpuščeno, so nato pokazale svojo zadnjo stran, na kar jim je užaljeni Parižan zaklical ,Boš‘.
,Schwein',5 je odgovoril Dunajčan.
Kaj pomeni ,boš‘, kaj ,švajn‘, ni nihče vedel, vsak je pa pod tem sumil cel svet zaničevanja.
»Boš, boš, boš«, so kričali nekateri glasovi, »vol, osel, kamela, dromedar, krokodil,« je donelo sem ter tja in že so si vsi bili v laseh. Bil je krasen boj. Nihče se ni bojazljivo zadaj skrival, videti je bilo, da je izročile ali predanje v korenjačkih. Fifi, junak, je bil napadel največjega nemškega plavolasca, bevskal je okoli njega kakor mali kužek pinč okrog psa bernardinca, skočil mu je med noge, pleza kvišku po njegovih nogah spretno in naglo se mu je izmuznil iz prstov, tako da se je Nemec v najboljšem primeru še mogel braniti. Za to so se pa bile irhaste hlače 12 Dunaja zmagovito obnesle nasproti tistemu, ki je nosil patenta vredne motvozne naramnice, tako da se je Tintin v svojih gatah ali spodnjih hlačah z eno hlačnico skoraj moral umekniti.
Boj je divjal dalje. Zaman se je voditeljica, smrt preziraje, vrgla med junačke, dobila je le modre lise od bunk. Otroci so bili pripravljeni umre*} za domovino. Župniku je pa šinila pametna misel v glavo. Svoj modri dežnik je potegnil iz ovoja ter mlatil ž njim, kar je mlatiti mogel, tolkel je po prijatelju in sovražniku, tako kakor naš Gospod Bog daje dežiti na pravične in krivične. To je izdalo. Krdeli sta se morali pred svetlim orožjem skupno umekniti in zapustili sta bojišče, posejano s pisanimi zmag0" slavnimi zastavami.
Tako je potekel »praznik sprave« prav za prav ne povsem tako, kakor bi si bilo želeti.
Odslej je bil naš župnik previdnejši, skrbel je najprej, da se krdeli navadita od daleč na svoj medsebojni pogled. Pri igri si otroci niso vec prišli tako blizu, da bi se spet mogli zagrabiti za ovratnike, toda vsekakor zadosti bizu, da so se mogli opazovati med seboj. V obeh taboriščih Je vladala častiželjnost, da bi se nasproti sovražniku izkazali, češ da ga J vseh rečeh prekašajo. Pogrešali so drug drugega, če so se morali igrah ne da bi jih drugi pri tem opazovali. 6
6	Nemško, izgovori: »švajn« = svinja, prašič. Prip. prev.
Brez dvojbe so bili Francozi bolj živi, bolj iskri in odločili so se hitreje za kako početje, toda Nemci so pa spet imeli več zmisla za šport ali določeno igro, več discipline ali redoljubnosti, več temeljitega znanja. Francozi so bili intuitivni ali gledajoči, Nemci refleksivni ali razmišljajoči; Parižane m sta bila šport in telovadba prav za prav tuja, toda bili so rojeni akrobati ali vrvohodci, ki se ničesar niso ustrašili. Nad vse so ljubili nevarnost ter se igrali s tem. Nemci nikoli niso izgubili cilja iz oči; vsaka kretnja je bila preračunana na določeno namero, znali so podrediti osebno castiieljnost splošnemu uspehu v korist. Prijetno je bilo tudi opazovati razloček v obnašanju otrok v obeh občinah. Navihanci so bili vsi. Ali naj so Parižani utegnili narediti karkoli, za nje se je vse ugodno izteklo. S čudovito ljubkostjo so se izmuznili iz vsakega položaja, ki bi jih utegnil osramotiti in spraviti v slab glas. Kakšen dovtip, smehljaj, priliznjena be-seda, in vse je bilo spet dobro. Če je pa kateri berlinski mladec prav isto storil, je žalostno ostal v stiski in zagati. Naj je poskušal kakorkoli, da bi Se opral ter opravičil, ga je vseeno zadelo osramočen je. Večinoma niti poskusil ni.
Francozi so znali ravnati z ljudmi in priznati jim moramo: bili so hrdi postrežljivi in zaupno domači. Naravi in živalim so pa ostali tuji. Povsem drugače Nemci. Ljudem so se le plaho približevali, namesto tega so Pa bili eno z božjo lepo prirodo in tudi veliki prijatelji ter ljubitelji živali. Nikoli ni bilo videti, da bi kdo izmed njih mučil kakšno žival ali cvetlice frgal na koščke.
Samo po sebi umevno je, da je voditeljica prisegala na svoje Fran-pozke, Avstrijka pa na Nemce. Župnik je pa nad obojimi stal blagoslavljali in vzdihujoč. Zaupal pa je samo še na — čudež božji.
Čudovita ter pomenljiva so pota Gospodova: čudež se je zgodil.
Preden pa bom to reč pripovedovala, mi dovolite, da vam predstavim kraj dejanja. Komaj boste verjeli: to je gnojna jama Nardinove mame. Bokaz za to, da najbolj žlahtne cvetlice morejo na gnoju uspevati, sploh Pa temu dejstvu rastlinoslovje nikoli ni oporekalo.
Nekega dne torej je bila imenovana jama odprta, smrdela je v svoji kakor brezdno globoki črnini. Višji hlapec je bil pozabil zapreti železno anirežje, potem ko je polival na vrtu z gnojnico. Na stotine kovinasto modrih muh je brenčaje letalo okoli tega veselega dogodka in nepremagljivo Privabilo male Francoze. Kar mika mesarsko muho, to ne pusti pravega Pariškega fantalina nikoli hladnega. Na robu čepeč~so si ogledali črno globočino, metali noter kamne in se blaženo radovali, če je pljusknilo tako risoko, da je enega izmed njih zadelo. Ko je bila ta igra zadosti dolgo h~Pela, so s tekom in zagonom skakali čez jamo, od enega roba do drugega. F^di najmanjšemu se je posrečilo... zakaj iz daljave, polne spoštovanja, s° jih vendar Nemci gledali. Le-ti še nikoli niso bili poskusili tako nemarne zgodbe. S smehom in šalami so jih Francozi izzivali. Nemci so ma-hedrali bliže — Francozi so se odstranili, na videz malomarno. Nemci naj 6 Poskusijo, če bodo zmogli kaj takega.
Justav,0 berlinski mladec, korenjak dolg kakor drevo, je kot prvi !zzval usodo, z zaničljivim smehljajem na ustnicah. Ne da bi se količkaj ^etel in zagnal, je skočil z obema nogama — v gnojnično »jamo. En sam
Prestrašen krik-------njegovi spremljevavci so se razpršili in klicali na
P°«ioč. To uro je bila vsa vas pri delu na polju — klicev ni slišal nihče. *
* Berlinska izreka imena »Gustav«. — Prip. prev.

Tintin, Parižan z motvozno naramnico, je hitro pritekel, se zleknil ob robu jame ter stegnil in pomolil navzdol svoje roke. Dolgi Justav je v svoji temni omaki naredil obupne plavalne kretnje, in pa mogel doseči ter pri' jeti rok, pomoč nudečih — manjkalo je pol metra.
»Držite me za noge«, ukaže zdajci Parižan in se da z glavo naprej spuščati navzdol, med tem pa ga njegovi prijatelji krčevito drže za noge in za hlače. Tako je ravno še dosegel Justavove roke. Tačas je pa bil mali Fifi privlekel neko lestvo. Le-to so spustili navzdol in tako je bil dolg1 Justav spet spravljen na dnevno svetlobo in ž njim vred njegov reševatelj Tintin.
Kot zamorček je prišel Justav ven iz jame. Tintin je bil pa vijoličast v obraz, roke so bile nabuhle, komaj je še mogel dihati, kri mu je iz nosa tekla in bil je zelo omamljen. Dolgo je trajalo, preden se je spet opomogel-Toda potlej so ga proslavljali kot junaka in ,zamorec* * Justav iz Berlina se ga je oklenil okrog vratu.
»Camerade, camerade«?7 mu zagotavlja Tintin ter ga ginjen potreplja po ramah. Nato sta šla skupaj pod vodno črpalko, in ko sta se temeljit0 osnažila, sta šla na sonce, da ju je peklo in sušilo. Oba tabora sta se zbrala okoli njiju ter si tiščala nos. Dobila sta tudi novi imeni. Dolgi Justav se je imenoval ,Jauchenfatzke*8 in njegov rešitelj ,la Melasse*."
Od te ure sta ,Jauchenfatzke‘ in pa ,la Melasse* postala neločljiva prijatelja.
Zakaj na nobeno reč se Francoz boj ne naveže, kakor na človeka* kateremu je smel viteško pomagati in Nemec ne pozna nikake večje sreče kakor zvestobo.
Našli so se.
Mali Fifi se je bil seveda pridružil največjemu Dunajčanu, dal se je nositi od njega na ramah ali štupo ramo ter mu je zato podaril lepo stekleno kroglo. Kmalu so začeli reči sploh zamenjavati med seboj. Kar se je le našlo v preluknjanih žepih: razglednice, znamke, špagat ali motvoz, gumbi, denar in nožički, vse je spremenilo lastnika.
Kmalu so si med seboj povedali tudi prve misli s posnemajočim1 kretnjami.
Irhaste hlače ... vezena naramnica ... ,Qu’est-ce que c’est? Qu’est-ce que c’est?10 Dunajčan je z vojaškim pozdravom položil roko na kapo ter nato pokazal proti nebu: »Griifi Gott!«11
»On meni,« je učeno razlagal Tintin, »najbrž je spomin na njegovega očeta, ki je padel kot vojak.«
Pauvre, pauvre«.1" Potrepljali so ga po rami. Smejal se je dobrodušno.
»Was ist das?« (Kaj je to?)
Gustav je pokazal na fotografijo, ki jo je bil Tintin potegnil iz svojega hlačnega žepa.
»Maman.«13
To besedo so vsi razumeli. Bila je skupna dobrina, najbolj prisrčna izmed vseh.
7	Francosko, izg.: kamrad = tovariš. — Prip. prev.
8	Nemško, izg.: »Javhenfacke« = Gnojnični trak.
* Francosko, izg.: »Melas« = Sladkorna gošča. — Prip. prev.
10	Francosko, izg.: K e s k’ se? = kaj je to? Kaj je tole? — Prip. prev.
11	Nemško = Bog te sprimi. — Bog živi!
17 Francosko, izg.: povr’, povr’ = ubožec.
13 Francosko, izg.: mama (končni samoglasnik ima nosno izreko!) = mamica-
Voila mon Papa, voila ma soeur,«14 tako je zvenelo na to sem in tja. Mali Fifi je pokazal podobo lepe žene v krasnih oblačilih. ,Kaj je to?‘ >West-ce que c‘est?‘
k j ^Ma bonne amie«,13 se je lagal mali porednež. »Was ist das?« (Kaj
, Fifi je našobil usta, zasukal oči, stopical in se gugal kakor gospodična er z roko izročal poljube.
ly >Sein Pupperl«,”* je menil zdaj na pol osupel, na pol začuden Du-
Aajcan.
iBonne amie, poupee, oui, oui‘.17
Fifi je v očeh Nemcev zrastel neznansko visoko.
