1
Posams sne SteviRse* K nvadne Din —•75, ob nedeljah Din 1’—.
PoStoSna ftte&inrvl&fovsn?.
Cena aafna3n!e Sftev. 1 Din
-&*sm
mK&*Mmrrm*wuxri&
.TABOR" taba> v**k	i
»odel j« m jNMCM»'rlwrf	l*L ®ri	•
dflStmom	<k»«	km	*t*n*
MKVM p« pofck* o H>-—, M »*“
rti«Wo D 18" -, <ic«h»vijw «• 6*» &U’—>, im W*ionjitti©e D 10*—. «w«r«ii p« »japovenu
HcroJ« •« mi wmi »TABORA* MAftUSOR, jwW6«**«to» *»**.
Naslov
TABOR
Posamezne SbvOkei Navadit# Din —»*7S, ob uedeljaJb D5a S*—». UREDNIŠTVO ~ n>W> » M«<+
Ooni, Jurčičeva at. »i- ^ L nar>* £ fferopje- TrJrfon int<auvi>- £t* 7?7~ 0P8AVA	*	Jurčičevi
*}id it. 4* pritiieje •ieaao Tol*-<oo it 24- — SHS fios4x>ofl<?U*«m’ r*Su* Ste* II .787.
M« atračii* tra*» <too«rj* « «h*
'ttjr.a. — R.«*]«*jna> a* IM« v*an«:<*
Maribor, torek 5. januarja 1926.
Mova vlada v Bolgariji
■,
Cankov odstopi!. — Ljapčev je sesta vi! novo vlado.
Demokracija ali diktatura?
Maribor, 4. januarja.
£ Franclja, dežela velite revolucije, Id fijft zrušila fevdalni režim v vsej kout-i-ioientalni Evropi, dežela meščanske demokracije Jm rapublikanstva, je zašla. v 'težko krizo. Tam, kjer vlade padajo ta -|iko pogosto kot. v Fr nunciji, ne more biti zdravega poltifcičn&ga živil jen ja. Francozi Itudi ne trde. da 'bi bilo. Finančna k iv za je lepo pokazala, da vsa politika .doni |na materi jalini podlagi. Da bi se Francija obvarovala pred finančnim raikro-Igem. je treba a poldtdonimi sredstvi o'b-tvarovati gospodarske temelje. V teni so 'si vsi rdini, globoko pa so razhajajo v 'vprašanju: Kafko? Na skrajni levici in in a »krajni desnici je slišati vedno pogosteje glasove: Demokracija je doisrala tvojo vlogo, dol s parlamentarizmom, Sivela; diktatura! Do sem vpijejo skrajneži z obeli strani skupno. Sedaj pa križe levičarji: »Komunistična revolucija sje edina rešitev«, medtem ko jim desničarji odgovarjajo: »Italija je dala pravi *v»gle-d! Fažistovako diktaturo in močnega kralja potrebujemo.« Demokracija (v Franciji ee nevarno maje, d asi je v nji Se mnogo zdravja in živi jenske volje. jNe da, so pa »skriti dejstvo, da. bo morala Francija temeljito razčistiti ta problem pi da bo demokracijai, če se bo hotela flržati, prisiljena k energični notranji reformi, predvsem pa si bo morala priboriti revizijo ustave, da zmanjša pra-
Kice senata, ki je zhog svoje rcaikcijo-arno večine največji kvarljivec parlamentarizma.
| Tako je tedaj francoska demokracija fe svojim poglavitnim organom - parlamentom v krizi. Že nekaj let se ražuje »n alk a kriza, v Italiji. Kakor -vemo, je ftalija odpravila demokratičen sistem in parlament je ondi le štafnža, sicer pa. je Jegislativma (zakonodajna) oblast združena v rokah vlade, ki je močnejša od izmoljenih ljudskih zastopnikov. Rusija še dolffo ni več parlamentarna država, 'kar pravzaprav ni bila niti pred revolucijo. Tudii v Španiji vlada diktatorska oblast.. Prav te dni sc pojavljajo z>name-ja, da se Romunija nagiblje v to smer. Tudi v Nemčijli in v raznih drugih dr-favah se neprestano razpravlja o tem.