, Po osmih dneh takšnega medsebojnega dušnega raziskovanja sta se I,p tabora že prav dobro razmnela. Tudi so imeli skupen jezikovni za-I ki so ga na obeh straneh obvladali. Ce je bilo kaj komu nadležno, I Francoz rekel nekako tako: ,Tsut‘ ali ,fous moi la paix‘,18 ali še bolj repko, prepričevalno besedo, ki je nočem ponoviti, Nemec pa: ,rutsch‘ lr den Buckel runter*,10 ali ,halt‘s MauT20 itd. — Kdor je pa bil nasprotno ^dovoljen, je imel navado reči: ,Qa y est*21 ali ,Knorke‘22 ali ,Dulli‘.2:* p Zelo navadne rečenice so bile tudi: ,Ferme ta ,queule‘,24 ,halt die aaPPen‘,25 ,oh lala‘, ,so so‘,26 ,comme pa*,27 ,tiens‘,28 ,los*,20 ,teste druff‘, ,ziag j’ Ce k temu prištejemo še nekaj švicarske nemščine, ,Schwyzer Dutsch*,11 ®Dimo jezikovno mešanico, ki po jasnosti in krepkosti prekaša vse jezike e*a in ki so jo v obeh taborih izvrstno razumeli.
Dolgo časa sta imela Tintin in Justav glavno besedo, sta je prišlo od njunih junaških del, od njune velikosti in od njune fposti; nato so ju pa drugi izpodrinili. Eden je bil nekoč pri neki otroški . avnosti segel v roko cesarju Viljemu, drugi je bil v Parizu doživel resni-. d požar. 0 tem niso mogli zvedeti dovolj podrobnosti, zlasti cesar Viljem Pil za francosko domišljijo vedno nova mikavnost.
7, .Pri tem se je sprava zmiraj bolj poglabljala. To so občutili kmetje, .pariški fantalini*,,berlinski mladiči* in ,dunajski štrukeljčki* so kmalu
i ” Francosko, izg.: vuala mon Papa (= glej, to so moj očka), vuala ma sor ‘° je moja sestra).
15 Francosko, izg.: ma bon’ ami = moja dobra prijateljica.
'* Nemško, izg.: zajn puperlj = njegova punčka.
kain ! Francosko, izg.: bon’ ami pupe, ul, ui = dobra prijateljica, punčka (Čeča), da,
iPada.
Francosko, izg.: fu mua la pe = daj mi miir.
Srbi
dol’!
Nemško, izg.: ruč mir den Bukkel runter (namesto: herunter) = zdrči mi po
211 Nemško, izg.: hale maul = jezik za zobmi!
21	Francosko, izg.: sa i-jč = no, to pa je!
22	Nemško, pomen: grča?
2'‘ Nemško, zgolj medmet.
’’ Francosko, izg.: Ferm’ ta gol = zapri svoj gobec!
Nemško, izg.: halt di papen = držite klej = imejte zaprta usta kakor s klejem Pom«) zlepljena!
26	Nemško, beri: zo, zo = tako, tako.
27	Francosko, izg.: kom’ sa = tako.
8 Francosko, izg.: tjen (sainogl. skozi nos!) = drži!
29 Nemško, = spusti!
19 Nemško = potegni! — Prip. prev.
nei yv.M Nemško, beri: švicer diič = švicarska nemščina (povedano v narečju, književna n=čina piše in govori >Schweitzer Deutsch«, beri: »švajcer dojč«), Prip. prev.

sestavili tatinsko drhal, ki je huje divjala kakor pa — Atila blaženi spomina.
Blagovolite si le enkrat v duhu predstaviti francoski temperament, združen z nemško temeljitostjo — na roparskih pohodih po sadovnjakih $ preko njiv, na katerih je zorel krompir ali podzemljica!
Naš župnik je imel z vsemi rokami dosti opraviti.
Prisilil je otroke, da so se poprijeli rednega opravila. Franc0®*! krušni starši so sprva godrnjali, ker so se bali, da bi utegnili njih piščancl zgubiti nekaj gramov maščobe. Potem so se pa vdali. Pariz, Berlin in D0' naj so se učili polje obdelovati, žeti žito, sušiti seno, napregati konje, živin0 pasti in krmiti; postali so bolj mirni, navadili so se na tiho življenje n) čuvstvovanje ljudi, ki so združeni z naravo, navezani na prirodo, navadi! so se na njih prekašajoči mir v besedi in pri delu. Kmalu so posneffl^1 celo kmetiško hojo, kmetiški slovesni način, načeti hlebec in rezati km11, kmetiški trdni nastop, navadili so se po načinu kmetov kozarec z vin0111 dvigniti do oči ter ga počasi približati ustom, celo naglaševanje in višin0 njih glasov so posnemali.
Najhitreje so se privadili Nemci.
Zdaj so bili lepi dnevi. Predvsem dnevi žetve. Takrat je naš župn1* sam pomagal pri delu in s svojo mladino je delal zdaj pri tem kmetu, #*aj pri onem, zdaj tostran mostu, zdaj onostran. Če se je kak posestnik upir° in imel pomisleke zoper to telesno delo prečastitega gospoda, in če je men'1, češ gospod dušni pastir imajo dosti opravka z božjo službo, se je stari pr. spod smehljal s svojim lepo zaokroženim smehljajem in rekel: »S taki®1 sovražniki, ki so se med seboj spravili, pomagati pri žetvi, to je najlepsS služba božja, ki jo more človek doživeti.«
Toda zraven vsega dela je naš župnik z voditeljico in Avstrijko vre priredil tudi marsikake lepe izlete. Voditeljica je bila zaradi svoje ple®1*’’ nite dobrohotne čudi, zavolj svoje nežnosti in radi svoje angelske lep0;? tiha ljubezen vseh Berlinčanov, Pariz in Dunaj sta pa prisegala na AvstnJ ko; ta je bila razumen tovariš, kateri nikoli ni skazil kakšne šale ter J razen tega mogel veliko zgodbic pripovedovati. Pri njej se ni bilo tre*5 prav nič sramovati, če je kdo imel luknjo na hlačah ali če je koga treb^1 bolel. Imela je razumevanje za vse, kar je človeškega.
Župnik pa, to je bil oče vseh, najboljši, ki je vsakemu za vselej P1?, gnal domotožje, ki je vsakemu bral iz oči hrepenenje, da bi bil varen skrit. Te dušne popke, ki mu jih je veter življenja prinesel, je gojil kak . svoje prekrasne rože, ni pustil, da bi se jih prijela umazanost, ne, da jih osmodila slana, ne, da bi jih zlomil vihar. Boril se je za vsakega P sebej in s prižnice je izpovedal:
»Moji ljubi otroci, lamotski župnik se nič ne briga za to, da bos domov ponesli nekaj gramov maščobe več ali manj: kar bi rad doseg ’ dobro veste: to bi bilo srce, tako svetlo osnaženo, da se bo gospod bos mogel zmerom zrcaliti v njem; to dajte domov ponesti, pa ljubezen, a tako mnogo ljubezni!«
Da, to so bile počitnice! Polne sonca, ljubezni in miru! Niti Pr°s netljive pustolovščine ni pri tem manjkalo. In le-ta je prišla nekega d® ’ s prekrasnim razkošnim avtomobilom, ki je hotel kakor ognjena krog švigati skozi vasi. K sreči je obstal in obtičal na meji, zakaj podvreči je moral pregledovanju carinikov. — Kmalu so ga obkolili otroci. Imeni®1, gospa je sedela v njem, nasmihala se je otrokom ter se milostno pečal®
33 Temperament ali čud prevajalca.
prirojeno svojstvo kakega človeka ali naroda.
priP’
Govorila je slabo francosko, še slabše nemško in o ,taborskem je-r^V' sploh ni imela nikakega pojma. Le s težavo in za silo so ji dopovedali, kdo so.
Madame est americaine,«33 je vljudno razložil Tintin, ,la Melasse'. >Yes!«34 Ponosna je bila, da so to takoj videli na njej.
»Da kannst nix machen«,35 je tolažil Dunajčan.
Američanka je snela rokavice ter iskala v svoji ročni torbici. Otroci s° radovedni gledali na igro dragih prstanov.
^Bonbončki — kupiti, yes?« je smehljaje se rekla.
. Parižani so nategnili ušesa. Nemci so debelo gledali. Vsak otrok je Prejel švicarski frank. Mislite si, to je bilo takrat celih šest francoskih frankov!
^Kiifi’ die Hand,«36 je dejal Dunajčan in viteško poljubil prste, ki so a nJih žareli prstani.
»Danke«,37 so rekli Nemci in jasno veselje je sijalo iz njihovih oči.
Ne tako mali poredneži izmed Parižanov. Le-ti so z odpuščajočim Mahljajem rekli »merci Madame«38 in v hlačni žep spustili novec, ne da
I	ga pogledali. Sploh so se obnašali tako, kakor da bi se kaj takega zgodilo 'Sak dan.
, Nato so se pričeli razgovarjati, kolikor se je le dalo. Namesto da bi akor drugi v brzem teku svojim krušnim staršem prinesli veselo novico franku, so strokovnjaško opazovali avtomobil, ugotovili, iz katere tovarne j ln koliko ima konjskih sil, vzeli so ga skoraj v svoje varstvo z njegovo P° gospo vred, ki je sedela notri. Ko je hotel šofer odpeljati, ga je Tintin Pozoril na bližnji ovinek ter mu je velel, naj pazi: češ da se je ondi zgodila e niarsikaka nesreča. Nato je nalahno zaprl zaklopec pri vozu.
»Bon voyage, Madame!«38 »Aoh — merci, merci!«
v Avto se je odpeljal mimo krdela dečkov, ki so mahali s kapami gospe Pozdrav ter ji radostno vzklikali. Irhaste hlače so se celo prekopicnile.
Ker so naslednji dan pričakovali krošnjarja malega Juda, so imeli ladci nemirno noč.
^ Justav si je izbral dvojico krasnih hlačnih naramnic in dva robca, unajčan pa star gramofon, drugi so si kupili bonbonov in čokolade, malu so izdali zadnjo stotinko franka. Parižani nasprotno pa niso zapravili
II	groša; Židovo blago jim je bilo preslabo.
i Justav je izročil hlačne naramnice rešitelju svojega življenja Tintinu. ra • (jih ie čedno zavil v svilnat papir ter jih skrbno shranil ,pour les cas k res‘.4° Za delavnike je zadostoval njegov motvozni sostav. Čokolado in ^ Puone so si po bratovsko razdelili; tudi Francozi so dobili svoj delež, bit so Pa naslednji dan vsi prišli h gospodični Suzani na pošto, da Kar nujno hitro poslali svoj denar mamici domov.
gospa je američanka.
,'u Franc., izg.: »madam et ameriken«
34 Angleško, beri: jes — seve, kajpada.
6 Nem., beri: Da kanst niks mahen = tu ne moreš nič storiti.
Nem., izg.: »kiiS6 die Hand< — poljubim roko.
Nem. — zahvalim se.
Franc., izg. mersi, madam = hvala, gospa!
Franc., izg.: bon vuajaž, madam = srečno vožnjo (potovanje), gospa! Franc., izg.: pur Iš ka rar’ = za redke primere. Prip. prev.
j. , Dokler živimo, so vse naše zmage le delne in vsi naši porazi še ne ncni; odločitev prinese šele smrt.	Wibbelt.
P. JOŽEF ANTON O. MIN. CAP. - P. MARKO FIŠER O. MIN. CAP.:
Sveti Konrad iz Parzhama
Življenje kapucinskega brata lajika (Nadaljevanje.)
XX. Večer Konradovega življenja
»Glej, tvoj Zveličar prihaja, njegovo plačilo je z njim.« (Iz 62, lN
Molitev, delo in trpljenje je neprestano spremljalo redovno življenJe brata Konrada skozi 41 let. Prišel je čas, da se zvesti služabnik božji od dahne. Prišla je ura, o kateri mu je govoril Gospod: »Poznam tvoja del*' tvojo ljubezen, tvojo vero, tvoje zvesto službovanje in tvojo potrpežljiv05 Poplačati te hočem po tvojih delih.«
Br. Konrad je že skoraj 75 let življenja prekoračil. Delo, spokori vaje in bolezen so mu v obraz zarisale globoke brazde. Njegova postava * je že nekoliko upognila. Vendar pa je še nosil z nepremagljivo potrpel)1 vostjo k samostanskim vratom jerbase kruha, vrče piva svojim revežein 1 potujočim rokodelcem. Še je stopal četudi s težavo po navadi po stopnic® gori in doli po svojih opravkih. Ko ga je nekdo opomnil, naj vendar Pr°“ svoje višje, da ga razrešijo te službe, je odvrnil: »Ne, tega ne storim, še® si rad pridobil nekaj zaslužen ja za nebesa. Vendar se je na njem opazl1. že nekaj mesecev močna oslabelost. Še manj je govoril kot prej, še bo ] je bil zbranega duha.	..
Dne 18. aprila 1894 je služabnik božji zadnjič stregel pri sv. n*8? svojemu p. gvardijanu v milostni kapeli ob 5 zjutraj. Po sv. obhajiln 1 zahvali je šel kakor po navadi na svoje delo. Ob devetih predpoldne! prosil enega sobratov, naj ga nadomestuje v službi, ker mu ni dobro- 1 dan je bilo izredno veliko dela. Šel je v svojo celico, iz katere pa se ni V vrnil v svojo službo. Popoldne ob pol 3 je br. Konrad prišel k predstojnik in mirno izjavil: »Sedaj pa ne morem več.« Predstojnik mu reče: »Poj01. v celico Matere božje in lezite. Saj ste tako radi imeli Marijo.« Konc® uboga in gre s težavo po stopnicah v celico za bolne. Videti mu je bilo? je smrtno bolan. Ostal pa je čisto miren in vdan v voljo božjo. Ničesar prosil, ne zdravnika, ne zdravil, ne posebne hrane, ne raznih udobno« • »Mir, mir, potem bo že bolje in bo šlo naprej,« je vdano ponavljal. Z vse01' kar so mu ponudili, je bil zadovoljen.	t .
Še isti večer je prišel domači zdravnik, ki je precej uvidel, da prin®J bolezen od prenapornega dela in starosti. Brez vsake pritožbe zarad'0 lezni, brez skrbi za prihodnost je služabnik božji počival na postelji- 1 ’ v duhu zbran, s križem in rožnim vencem v roki je lahno šepetal svoj pobožne molitve. Sicer je bilo videti naslednja dva dni, da se stanje b nikovo zboljšuje. A v soboto popoldne ga je zopet napadla velika slap0*. Ko ga obišče hišni predstojnik, ga vpraša: »Ali želite sv. maziljenje vesoljno odvezo?« Sv. obhajilo je itak vsak dan prejemal. Bolnik odgoV°. »Da, prav lepo prosim.« Predstojnik ga opomni: »Brat Konrad, vedno « bili zvesti in vestni v svojih pobožnostih, pripravite se na zakramente umirajoče.« »Prav rad,« odgovori sveti mož. Po pobožnem prejemu sv. 01 ziljenja je br. Konrad solznih oči poljubil predstojniku roko ter se zahval, »Bog plačaj.« Ko so ga vprašali, če se boji umreti, je odgovoril: »K®*. Bog hoče.« Navzlic obilnim bolečinam se ni nič pritoževal. Ohranil je 1 redno potrpežljivost.
Še enkrat pred smrtjo je pokazal br. Konrad svojo poklicno zvestobo. Medtem ko je bila vsa samostanska družina v koru pri skupni večerni moštvi, je dvakrat zaporedoma zazvonilo pri samostanskih vratih. Konrad je slišal ter menil, da je njegov namestnik preslišal glas zvona. Zadnje svoje moči je zbral, se dvignil iz postelje ter opiraje se na steno prišel do vrat, jih odprl ter zaklical brata namestnika. Na njegov klic so prihiteli patri in bratje in se zbrali v njegovi celici. Skoraj umirajočega so položili v posteljo. Kmalu je začel smrtni boj ravno ob zvonjenju angelskega češčenja. Med molitvijo sobratov je izdihnil sveti redovnik svojo blago dušo z nasmehom na obrazu in z očmi obrnjenimi k nebu.
Brat Konrad iz Parzhama na smrtni postelji
Njegovo telo so položili na oder v kapelici žalostne Matere božje, pred katero je tolikokrat pobožno molil. Kmalu so zaznali ljudje za njegovo smrt P° vsem okraju. Množice vernega ljudstva so začele prihajati kropit ga in Se mu priporočat. Posebno otroci, ki jim je tolikokrat delil kruh in lepe nauke, so žalovali zaradi njegove smrti. Vsi bi bili radi imeli kak spomi-JJek od njega. Nekateri so prosili za svetnikov plašč ali vsaj košček plašča. T°da p. gvardijan ni mogel raznim prošnjam ustreči. Na skrivaj so seveda °drezali majhne koščke obleke na odru ležečega služabnika božjega. Prišli s° fotografi in svetega kapucina na odru ležečega slikali. In glej, vse slike s° bile naenkrat razprodane. V torek 24. aprila 1894 so pokopali svetega moža ob velikanski udeležbi duhovščine in vernega ljudstva.
...	0 blagor tebi, zvesti sin sv. Frančiška asiškega in goreči častivec Ma-
njin! Ti uživaš nebeško veselje in se oziraš na nas. Bodi nam priprošnjik, (m te posnemamo v tvojem svetem življenju in pridemo za teboj v nebeško domovino!
V samostanu kakor zunaj samostana so poznali sveto življenje brata Konrada. Vsi so ga imeli za svetnika že v njegovem zemskem življenju, a ^ bolj po smrti. Zato ga je rimska stolica po raznih cerkvenih preiskavah
proglasila za blaženega. Letos 1934 dne 20. maja pa je bil svetnikom prištet. Iz vsega, kar smo slišali o njem, pa nam odmeva resnica: V vsakem stanu se kristjan lahko posveti. Glavni pogoj je: Prisrčna ljubezen do Boga, nadnaravna ljubezen do bližnjega, zvestoba v spolnjevanju stanovskih dolžnosti, ponižnost ter goreča, stanovitna molitev.
XXI. Čudeža, na katera se je opirala kanonizacija bi. Konrada
Ko je bil Konrad iz Parzhama proglašen za blaženega, so se vršim širom sveta po kapucinskih samostanih slovesnosti njemu v čast. P° pridigah so ljudje spoznali bi. Konrada, njih zaupanje do njega je raslo-Na kapucinske porte je prihajalo vedno več zahval za čudežna uslišanja na priprošnjo bi. Konrada. Zato so v Altoettingu kmalu začeli resno mislit' na novi proces, ki naj bi končal s prištetjem bi. Konrada — svetnikom-Za to sta potrebna vsaj dva trdno dognana, neizpodbitna čudeža. In ona dva, na katera se je kanonizacija bi. Konrada opirala, naj bi tukaj na kratko sledila.
Prvi teh dveh čudežev se je dogodil v škofiji Augsburg. Dekle Marija Zech iz Bedernaua, stara 23 let, je bila 25. marca 1929 ob padcu debelega drevesnega debla težko poškodovana na desni roki. Šele 8. julija se je zaradi hudih naraščajočih bolečin zatekla k zdravniku. Ker je bila p°-škodba jako težka, jo je ta poslal v Augsburg k specialistu dr. Staudingerju-Nato je morala v bolnišnico »Vincentinum« v Augsburgu. Dr. FlotoW 3° je nanovo preiskal in uporabljal vsa sredstva, da bi jo ozdravil. Bolezen pa se je vedno slabšala, od neznosnih bolečin uboga Marija niti spati m mogla več. Zdravnik je kmalu ugotovil akutno gnojenje na kosti. Bolezen se je širila. Bolečine so se kmalu pojavile tudi v levem kolenu, tako da Marija ni mogla stati, še manj pa hoditi brez bergle. Ranjena desna roka je postajala črna in trda, prsti na njej mrzli. Dr. Flotow se je posvetoval s kirurgičnim specialistom dr. Theodorjem Miillerjem. Določila sta amp"' tacijo roke. Ko je Marija slišala, da bo ob roko, se je prestrašila ter prosila, da se z operacijo še počaka. 9. avgusta pa jo popade vročina, mrzlica m vsa obolela roka je bila močno otečena. Dr. Flotovv je ugotovil zastrupljeni" krvi. Z operacijo ni bilo več mogoče čakati. 13. avgusta naj bi zgubila Marija Zech desno roko, ker je bilo sedaj njeno življenje v veliki nevarnosti.
V začetku avgusta pa je obiskala Marijo baronica von Castell in 3' svetovala, naj se zaupno obrne na bi. brata Konrada, dala ji je tudi neko njegovo relikvijo. Težko bolna Marija je res začela 3. avgusta z zaupanjem devetdnevnico na čast bi. Konradu. 12. avgusta so postale bolečine čisto neznosne in 13. avgusta pa naj bi Marija zaradi zastrupljenja izgubila desno roko. Sirota! Nikoli več naj ne bo vesela, zdrava, z obema rokama-Toda, glej čudež. V noči pred operacijo Marija lepo mirno zaspi. Nobena bolečina je ne moti. Ob pol 5 se zbudi. In glej! Brez težave je lahko spe* premikala prej mrtve prste desne roke. Hitro so odstranili obvezo in vsa srečna — vidi, da brez vsake težave premika desno roko. Brez opor" je lahko spet vstala — tudi noga je bila zdrava! Oblekla, umila ter počesala se je po tako dolgem času popolnoma sama. Namesto na operacijsko miz0 je hitela v hišno kapelico k sv. maši, da se presrečna zahvali bi. Konrad" za čudežno pomoč. Takoj nato so ozdravljenko obsevali z rontgenom ugotovili, da je res zdrava ter da lahko zapusti bolnišnico.
Drugi čudež, ki je bil naveden za kanonizacijo, se je zgodil v škofiji Innsbruck na Tirolskem.