UZa male narode je vprašanje daleko-nega. pomena. Mi smo se osamosvojili fcamo na podlagi demokratičnih idej. — ^Demokracija je naša globcika politična Vera; na nevarnih valovih diktatur se ILahko naši državni čolni op asm o nagne-Jugoslaviji na srečo vprašanje ni . (aktualno. Imamo da ib parlamentarizem, iali nihče ni za to, da bi ga zamenjali za 'bo alii ono diktaturo, ki bi utegnila bit! le slaibša. Ali diskusija, ki ee je udeležuje skoraj vsa politična Evropa, je tulili za nas vrlo zanimiva, j Praški list »Prager Presso« je za Novo leto razposlal raznimi uglednim evrop jskim polliitdlkom in sociologom vprašanje, ali sta demokracija in parlaiuenta-iri^-em v krizi in kako bi se dila ta kriza (rešiti in odstranita. Na anketo, čije g ra (divo je bilo Objavljeno v novoletni šte-Vilki, je odgovorilo preko 40 avtorjev, (med njimi odlični svetovni politiki. Naj fimemujemo le nekatera imena: sedanji ifrtTcoski voj.ii minister Pairevc, voditelj franc. >«r'h sooiwlietov JMtcn, tnj-mik amgleAke Delavske »tramike Hender-feorn, lord Parm »or, znani angleški pibli-*»ieit. Steed, voditelj anerifee soc. stran-fce HiHuuiit, Scheddemann, dr. Koch, t>redsodinik nem^kesra driaivnoga zbora iLoebe. danski zunanji minister Stanju ing, dr. Beneš, prof. Mil jaal< >v, nemški filozof F. N. Foerster in drugi.
Zanimivo je brati mjihove odtffvore. 'Takoj rnoramo ugotoviti, da ni kak ir niso neujtodni za demokracijo in pa.rlunem-tarizem. Pa i ni e ve pravi, da je mij-bo. da vjjak jaokrftt, torej tud,i parlaonftu-
S0F1JA, 3. januarja. Ministrski predsednik Cankov je predložil kralju demisijo svojega kabineta. Kralj je demisijo sprejel in poveril sestavo vlade demokratu Ljapčevu.
BEOGRAD, 4. januarja. Iz Sofije poročajo, da je Ljapčev sestavil sle
dečo novo vlado: Predsedstvo in notranje zadeve: Ljapčev; zunanje zadeve: Madžarov; finance:	Burov;
prosveta: Molev; trgovina: Kulev; pravosodje:	Danov;	poljedelstvo:
Najdenov; promet: Georgijev; vojska: Velkov.
GJEVGJEL1JA ZOPER GRŠKA NASILJA NAD SLOVANI.
BEOGRAD- 4. januarja. V Gjevgje-liji se je vršilo včeraj protestno zborovanje radi postopanja z našo manjšino na Grškem. Govorniki so ostro obsojali brutalno zatiranje naših rojakov, ki so ga krive grške oblasti. Po zborovanju so se vršile velike demonstracije zoper Grčijo in Grke. Jugoslovanska vlada se je pozvala, da intervenira pri atenski vladi, da bo le-ta omilila svoje metode.
ITALIJANSKA KRALJICA-MATI V AGONIJI.
RIM, 3. januarja- Radi nenadnega]
ATENTAT NA PERZIJSKEGA ŠAHA?
LONDON, 3. januarja. Listi poročajo iz Bagdada, da je v Teheranu vrgel neznanec proti Riza Kanu bombo, ki mu je odtrgala obe nogi.
-a-
RazpečevaJec 5C00 dinarskih falzifi-katov aretiran*
ZAGREB, 4. januarja. Policija jc aretirala enega izmed onih dveh neznancev, ki sta pustila v Novi Gradiški kovček s ponarejenimi 1000 dinarskimi bankovci in pobegnila. Are-
mssmssem^^m
Leto: V S. — Številka: 3.
BORZV
CtJIlTI.r, (Avala), 4. januarja, (izv.) Pariz 19.85, Beograd London '2o.lfl‘ia Berlin 123.20, Praga M.S35, Milano 20.&75 Nev.'y or k 517.30, Daaaj 12.%, Buvelj 23.45, Budimpešta 0.0072), Varša-va 59.50, Sofija 3.775, Bukarešta 2375, Madrid 73, Amsterdam 208.25. Atena 6.72.
poslabšanja zdravstvenega stanja i tiranca, ki se piše Mandonič, so zasli-
kraljice (matere) Margarete je računati s smrtjo.
BORDIGERA, 4. januarja. Kraijeva dvojica je prispela semkaj. Kraljica-mati je sprejela sv. zakramente. Stanje jc izredno resno.
DIKTATURA V GRČIJI.
ATENE, 3. januarja. L‘sti pnroč;vo, da je general Pangalos razglasi! na oficirskem banketu, da bo oprl r.a vojne sile in v s vesti r-arodne dolžnosti izvedel popovo diktaturo, da leši ogroženo domovino.
SENZACIJA SILVESTROVE NOCl
V	GORICI.