. Gospodična Avgusta Scheidle, rojena 18. sept. 1910 v Laus-u, je Mia gojenka v učiteljiščnem zavodu v Innsbrucku. Junija 1928 je zbolela na pljučih. Okužila se je najbrž od nekega jetičnega moža, ki je bival dalje časa v njeni domači hiši. Poslali so Avgusto v innsbruški sanatorij ^Kettenbriicke«. Tukaj se je toliko opomogla, da se je kmalu lahko vrnila v študij. Spomladi 1980 pa se je njeno stanje naglo poslabšalo. Jetika *e je že močno razširila po desnem delu pljuč in je napadla že tudi levega. Bolnica je strašno shujšala in oslabela. Podala se je v sanatorij »Hochzirl«. Uporabljali so vsa moderna sredstva, a brez uspeha. Dr. Lantschner je razložil Avgustinemu bratu: »Vaša sestra ne bo nikoli več-zdrava. Toda Maršem ne upam tega izjaviti.« Ko so domači videli, da človeška pomoč
Pokrajina Qui-Hoa po ciklonu (str. 339)
J|e bo več mogoča, so se obrnili zaupno na bi. brata Konrada, čigar redkvijo so imeli. Molili so, upali proti vsemu upanju. In res! Neko jutro Poprosi Avgusta, ki že dolgo zaradi slabosti ni vstala iz postelje, naj ji Pomagajo v kapelo k sv. maši. Sirota je — kolikor ji je oslabelost dopuščala — goreče prosila bi. Konrada za pomoč. Pozvončkalo je k povzdigovanju. Jezus, prijatelj trpečih je navzoč! Kaj se je zgodilo? Avgusta ozdravi v trenutku! Razložila je, da ji ni treba več v posteljo. Bolniške sestre niso hotele verjeti na tako ozdravljenje, dokler ni dr. Kopf izjavil P° preiskavi: »Tukaj je posegla vmes roka od zgoraj!«
Hvaležna, vsa srečna je romala kmalu nato Avgusta s svojci v Alt-°etting na grob bi. Konrada, da se mu zahvali.
Cerkvena oblast je ta dva dogodka natančno preiskala in ju nato Potrdila za čudeža. Sv. oče Pij XI. je oprt na ta dva čudeža razglasil blatnega Konrada za svetnika na binkošti 1984. Obe srečni ozdravljenki slovesnosti prisostvovali.
Zatekaj se tudi ti k sv. Konradu!
®).	f UiCISBBB
MISIJONI
P. KRIZOSTOM:
Ciklon je pustošil v naselbini gobavcev
Naselbino gobavcev Q u i - H o a je zadelo veliko gorje. 2. novem; bra 1933 ob pol treh ponoči je nenaden ropot prebudil vse, ki so počivali v misijonski postaji: okna in vrata so skočila iz tečajev, zatulil je skozi odprtine strašen vihar, pomnožen po besnem divjanju penečih se morskih valov; vmes se čuje žvenketanje steklenih oken, strešna opeka frči na vse konce in kraje kot listje — in težke deževne kaplje padajo v stanovanj?'
Ce se je to zgodilo dobro zgrajenemu samostanu — kako je moral pustošiti vihar šele bolnišnico, kako šele borne koče ubogih gobavcev-Ciklon je izbruhnil tako nenadoma, da je bilo nemogoče stopiti iz poslopj3 ali vsaj odpreti glavna vrata, zakaj vihar jih je tiščal z neverjetno silo-V tej strašni temini in pri tem kosti in mozeg pretresujočem tuljenju vetra ni bilo mogoče storiti prav nič drugega kot moliti. Tri ure smrtnega straha so se zdele redovnicam cela večnost.
Ob pol 6 je bilo mogoče šele hiteti na pomoč, oziroma vsaj delom3 pregledati škodo. Pred samostanskimi vrati sta čepeli dve deklici in dve stari ženici. Ciklon jim je hišo odnesel; sirote so se z največjo težavo splazile pred samostan, samo najmlajše deklice ni bilo nikjer.
; Kje je ostala?« vpraša ena izmed sester.
»Pod razvalinami,« je zastokala najstarejša ženica.
Klicali so jo in skrbno iskali, pa jo tudi našli zdravo in živo; P03 tramom lepo zavarovana je čakala rešitve.
Misijonska kapela je le kup razvalin; tudi tabernakelj je zakopan med razvalinami. Gospod Jezus ni hotel, da bi se mu v tem besnet11 ciklonu godilo bolje, kot njegovim gobavcem.
Strašno je bilo razdejanje v bolnišnici; kamen ni ostal na kanu111. In kar je še hujše: šest bolnikov je bilo pod razvalinami. Sestram s° gobavci pridno pomagali in kmalu rešili vseh šest ponesrečencev, ki s° bili sicer ranjeni in napol zmešani, vendar pa vsi še živi.
Komaj pa so bili bolniki na varnem, je nenadoma izbruhnil ciklt>n znova in je besnel celi dve uri.
Tri misijonarke so ostale pri gobavcih, ki so jih spravile v kletn? prostore, ostale tri pa pri otrocih v samostanu.
Drugi ciklon je bil strašnejši od prvega. Zrušil je kuhinjo, peC’ oddelek za otroke in shrambo za žito. Maloštevilne hiše gobavcev, ki s0 se junaško uprle prvemu ciklonu, so se zdaj hreščaje zrušile.

Gobavci, trepetajoči od mraza in strahu, so nadaljevali polni zaupanja v božjo pomoč svoje vroče molitve. Dve ženi, ki sta hoteli oditi gledat, kaj se godi doma, je pograbil vrtinec in jih vrgel več sto metrov daleč prav na morsko obrežje.
Ob pol 9 je bilo mogoče ogledati si vso strašno škodo, ki jo je naredil ciklon. Samostanska streha je bila brez opeke in dež je lil v poslopje. Ubogi gobavci se niso mogli nikjer pogreti. Umrla je tedaj stara ženica, ki je bila hudo ranjena; bila je to edina smrtna žrtev, ki jo je zahteval ciklon v Qui-Hoa.
Popoldne je pokukalo solnce izza oblakov in navdalo gobavce s pogumom. Začeli so izkopavati razvaline misijonske kapele in kmalu našli zelo poškodovan tabernakelj. Pater kaplan je odnesel Najsvetejše v kapelico za redovnice, ki je edina ostala nepoškodovana. Toda uničene so bile vse svete posode, knjige, mašne obleke, svečniki, kipi — vse, prav vse.
Misijonska kapela — kup razvalin
Glavna soba v bolnišnici je bila vsa razrvana, tako da ni bilo možno bivati v njej. Hudo bolni gobavci so morali ostati ji kleteh, za ostalih 250 pa so postavile frančiškanke v največji naglici zasilno prenočišče za prvo noč po nesreči.
Drugo jutro so pričeli delavci s popravili in zidanjem nanovo. Kakšen žalosten pogled na to ubogo naselbino! Vse ljubeznive hišice z malimi senčnatimi vrtovi niso drugega, kot kup razvalin sredi polomljenega in opustošenega drevja.
Toda gobavci niso postali ob tem pogledu malodušni. Z vso vnemo so se lotili dela in hišice so kar vidno rastle.
Kakor pa je bila dolina Qui-Hoa po tem strašnem ciklonu težko Prizadeta, vendar je bilo razdejanje v okoliških pokrajinah še vse večje. Vihar je zahteval tu na stotine človeških žrtev in na tisoče ranjencev; •zgubilo je življenje tudi osem frančiškank misijonark Marijinih.
Misijonska postaja Qui-Hoa je prestala veliko trpljenja po tem ciklonu. Prepričani pa smo, da bo ta preizkušnja vir novega življenja milosti •ned ubogimi gobavci.
P. ANGELIK:
Beseda božja in življenje
»Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva, ne misli hudega, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.« (1 Kor. 13, 4—7.)
Kaj je ljubeznivost? Oziroma bolje je, 5e vprašamo, kdo je ljubezniv: Tisti, ki zna pritegniti drugih srca k sebi ter jih nase prikleniti.
Kaj stori človeka ljubeznivega?
Ali morda lepota? Ne. Lepota pač more mimogrede koga nase pritegniti. Kakor hitro pa človek zapazi pod ljubeznivo zunanjostjo prazno srce, prenapetega duha ali površno nečimemo dušo, tedaj se privlačnost jenja. Če hoče kdo srce svojega bližnjega nase pritegniti, je treba čisto drugih stvari...
Ali morda to stori zunanje lišpanje? Tudi ne. Če je obleka preprosta, čista in okusna, naravno človeku dopade, če se pa oseba izda, da je njen edini namen vzbujati pozornost in zaslužiti kak poklon, tedaj tudi ta privlačnost izgubi svojo vrednost. Za pridobitev srca je treba čisto nekaj drugega ...
Ali je morda to omika duha ali velika razumnost? Tudi ne. Če namreč ta razumnost ni zvezana z drugimi čednostmi in pred vsem, če je združena z napuhom in preziranjem svojega bližnjega, tedaj prej odbija, kakor pa priklene nase. Za pridobitev srca je treba nekaj čisto drugega...
Ali morda to doseže čednost? Ne, tudi ta ne. Edino izjemo tvori čednost, ki se po besedah apostola Pavla prizadeva postati vsem vse.
Res je sicer nemogoče brez čednosti biti dolgo časa popolnoma ljubezniv, toda iz tega še nikakor ne sledi, da je čednost v vsaki obliki ljubezniva. Poznam čednostne ljudi, ki so vse prej kakor ljubeznivi in celo naravnost odurni. Lažje bi na njih prenesel kako napako več, samo da bi imeli par gramov več ljubeznivosti.
Če n. pr. kdo vsak hip svojemu bližnjemu dopoveduje, naj ne bo tako mrzel in odbijajoč, ga s tem še nikakor ne bo priklenil nase.
Ali recimo, če opominja svojega bližnjega, naj bo popustljiv do njegovih napak, češ, da se itak trudi, da bi jih odložil.
Ali recimo, če kolikor možno bistro gleda na to, da vedno in povsod najde kako napako, da potem lahko pokaže na kako visoki popolnosti so njegova lastna načela, ali misliš, da me bo taka oseba kaj nase priklenila? Kvečjemu mi bo pristudila še tiste čednosti, katere sem do sedaj cenil-
Kakšna pa bi prav za prav morala biti v resnici ljubezniva oseba. Jaz si jo takole predstavljam:
Taka oseba se trudi v moje namene, moja nagnjenja, moje želje in slabosti nekako prodreti, z eno besedo: skuša se nekoliko vživeti v mojo naravo.
Če so moje želje nespametne, tedaj ljubeznivo čaka, da me sreča pamet, in pri velikem vplivu, ki ga ima name njena krotkost, gotovo ne bo zastonj čakala.
Taka ljubezniva oseba nikdar ne kriči, njen glas nima nič gospodovalnega, njene besede nič žaljivega in njeni odgovori nič ostrega v sebi-

Taka oseba nikdar ne ugovarja brez vzroka in še tedaj le skromno, če gre zato, da resnici pomaga do njenih pravic. Tudi ne bo nikdar s kakim porogljivim posmehom dala drugim čutiti, kako nepremišljeno in nespametno je bilo njihovo govorjenje.
Skušala bo taka oseba bolj z dejanji kakor z besedami dokazati svojo vdanost. Moje pozabljivosti, napake in zanikmosti bo skušala popraviti, ne da bi to opazil.
Taka oseba me ljubeznivo prenaša z vsemi mojimi slabostmi in če mi tudi noče dopovedati, da sem popoln, si vendar prizadeva, da bi dokazala, da bi to lahko postal.
Kletni prostori, kamor so položili hudo bolne gobavce (str. 339)
Kako bi bilo mogoče, da bi take osebe ne ljubil! Ona zboljšuje moj značaj, plemeniti moje srce in pomaga milosti, da more posvetiti moje življenje.
In če se vprašam, kaj daje tej osebi njeno ljubeznivo moč nad menoj, tedaj se glasi odgovor:
Dobrota, ki jo dela tako prizanesljivo.
Ljubezen do dolžnosti, ki ji daje veselje in moč za žrtve.
Pobožnost, ki jo ohranja stanovitno.
Krščanska ljubezen do bližnjega, ki ji ukazuje ljubiti.
Ponižnost ne pozna le svoje ničevosti, ampak je s tem tudi zadovoljna.
Wibbelt.
Treba je veliko skromnosti in obzirnosti, da ugovarjaš, ne da bi žalil.
Wibbelt.
Kdo je plemenit? Kdor od sebe zahteva več kakor od drugih.
Wibbelt.
Nihče bolj ne potrebuje tvojega zaupanja kakor človek, ki sam vase ne zaupa več.	Wibbelt.
111 FRANČI7KC H ALADihl>0
DR. FR. W. FOERSTER - F. T.:
Kako se lahko premagaš?
Dosti smo govorili, zakaj je samopremagovanje tako važno za vsakega človeka. Brez dvoma mi boste to potrdili. Toda vprašali boste: kako se pa prav za prav naredi, da premagaš samega sebe? Gotovo bi iz srca rad — ampak preden se domisliš, si se spet raztogotil ali si se zmuznil v kakšno slaščičarno in podobno. Še otroci beremo vsi o starih Rimljanih, ki se tako čudovito obvladajo — na primer o Muciju Scevoli,* ki si je dal roko mirno žgati nad žerjavico, da bi sovražnemu vojskovodji dal zgled za moč rimske volje. To se vse zelo lepo sliši in rad bi tudi dosegel takšno moč do sebe kakor ti junaki davnine — pa ne veš, kako naj začneš. Se ne da kar tako posnemati. Ali ste pač že kdaj razmišljali o pripomočkih in sredstvih za vajo v samopremagovanju? Predlagati vam mislim danes nekaj vaj: Samo enkrat poskusite prav na tihem, priboriti si prve majhne zmage nad telesom — kdor je enkrat okusil veselje, se nemirno žene za čedalje večjimi zmagami.
Spominjam se neke deške igre, ki ima čisto dober smisel. Dva si gledata v obraz in preizkušata, kako dolgo se kdo vzdrži smeha. Zraven se lahko nečesa že učimo, namreč z voljo krotiti smejalne mišice. Saj sem vam pokazal, kako važno je lahko marsikdaj za človeka, da ima to moč. Spominjam se, da najdlje strpiš pri tej vaji, če se na vso moč prisiliš misliti na nekaj čisto drugega. Pa si lahko to igro še otežkočimo. Naj kdo, recimo, pripoveduje komu smešno zgodbo in naj poskušata vztrajati pri resnobi. To je prav posebno težko, če jih je več skupaj in je zgodba v resnici ščegetljiva. Toda imenitna vaja! Ta vaja ti potem zopet koristi, če moraš delati sredi hrupa in ne moreš nikamor naprej, ker nimaš moči, da bi misli enostavno usmeril na določeno točko. Sploh je pri samopremagovanju dobro, da vse, kar vadiš v enem področju, krepi voljo tudi za vse druge naloge. Samopremagovanje se obrestuje!
* Muci j Scevola je znan rimskii junak iz 6. stol. pr. Kr. r.
a) Brzdanje smeha.
Druga dobra vaja je pa primer, da kdaj na kakem izletu na deželo Prav dolgo prenašaš žejo, da ne postaneš suženj svojega trebuha, lo je koristno tudi za zdravje, saj veliko piti na potovanju sploh ni dobro. Ne rečem, da se vselej odpovejmo pijači. Ampak semtertja se moramo Prepričati, če smo tudi še sami v hiši gospodarji. Veliki hribolazci poskušajo semtertja na eno nogo počepniti in drugo hkrati držati iztegnjeno. Videti hočejo, če se kolenske mišice še pokore volji. Tako moramo tudi vselej semtertja poskusiti, če imamo še voljo, da se nečemu odpovemo, ali pa je ščegetalec slasti že poprijel za vajeti vlade. Postna zapoved, ki j° imamo v toliko verah, ima tudi dober namen, da človeku daje semtertja sopet priložnost za utrjevanje volje. Tako kakor vaše odrasle brate za nekaj tednov v letu pokličejo k vojakom, da se ne odvadijo jahanja in streljanja — tako se morate tudi vi sami semtertja poklicati k vaji v Prostovoljnem postenju.
V nekem deškem vzgajališču na Šleskem se je nekoč med gojenci razvila pravcata tekma, kdo se bo sam od sebe prisilil k najneprijetnejše-rtu, kar sploh je. Jedli so navadne hrošče in prigrizovali gosenice in žvečili velike muhe. Kdor se je najbolj izkazal, so ga slavili kot junaka. Seveda ne mislim, da naj vam bo prav to za zgled — saj je dosti drugih Neprijetnosti, h katerim se lahko prisilimo sami od sebe. Lahko si uriš v°ljo tudi z zdržnostjo, ko daš na primer, da sladki poobedek, ki si se ga že prav veselil, neso mimo ali ga prepustiš svoji sestri — da se vadiš v vladanju sladkih poželenj. Pri Indijancih velja vraža, da se z jedmi v ljudi včasih naselijo zli duhovi, zato naj se ne je preveč; tej vraži lahko Pripišemo nekakšen pomen, če pomislimo, da nezmernost in razuzdanost Pri jedi gotovo budi v človeku zle duhove in ga spravlja v nevarnost, da Postane poslušen služabnik svojih poželenj. Zato je jedilna miza izvrstno v'ežba 1 išče za vaje v samozatajevanju.
c) Brzdanje dremavosti.
Gotovo ste že kdaj slišali, da je največja nevarnost na dolgih poto-Vanjih po snežnikih nepremagljiva dremavost, ki na mah objame človeka, lako da pozabi na vso nevarnost in mu celo smrti ni mar; samo da lahko ?Pi- Če tedaj popusti, je zapisan smrti — ne bo se več zbudil; kvečjemu Ce ga slučajno zaslede bernhardinci.*
Mislim torej, da bi nam vedno moralo biti pred- oči, da je vsa nebrzdana trudnost tudi spodaj v ravnini za človeka usodna. Zakaj iz lagodnosti se prav polagoma in docela neopaženo izcimi več zla in več pogube kakor iz vseh hudobij skupaj. Ni kakšna nenadna smrt, ki grozi človeku, kakor od dremavosti v večnem snegu — ampak plazeča se, skrivna, strahotna smrt, ki stori, da se vse pokaži, kar človek napravi, in mu vzame zaupanje — ker ni nič narejeno temeljito in je vselej kaj napak: na žalost ga je nepričakovano zajela dremavost in lenoba je bila močnejša °d njega! Koliko važnih stvari v življenju človek opusti iz lenobe, koliko priložnosti zamudi, koliko skrbi in jeze povzroči sebi in drugim zgolj 12 lagodnosti! Če bi kdaj mogli izračunati, koliko težkih nesreč in nepopravljive krivde se rodi samo iz lagodnosti — bi se prestrašili in zdrznili 'z svoje zaspanosti, kakor zaspala straža, ko jo nagovori general.
,	* Bernhardinci so psi posebne pasme, vzrejene v zavetišču na Velikem Sv. Bern-
ardu. To je ‘2742 m visok prehod v Penninskib alpah s slovečim samostanom avgu-

Kaj je potrebno zoper to? Vaja — samo vaja. Vojna napoved, da si volja osvoji rodno kraljestvo, preden je prepozno. Vstati zjutraj ob natanko določeni uri kljub vsem lepim žimnicam in podzglavjem in se strumno obleči, ne da bi se količkaj leno opotekal in zehal. Dvakrat čvrsto sedeti za mizo, ko bi se najrajši sklopil kakor žepni nož, dvakrat strumno hoditi, če te na koncu kakšnega izleta nekoliko ima, da bi se plazil j11 zibal — to so zmage duha nad telesom, ki okrepe celega človeka. Ali če si kdaj prav truden od hoje, iti še dvakrat prav prožno gori in doli P° stopnicah kakor mlad paž. Potem se tudi nikoli ne bo zgodilo, da bi se materi namrdnil, če si truden in je treba zanjo še kam po opravku. Poznal sem nekega gospoda, ki je imel konja, katerega je bila ob povratku v hlev komaj še mogoče krotiti, tako se je tega veselil. Toda on ga je tik pred hlevskimi vrati primoral, da se je še enkrat okrenil in trikrat prejezdil cesto sem in tja. Takšno vežbanje naj bi kaj pogosteje nudili tudi lenemu konju, svojemu telesu!
č) Brzdanje jeze.
Zoper jezo je imel Rimljan Cezar* dober pripomoček. Kadar ga je popadel srd, je štel do dvajset, preden je odgovoril — in to premolko-vanje mu je prešlo tako v navado, da je potem opravil tudi brez štetja
—	tako kakor vendar pri igranju na klavir tudi izprva odmore odštejes in ti jih pozneje tudi čut kar sam narekuje — in tako se jezi nikoli ni več posrečilo, da bi ga pripravila do nepremišljenih besed.
Še bolje se zavarujemo — in o tem smo vendar dosti govorili če prav veliko razmišljamo o ljudeh, ki človeka posebno razdražijo, i® mislimo na to, kaj jim je življenje odreklo (nemara jim je manjkalo zlasti potrpežljivih prijateljev!). Zapoved: »Ljubi svoje sovražnike« je morda kot prvi korak že za marsikatere pretežka; tem bi za prvi pripomoček nemara dejali: Kaj pogosteje mirno razmišljaj o tistih, ki ti slabo žele in te jezijo, v mislih potegni kdaj ž njimi, imej oči za njih dobre lastnosti
—	potem se že vate naseli mir in nemara pride tudi ljubezen — tako kakor nebo odseva v jezeru, ko so se polegli valovi.
d) Brzdanje strahu pred vodo.
Tudi bojazen pred vodo je dobro orodje za vežbanje volje. Kurjo polt najbolje preženeš s pomivačo. Kdor se tu premaga in si sam od sebe prizadene nevšečnost, mu bo že marsikaj drugega laglje. In kdor tu pod-leže, mu bo marsikaj drugega težje; zakaj življenje terja sleherni dan, da, prav za prav sleherno minuto od človeka nekaj, kar mu ni povšeČi
—	in kdor je tu preslab in premehak do samega sebe, mu usoda ne prizanaša.
Vsako premagovanje čutnosti pomaga k novemu življenju in k novim silam duhovne narave v človeku. Čednost ali krepost se prične tam, kjer se prične premagovanje, ona napreduje, ker napreduje premagovanje, in doseže popolnost, če je premagovanje stalno. Že Tomaž Kempčan pravi: »Toliko boš napredoval v dobrern, kolikor boš sam sebi sile storil.« (I, 25. 11.) In če si tudi še tolik0 napredoval, ne smeš nikdar prenehati s premagovanjem, ker nasprotna čutnost zopet lahko oživi in dobi novo moč nad teboj-Napake in strasti so kakor plevel, ki vedno znova poganja, ako 9a človek stalno ne nadzira in čisti.
* Gaj Julij Cezar (100—44 pr. Kr. r.), rimski državnik in vojskovodja.
Pismo tvoji duši
Predragi! Nemir, ki Te zadnji čas bega, ni dan od Boga. Duši, kakor !e Tvoja, ki resno išče Boga in Mu hoče ugajati, navadno ne govori Bog z r°potom in rzburjanjem. Božji duh je duh ljubezni in miru. Kjer se ta duh razprostira, tam ne podira, ampak dviga; ne straši, ampak tolaži in sPodbuja. Da se pa kljub temu tudi v pobožnih dušah od časa do časa vzbuja nemir, ni nič čudnega. Tvoje srce je v marsičem podobno morju, ki vsak vetrič razburi in dviga valove. Boriti se moraš z valovi in vetrovi, ** jih povzroča še ne ukročena strast, hudo nagnjenje in skušnjave, ki se nemirno pode po Tvoji duši. Kolikor bolj se trudi Tvoja duša, da bi bila Zvesta svojemu Bogu, toliko bolj se boji, da je valovi ne zaneso v nasprotno smer. Na vse to pa najbolj pazi hudobni duh, ki je za vedno obsojen v nemir, in ki zato vroče želi, da tudi Tebi vzame duševni mir, ki ga vživaš v Bogu. Predragi prijatelj, kar bi Ti danes posebno rad položil v Tvojo dušo, je to: ohrani si duševni mir v vsakem položaju življenja. Če bi bil Pn kdaj tako nesrečen, da ta mir izgubiš, glej, da si ga zopet kmalu pridobiš, kajti brez njega ni pravega duhovnega življenja in napredka.
Frančiškova mladina v Škofji Loki
Provincijalni voditelj Frančiškove mladine p. Krizostom je prejel sledeče pismo:
Prečastiti gospod voditelj!
. ’ Spet prosim za kotiček v »Cvetju«. Gotovo Vas bo zanimalo, kako se ubijemo škofjeloške sestrice, odkar ste nas 10. decembra lani ob prvem sprejemu navdušili za Jezusa in Marijo in kako naj posnemamo sv. Francka in sv. Klaro. Vaše besede so obrodile sad. Vnemale smo druga drugo ZU čednostno življenje, pridobile novih sestric in še nekaj — nabirale smo ?u novo zastavo. Kakšno veselje je zavladalo med nami, ko nam je g. ka-tehet sporočil, da bo na cvetno nedeljo že blagoslovitev našega zaželjenega Prapora. Nestrpno smo na cvetno nedeljo čakle tretje ure popoldne. V dršulinski cerkvi so nas že v obilnem številu pričakovali starši in drugi yerniki. Iz naših mladih grl je zadonela himna sestrio-sv. Klare. Pristopil preč g. kanonik iz Stare Loke z asistenco preč. patrov. V krasnem go-l°ru je nam opisal pomen naše lepe zastave, kako naj se po vzoru sv. Francka in sv. Klare bojujemo, da pridemo v nebesa. Živo nas je vzpodbujal, Jjuj ostanemo zveste vzorom, ki nam jih zastava predstavlja, ne le v mladosti, marveč tudi v poznejših letih. Nato je nam zastavo blagoslovil. Po Svečanem obredu so bile pete litanije, med katerimi smo se goreče pripo-j^čale Mariji za zvestobo našim vzvišenim vzorom. Končno smo zapele himno: »Povsod Boga«. Po končani slovesnosti v cerkvi, smo se s starši hdeležile na gradu ganljive igre: »Mali kralj«. Zelo nam je bilo hudo, da s*e bili, preč g. prov. voditelj, zadržani in se niste mogli udeležiti prelepe Svečanosti. Zato Vas pa sedaj vse škofjeloške sestrice lepo pozdravljamo 'h se priporočamo Vaši molitvi, da bi ostale vedno dobre in vnete za vse Sveto in plemenito.
Jamnik Julka, učenka V. razr. osnovne šole v Škofji Loki.
Pax
et bonum!
Mir in vse dobro!
P. ANGELIK:
Kdor noče na stara leta biti sam sebi in drugim v nadlego, kdor hoče tudi na stara leta, ko ne bo mogel več vršiti svojega poklica, živeti od svojega dela, naj se zavaruje za starost in onemoglost pri zavarovalnem odseku III. reda.
Glavnipogojiza zavarovanje za starost in onemoglost so sledeči:
Kdor se hoče zavarovati:
1.	Mora biti ud III. reda ali se zavezati, da vanj stopi tekom petih leti
2.	se mora preživljati z lastnim delom in ne sme biti odvisen od dobrote bližnjega;
3.	ne sme biti star nad 55 let;
4.	mora biti naročen na »Cvetje« ali se nanj naročiti.
Kdor potrebuje tiskovine za vpis ali želi kakega nadaljnjega pojas-nila, se lahko pismeno ali osebno obme na »Zavarovalni odsek III. reda v Ljubljani, Marijin trg 4« ali na »Župni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani«.
Nagovarjala sem svojega soseda, naj se vpiše v zavarovalni odsek III. reda, pa odgovoril mi je: saj si lahko izgovorim prevžitek.
Res je, da si vsak kmetski posestnik ali tudi vsak obrtnik izgovori tedaj, ko preda svoje posestvo ali svojo obrt v mlajše roke, tako imen®; vani prevžitek, ki obstoji iz hrane, stanovanja, raznih priboljškov, nekaj dinarjev za tobak ali za kak četrt vina ob nedeljah itd. Ako bi mladi gospodarji vse te zgovorjene prevžitke in priboljške redno izplačevali) oziroma odrajtovali, bi bilo vse v redu. Toda kdorkoli pozna življenj®) ve, da se mnogokrat zgodi, da gospodar ali gospodinja, ki so pustili vecjj del svojih življenjskih sil in svojega življenjskega dela v posestvu ali obrti, nazadnje v starih letih ne dobe ne potrebnih čevljev, ne obleke> ter si morajo te stvari sposojati pri sosedih, ako sploh hočejo k maši in k zakramentom v cerkev. Izgovore si priboljšek pri hrani ali par dinarji' za pipo tobaka, ki ga gotovo vsakdo staremu človeku iz srca privošči; pa zgodi se, da dobijo komaj nainotrebnejšo hrano in še to tako, da hi je ne upali dati hlapcem ali deklam, ker bi drugače raje šli od hiše-Kam pa naj gre mož ali žena v 60, 70 ali 80 letih? Na delo ne morej?) ker zato niso sposobni, prositi jih je sram, in tako trpijo in stradaj®) dokler jih smrt ne reši tega trpljenja.
Kdor je kedaj poslušal bridke tožbe starih mož in ženic in kdo’' pozna življenje, ve, da se to žalibog prepogostokrat zgodi, ta nehote ffli®*1 na to, kako bi se tem ljudem dalo pomagati. V starih letih pomagati tei® ljudem, ni možno niti misliti, pomagati si morajo sami, dokler so se mladi in dokler imajo posestvo ali obit v svojih rokah.
Ne smemo namreč misliti, da mladi vedno le iz hudobije nočejo izplačevati prevžitka, priboljška itd. To izplačevanje je odvisno od najrazličnejših okoliščin.
Mladi zet pride k hiši, ki je že zadolžena, prinese s.eboj kaj malega Premoženja, včasih tudi nič, pač pa dobre in pridne roke. Trdno voljo ima, da bo s svojim pridnim delom lahko zplačeval vse, kar stari od njega zahtevajo. Toda zgodi se, da pride v hišo bolezen, in tedaj ne samo, da ne more izplačevati, se mora zadolžiti, ako hoče sploh imeti zdravnika in zdravila. Pogine mu domača žival, s katero je obdeloval polje, in tedaj zopet mora, ako noče, da bo jeseni oziroma pozimi stradanje še večje — kupiti novo, čeprav se pri tem znova zadolži. Pride toča, in vse upanje, katero je stavil na dobro letino, je splavalo po vodi. Pride pa lahko še hujše, da tega, kar je pridelal, in kar bi lahko brez škode za dom od hiše oddal, prodati ne more ali pa za tako malo denarja, da niti davkov ne more vseh plačati.
Stari, ki so morda živeli v povsem drugih razmerah, seveda godrnjajo, češ, zakaj mi ne izplačuje obljubljenega priboljška, prevžitka itd. •Razumljivo je, da so potem prepiri na dnevnem redu, iz teh prepirov se zadnje čase razvijejo večkrat žaloigre, o katerih beremo v časopisih pod naslovi: »Zet ubij tasta«, s Tast ubil zeta«, »Sinaha zastrupila taščo« itd.
So pa tudi drugi slučaji. K hiši se priženi zet ali sinaha. Spočetka fre vse dobro, toda polagoma se v enem ali drugem razvije pohlep po nim večjem premoženju ali čim večjem uživanju. Zet ali sinaha, ki ne Poznata žrtev prejšnjega gospodarja, začneta polagoma v svojem srcu računati, kaj bi se lahko vse kupilo, kaj bi si lahko privoščila, ako bi stari izginil. Kakor hitro se začne to računanje, je ljubezen pri kraju, 2ačne se prikrajševanje pri jedi, pri obleki, obutvi, drvih in vse to s Pritajeno željo, da bi bilo starega ali stare čimprej konec. — Zgodi se, rta se stara dva zatečeta k sodišču, kar razumljivo srd in sovraštvo še Poveča in konec tega sovraštva in jeze je običajno žaloigra, kakršno smo °nienili zgoraj.
Edino in najboljše sredstvo za vse te posestnike in prevžitkarje bi hilo, da se tedaj, ko prevzamejo posestvo, obenem tudi zavarujejo za starost in onemoglost pri zavarovalnem odseku III. reda. Ne bi jim bilo treba dosti plačevati, ker imajo običajno kot, to je stanovanje, itak izgovorjeno do smrti, če pa bi dobili n. pr. samo 150 do 200 Din na mesec, bi jim tastni zet in tudi sinaha iz srca rada dala vse, kar potrebujejo, v zavesti, Ra dobe vsak mesec nekaj gotovega denarja in zaLdenar je na kmetih običajno vedno bolj trda. Koliko sovraštva in jeze in prerekanja in godrnjanja bi bilo s tem prihranjeno!
Morda bo kdo rekel, saj kmet ne zmore tega plačevati. To ni nič kaj posebno težkega. Gospodinja proda nekaj jajec, semtertja kako kokoš a'i kaj podobnega in zavarovalnina bi bila plačana za moža in za ženo. ysem, kateri imajo sorodnike, brate ali sestre na deželi, toplo priporočamo, da jih opozore na naše zavarovanje, dokler je še čas. Težke ure zalosti in jeze bodo s tem prihranili sebi in njim.
Kronika III. reda
KRŠKO, okr. istotam; ust. 6. 10. 1889; voditelj : Šerik p. Avrelij vh MIN. CAP.; odbor: šiško Marija, Punt Karolina, Engelsberger Marija, Levičar Marija, Cvelber Terezija, Urbanč Terezija, Sotlar Ana, Šolar Ana, brbanč Terezija, Boškovc Frančiška, Bučar Jožefa, Teršelič Janez, Požun
Marija, Pečnik Ana, Koritnik Terezija, Žok Antonija, Kink Ana, Kelher Terezija, Jelen Marija, Pribožič Marija, Žičkar Antonija; število članov: moških 370, ženskih 3938, v novicijatu 44; naročnikov Cvet-j a : 100; okol.iš skupščine: Krško 1489 duš, Leskovec 5200 dus, Sv. Duh v Velikem trnu 1125 duš, Cerklje ob Krki 2633 duš, Rajhenburg 6319 duš, Videm ob Savi 2259 duš.	1
KOSTANJEVICA, okr. Krško; ust. 19. 5. 1902; voditelj: Golob Franc, župnik; odbor: Šteh Ivan, Lipič Leopolda, Jordan Ana, Furar Marija, Pešič Alojzija, Stopar Janez, Zevnik Ivana; število članov-moških 15, ženskih 132, v novicijatu 5; delujoči odsek: dobrodelni; naročnikov Cvetja: 22, Lučke: 124; okoliš skupščine: 2400 duš.
SV. KRIŽ NA SLATINI, okr. Celje; ust. 28. 10. 1918; vodi tel j: Korošec Franc, nadžupnik; odbor: Šerbak Janez, Futnar Janez, Pie* menitaš Mihael, Arzenšek Rok, Anderlič Jože, Perkovič Jožef, Herček Marija, Zobec Terezija, Drofenik Antonija, Herček Ana, Verk Uršula, Kitak Antonija, Murko Marija, Pengov Julija, Bele Neža, Gaberšek Neža, Tepež Ana, Senečič Jožefa, Krumpak Marija, Karlin Jožefa, Kos Liza, Strašek Matilda, Kozar Ana, Kregar Cecilija, Cmerošek Magdalena; število članov: moških 72, ženskih 608, v novicijatu 17; delujoči odseki: dobrodelni, misijonski, za olepšavo cerkve; naročnikov Cvetja: 42; Lučke: 50; okoliš skupščine: 7500 duš.
ŽIČE, okr. Celje; ust. 15. 5. 1928; voditelj : Tomažič Anton, župnik; odbor: Cimerman Martin, Žmaher Mihael, Frlež Martin, Kračun Jožefa, Podbukovšek Ana, Furman Barbara; število članov: moških 7, ženskih 44; naročnikov Cvetja: 3; Lučke: 20; okoliš skupščine: 740 duš.
LOKA, okr. Celje; ust. 14. 9. 1919; voditelj : Šket Mihael, župnik; odbor: Kajtna Janez, Jenčič Neža; število članov: moških 20, ženskih 80, v novicijatu 4; naročnikov Cvetja: 5; Lučke: 20; okoliš skupščine: 2000 duš.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM, okr. Celje; ust. 5. 10. 1919; v o d i t e l j= Lončarič Jožef, župnik; odbor: Golouh Matija, Knez Marija; števil0 članov: moških 6, ženskih 46, v novicijatu 3; naročnikov Cvetja-10; okoliš skupščine: 1750 duš.
STOPERCE, okr. Celje; ust. 19. 1. 1919; voditelj : Pihler Alojzij, župnik; odbor: Lampret Mihael, Kos Marija, Lorber Matija, Kopša Franc, Golob Anton, Ferlež Ana, Korez Neža, Bukšek Ivana, Sledič Terezija, Kidrič Alojzija; število članov: moških 19, ženskih 71; delujoči odseki:	dobrodelni, časniški, za olepšavo cerkve; naročnikov
Cvetja: 2; okoliš skupščine: 1017 duš.
SV. VID NA PLANINI, okr. Celje; ust. 11. 5. 1919; voditelj-Vurkelc Jernej, župnik; odbor: Ocvirk Jakob, Kranjc Gregor, SevseK Franc, Sevšek Janez, Lukar Frančiška, Pogačnik Jožefa, Sevšek Jožefa, Sevšek Frančiška; število članov: moških 150, ženskih 250; naročnikov Cvetja: 6; okoliš skupščine: 2000 duš.
DOLIČ, okr. Celje; ust. 1918; voditelj: Ulčnik Martin, župnik,' odbor: Grušovnik Jakob, Grušovnik Marija, Vivod Matilda, Lopan Lucija; število članov: moških 14, ženskih 36; naročnikov Cvetja: 4; okoliš skupščine: 1163 duš.
SVIBNO, okr. Celje; ust. 21. 9. 1921; voditelj: Selan Anton, župnik; odbor: Kmetič Ana, Povše Marija, Kosem Marija, Kmetič J°" žefa, Kmetič Uršula; število članov: moških 7, ženskih 85; delu
Joči odsek:	dobrodelni; naročnikov Cvetja: 9; okoliš
skupščine: 875 duš.
DOBRNIČ, okr. Novo. mesto; ust. 17. 3. 1912; voditelj : Omahen Ignacij, župnik; odbor: Žnidaršič Ana, Kužnik Neža, Slak Marija, Mohorčič Marija, Lazar Uršula, Smolič Frančiška, Razdrh Marija, Koželj Ma-nja, Sirk Jožefa, Barle Marija; številočlanov: moških 9, ženskih 207, » novicijatu 5; d e 1 u j o č i odsek: dobrodelni; naročnikov Cvetja 13; okoliš skupščine: 2200 duš.
SELA PRI ŠUMBERKU, okr. Novo mesto; ust. 22. 4. 1885; voditelj: Podlipnik Josip, župnik; odbor: Rojec Jera, Pekolj Ana, Ko-eijančič Marija, Papež Marija, Trunkelj Ana; število članov: moških 11, ženskih 90; delujoči odsek: dobrodelni; naročnikov Cvetja: 2; Lučke: 5; okoliš skupščine: 516 duš.
PODZEMELJ, okr. Novo mesto; ust. 5. 7. 1925; voditelj: Ilc Andrej, župnik; odbor: Pezdirc Marija, Toplak Amalija, Rothel Ana, hfragaš Meta, Cajnar Marija; število članov: moških 3, ženskih 83; ^ročnikov Cvetja: 11; Lučke: 5; okoliš skupščine: ^>67 duš.
PREČNA, okr. Novo mesto; ust. 2. 3. 1887; voditelj : Šmidovnik Anton, župnik; odbor: Šetina Franc, Dular Jožefa, Šmalc Ana, Golob Darija, Kralj Ana, Murn Frančiška, Levstek Marija, Kokalj Frančiška; število članov: moških 9, ženskih 111, v novicijatu 4; naročnikov Cvetja: 34; okoliš skupščine: 2730 duš.
ČRMOŠNJICE, okr. Novo mesto; ust. 21. 12. 1924; voditelj : Ho-nigman Franc, župnik; odbor: Hutter Marija, Fritzel Neža, Schmuck barija, Brinskelle Marija, Erker Zofija, Schmuck Marjeta; število clanov: moških 1, ženskih 19; okoliš skupščine: 1463 duš.
VAVTA VAS, okr. Novo mesto; ust. 29. 6. 1917; voditelj : Bartel pertold, župnik; odbor: Dular Nežika, Baudez Frančiška, Bučar Frančiča, Mewer Neža, Ivančič Terezija, Kulovec Karolina, Frfolt Marija, š t e -vi 1 o članov: moških 6, ženskih 60; naročnikov Cvetja: 2; °koliš skupščine: 1310 duš.
SV. KRIŽ PRI LITIJI, okr. Novo mesto; ust. 19. 3. 1896; voditelj : krzin Leopold, župnik; odbor: Kračan Jožefa, Resnik Alojzija, Novinc Rozalija, Resnik Marija, Strah Marija, Vrana Marija, Krečan Franca, Mrzel Marija, Tomažič Marija, Pavlin Jožefa, Hostnik Alojzij; število članov: moških 24, ženskih 205; delujoči o d s e kl^ časniški; naročnikov Cvetja: 22; Lučke: 64; okoliš skupščine: 2300 duš.
AJDOVEC, okr. Novo mesto; ust. 16. 12. 1917; voditelj: Žust hpacij, župnik; odbor: Jarc Marija, Grivec Uršula, Jarc Marija, Fabjan Marija, Vidmar Ana, Bobnar Marija; število članov: moških 3, ženskih 61, v novicijatu 2; naročnikov Cvetja: 7; Lučke 5; oko-1Š skupščine: 851 duš.
PRELOKA, okr. Novo mesto; ust. 12. 12. 1922; voditelj : Jerič Alojzij, župnik; odbor: Starešinič Magda, Starešinič Frančiška, Novak Katarina, Miketič Jurij, Miketič Marija, Balkovec Amalija; število n 1 a n o v : moških 2, ženskih 32; delujoči odsek: evharistični; naočnikov C v.e tja: 5; okoliš skupščine: 868 duš.
ŠT. LOVRENC, okr. Novo mesto; ust. 25. 1. 1925; voditelj: ^blak Anton, župnik; odbor: Kustelin Terezija, Farme Marija, Kustelin ^eža, Kuferle Ana; število članov: moških 2, ženskih 79; naročnikov Cvetja: 20; okoliš skupščine: 1400 duš.
GORNJA POLSKAVA, okr. Maribor; ust. 29. 5. 1927; voditelj: Gartner Franc, župnik; odbor: Koban Marija, Marčič Julijana, Ozu Roza; število članov:	moških 2, ženskih 32; naročnikov
Cvetja: 6; okoliš skupščine: 1211 duš.
SV. JANŽ NA DRAVSKEM POLJU, okr. Maribor; ust. 11. 3. 1914; voditelj : Polak Franc, župnik; odbor: Toplak Janez, Colnarič Davorin, Strumberger Anton, Kancler Neža, Klasinc Barbara, Gojčič Ana, Kmade Ana, Potočnik Barbara, Hrastnik Marija, Tement Frančiška, Sagadin Marija; število članov: moških 15, ženskih 161; naročnikov Cvetja: 38; okoliš skupščine: 2670 duš.
REMŠNIK, okr. Maribor; ust. 26. 4. 1914; voditelj : Pavlič Vid, župnik; odbor: Krelj Anton, Močivnik Lukež, Krelj Antonija, Koležnik Alojzija, Podrzavnik Jožefa, Golob Cecilija; številočlanov: moških7, ženskih 42, v novicijatu 2; naročnikov Cvetja: 2; okoliš skup-š č i n. 0 * 1569 duš
GORNJA SV. KUNGOTA, okr. Maribor; ust. 24. 6. 1917; voditelj: Magdič Frančišek, župnik; odbor: Kos Frančiška, Remšak Elizabeta, Flakus Ivan, Mulej Mihael, Žižek Marija, Nemčič Ana; število članov: moških 13, ženskih 181, v novicijatu 9; naročnikov Cvetja: 24; okoliš skupščine: 1400 duš.
SV. MARTIN PRI SLOVENJGRADCU, okr. Maribor; ust. 18. 8. 1918; voditelj: Somrek Anton, župnik; odbor: Pečoler Franc, Hribernik Franc, Merkac Ignacij, Kalinšek Magdalena, Gams Alojzija, Kac Frančiška, Golob Marija, Mrzel Marija; število članov: moških 12, ženskih 139* v novicijatu 6; naročnikov Cvetja: 12, Lučke: 1; okolis skupščine: 3500 duš.
MARENBERG, okr. Maribor; ust. 17. 6. 1922; voditelj: Messner Ivan, župnik in dekan; odbor: Brilej Katarina, Pušl Mihaela, Pongrac Elizabeta, Rat Marija, Leicht Marija, Erjavc Antonija, Cern Marija; število članov: moških 4, ženskih 40, v novicijatu 3; naročnikov Cvetja: 8; okoliš skupščine: 2230 duš.
HOČE, okr. Maribor; ust. 6. 1. 1916; voditelj: Sagaj Alojzij? župnik; odbor: Gselman Peter, Breznik Henrik, Frangež Fran, Sluga Jakob, Frangež Marija, Bračko Marija, Strašnik Jožefa, Visočnik Marija? Robič Marija, Harabent Neža, Horvat Marija; število članov: moški 18, ženskih 103; delujoča odseka: evharistični, dobrodelnij naročnikov Cvetja:	10, Lučke:	67; okoliš skupščine-
5000 duš.	.a.
SV. JAKOB V SLOVENSKIH GORICAH, okr. Maribor; ust. 10. 3.191»? voditelj: Erhartič Martin, župnik; odbor: Platejs Franc, Samoj' lenko Aleksej, Auer Leopold, Strnad Jožef, Maček Genovefa, Ocherl J?' žefa, Senčič Alojzija, Bobi Ema, Laber Ivana; številočlanov: moskin 35, ženskih 56, v novicijatu 4; naročnikov Cvetja: 8; okoli® skupščine: 2500 duš.
SV. KRIŽ PRI LJUTOMERU, okr. Maribor; ust. 1. 6. 1919; vodi' tel j : Weixl Josip, dekan in župnik; odbor: Vaupotič Franc, Slekovec Matej, Prelog Matija, črček Matija, Podlesek Frančiška, Jureš Marija? Prelog Terezija, Cvetko Ivana, črček Jožefa, Černel Frančiška, Marinič Marija; število članov: moških 21, ženskih 157, v novicijatu »> naročnikov Cvetja: 19; okoliš skupščine: 4277 duš.
PIŠECE, okr. Brežice; ust. 28. 10. 1930; voditelj: Toplak Franc? župnik; odbor: Sotelšek Mihael, Ogorevc Martin, Kostrevc Terezija? Gačnik Marija, Kolar Ana, Cvetko Terezija, Kržan Neža, Ravnikar Marija?
U«k Ivana, Cimperšek Neža; število članov: moških 20, ženskih j> v novicijatu 1; delujoči odsek vednega češčenja sv. Rešnjega e*esa, zadostilni, odsek za olepšavo cerkve, časniški, misijonski, odsek jttale Terezije; naročnikov Cvetja: 3; okoliš skupščine:
*s45 duš.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, okr. Sv. Trojica v Slovenskih goricah; “s‘- 9. 4. 1912; voditelj: Štuhec Franc, župnik; odbor: Ferenc Anton, Muhič Urša; število članov: moških 26, ženskih 182; na-J, ® c n i k o v Cvetja: 10, Lučke: 20; okoliš skupščine:
460O duš.
VERŽEJ, okr. Maribor; ust. 29. 9. 1918; voditelj : Klemenšek , .on, župnik; odbor: Budja Alojz, Koroša Marija, Kuhar Ivan, Koroša vnica, Bokan Marija, Osterc Frančiška; število članov: moških 10, ^nskih 42; naročnikov Cvetja:	10, Lučke: 9; okoliš
skupščine : 836 duš.
i »BLAGOR MRTVIM, KATERI UMRJEJO V GOSPODU«. — Hoče : "agadin Helena, Vornik Ivana. — Sv. Križ pri Ljutomeru: elen Marija, Senčar Alojzija, Zernec Frančiška, Saboti Marija, Štuhec eza, Vrbnjak Jožefa, Reiter Frančiška, Horvat Helena, Korošec Marija, unčič Marija, Mlinarič Alojzij, Kralj Frančiška. — P i š e c e : Petančič arija, Preskar Ana, Ravnikar Ana, Koprivc Ana, Kranjčič Terezija, ozič Anton. — Bogojina: Baša Ivan, župnik, Varga Bara, Sabotin ^rsula, Horvath Bara. — Šmarje pri Jelšah: Jezovšek Ana, Skale °za. — Sv. Jurij ob Ščavnici: Jurkovič Elizabeta, Plaveč Marija.
>Zakaj njih dela gredo z njimi.« (Raz 14,13.)
Nove knjige
.. F. Timmermans-Kozak Ferdo: Pieter Bruegel. Roman. Jubljana 1934. Izdala Jugoslovanska Knjigama. Cena broširani knjigi je w Din, vezani 75 Din.
Timmermans je zaslovel zadnja leta po vsej kulturni Evropi in uspeh (..-bovega »Župnika iz cvetočega vinograda« nam priča, da ga je vzljubilo Udi naše občinstvo. V tem svojevrstnem romanu nam prikazuje pisatelj rlvlienje znamenitega holandskega slikarja Pietra Bruegla, obenem je pa °inan tudi nazorna in prezanimiva kulturna slika Nizozemske v drugi po-°vici XVI. stoletja, torej v dobi, ko se je ta otresRTkrutega španskega j raia- Ker se je dokopal Bruegel le z nagonom svojega lastnega talenta z kmetiške sirote do slikarja, ki ga je cenila tedanja najvišja nizozemska nizba, nam tudi Timmermans predstavlja vse tedanje družabne sloje, in ani naslika pestro galerijo kmetov in umetnikov, duhovnikov in alkimi-_°v, beračev in mogočnežev, med katerimi je živel in trpel, se razvijal in pbil Bruegel. Ker je tudi prevod brezhiben, zunanja oprema elegantna ^ knjigi pridejanih končno še 10 umetniških prilog, reprodukcij najzna-^nitejših Brueglovih del, smo prepričani, da bo posegel po delu vsak P^jatelj lepe knjige.
. Duhovna lepota in bogastvo sv. Terezije Deteta Jezusa. Založil in (dal Karmel na Selu. Domžale-Groblje 1934. Cena 2 Din. — Drobna knjiga nam s smotreno izbranimi in lepo urejenimi izreki ljubke svetnice ^ue Terezije Deteta Jezusa kaže pot k Bogu. Mala Terezija je rekla:
; Moja pot je vama.« Naj bi vsem, ki skozi lastno slabost in bridkost teže Scejo svetih smotrov, prinesla njena sveta in poveličana duša mnogo luči
v življenju. Naj bi njena vama pot pripeljala mnoge tja, kjer bomo na veliki dan našli počitek v Bogu.
0. K a s i j a n K a r g 0. M.C. - 0. Herman Vodenik R. C.: ^ Zveličarjevi šoli. Ljubljana-Rakovnik 1934. Cena 5 Din. — Knjižica nas hoče na lahek in vabljiv način vpeljati v skrivnosti notranjega življenja' v skrivnosti sladkega združenja z Jezusom. V tej knjižici bo našel vsakdo preprosta, pa vendar tako učinkovita navodila in sredstva podprta z zgledi iz živega življenja, da bo z veseljem krenil po začrtani poti k poduhovljenju vsakdanjega življenja.
Dr. Kašpar Karel-Oblak Janez: Utiski iz Konnersreutba-Celje 1934. Založila Mohorjeva tiskarna. Cena broš. 12 Din, vez. 20 (udje 25% ceneje).
Mnogo so že pisali o dogodkih v bavarski vasici Konnersreuthu, kjer trpi preprosta kmečka deklica Terezija Neumann, zaznamovana z rana®1 Gospodovega trpljenja in obdarovana z vizijami.
Mnogi bodo rekli, čemu ta spis. Prezgodaj je pisati o tem. Praški nadškof Kašpar, ki je to knjižico spisal, takole odgovarja. »Vem, da se b? pri branju tega spisa ponavljalo isto, kar se je godilo že na Kalvariji' Eni se bodo v svoji visokosti vsemu posmehovali, drugi bodo šli dalje P° poti brezbrižnosti, našli pa se bodo tudi, ki se bodo s skesanim očesoin ozrli na Zveličarja ter ga prosili: Gospod, spomni se me v svojem kraljestvu! ... In ako se zato odloči vsaj en bravec ali bravka tega spisa* bo moje delo najlepše nagrajeno!«
Ker doslej v slovenščini nismo imeli o tem nobenega podrobnega opisa, zato to knjižico toplo priporočamo.
Ulaga Drago: Knjiga o športu. Celje 1934. Založila družba sv. Mohorja. Cena broš. 33 Din (za neude 44 Din), vez. 42 Din (za neude
56 Din).
Morda se bo kdo čudil, da v našem verskem listu to knjigo pripor0" čarno, saj šport pa pobožnost in versko življenje nimata med seboj prflV nobene zveze, ter si po mnenju mnogih drugače pobožnih ljudi celo na’ sprotujeta. Tisti, ki s športom goji svoje telo, tako mislijo mnogi, pri tern nedvomno pozablja na svojo dušo, vendar pa to ni vedno tako. Bog Je dal človeku dušo in telo, kakor telo samo še ni človek, tako tudi duša sama še ne predstavlja človeka. Človek je dolžan skrbeti za eno in ^ drugo. Kar je orodje za rokodelca, to je telo za človeka. Kakor bi zan£; marjal svojo dolžnost rokodelec, ki bi ne skrbel za svoje orodje, ter bi potem tudi svoje obrti ne mogel prav izvrševati, tako tudi človek, ki °e skrbi po pameti za zdravje svojega telesa, ne bi vršil svoje dolžnosti, ket bi ne mogel vršiti tega, kar mu narekuje njegova duša. Kdor je bolan ali vedno boleha, ne more prav moliti ali vsaj zelo težko; ne more iz'r" ševati svojih dolžnosti, katere mu nalaga njegov poklic; je navadno site® in drugim v nadlego in marsikaj dobrega bi lahko storil, kar mora zarad1 svoje bolehnosti opustiti. Še prav posebno je pa potrebno, da se s telovadbo in športom peča mladina, ki dozoreva, ker si s tem krepi svoj0 voljo in kroti veliko lažje nagone, kateri so vprav v doraščajoči mladi'11 najbolj močni. Seveda je razumljivo, da naš namen ni priporočati spod8 zaradi rekordov, ampak da si kot kristjani ohranimo zdravo telo in zdrav0 dušo. Zato priporočamo to knjigo.
Misijonski koledar 1935. Groblje - Domžale. Cena 10 Din.
Vsem, ki imajo zanimanje za velepomembno katoliško delo v miš1" jonih, ta koledar toplo priporočamo. Vsebina je zelo poučna, a obene® mikavna in zabavna. Nikomur ne bo žal, ki si ga bo nabavil.