RIM, 3. januarja. Iz Gorice poročajo, da sta v Silvestrovi noči vdrla dva dečka v zapuščeno vojašnico na Kalvariji. Našla sta artilerijski naboj iti ga hotela odnesti toda naboj je eksplodiral in enega od dečkov tako raztrgal, da so našH le posamezne kose mesa. Drugega so v zadnjih zdihljajih prepeljali v bolnico.
sevali ves včerajšnji dan in vso nocojšnjo noč.
m Nač? akn^mik' prirejajo dne 5. trn. običajni akademski ples. Taki plesi imajo pri naw že tradicijo in so jih p> sebno čislali v »starih, dobrih čaši h« pred vojno, vendar pa jim v zadnjem času naše občinstvo posveča premalo pozornosti. Akademiki ne prirejajo plesa radi laistne zabave, ampak v dobrodelen namen. Oni dajejo ples zato, da si olajšajo gmotni položaj. Trsti, ki Stradajo, nas v plesni sezoni kliesio k vrseletru plesu, nndeS fhčin^tvu priliko, .'la j'b v te: obliki pcdj>re. Kakor v prc.širh čas;h. tako irdi sedaj sloveoskM dijak trpi po :aa n j 1;'in je. Ali bomo res nrez-brižni nasproti naši doraščajooi inteli-jrenci? Vemo. da čaka plesalce ?e veliko skušnjav v predpnjutnem čam. ali Tdtsa naše akademike mladine naj nikakor ne prezro. Pa jim tudi ne bo Zal, saj ga prireja mladima. O pomorca plesa priča tudi dejstvo, d« j<* prevzela pokroviteljstvo soproo-a najvišjega državnega fnnkci-j on ar ja v naši oblasti ga. P.rkmajerje-I va. Vabljenci, odzovite se!
tarizem, prejalinlej zadene ob teSkoče. Vendar pa ne kaže crovoriti o krizi par-lamentariz.ma v času. ko so bile podpisane pogodbe v L-ocarnn, ki so uspeh parlamentarizma in demokracije. Francoski demokratičen duh je moral v letih 1871—1914 premagati mnogo težkoč, pa bo srečno prebrede] tudti nadaljne krize. Nikoli ne smemo pozabiti ibesed pred-Kednika Afa»a!ry!ka, da demokracija ni dana že od narave, ampak da si jo moramo pridobiti z delom in trudom.
Odločen pristaš demokracije je tudi Henderson, ki vidi nevarnost v ko-mumizmi in fašir/mn, meni pa, da se demokracija vzli e temu bliža novim zmagam. Tudi dniso tega mnenja. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš vidi poglavitni problem demokracije v vzgoji za demokracijo, to se pravi, v Vzgoji voditeljev in ma*. Mi ee moramo v,a njo Sele vzgajati, ker živimo na meji monarhi stično-arisiokratske in demokratične družbe. Že .dovršene demokraje ni nikjer. Demokracija se mora stalno ustvarjati, ščititi, izvajati, proučevati, »ato je demokracija ideal, a. pravi de mokrait je le oni. ki se za ta ideal vstraj-no bori. Proide.m demokracije v mnogih ozirih problem dobrih voditeljev.
Visi odgovoril se ujemajo v tepi, da v sedanjem' času ne etre za krizo parlamen-tannih in demokratičnih načel, marveč jo v kriz! parlamentarna in vladna teli nilca. Parianmnti bolehajo pa pomanjkanjem inicijativnih osebnosti; politi uiifl stranke so & svojo pretirano rivali-
teto zakrivile, da se je parlament ni veli-ziral. Nespoeolbni poslanci so večji del fotografija nesposobnih, politično premalo šolanih volilcev. Vse obstoji vtem, da se demokratične metode izpopolnijo in da se npelje v politično življenje večja stalnost. Sicer pa demokracija je in ostane edino mogoča oblaka. Danes so ljudje že preveč prosvetljeni in široke ljudske mase, zlasiti pa prolefarijat. imajo že preveč samozavest', da bi se doli za del j časa odsnniti proč od poetičnega življenja, ki odloča o njih razmerah in usodi, ter da bi prepustile svojo nso.lo volji nekaterih posameznikom. Zato je pri zdravem narodu vsaka diktatura, če sploh pride do nje, obsojena na kratko življenje.
Sedanje parlamentarne oblike in sedanja demokracija niso nič popolnega marveč se še razvijajo k popolneiSim oblikam. Zato bi bilo povsem zgrešeno, če bi z umazano vodo, v kateri smo ko pali otroka, tudi samega otroka vrsli proč. Trelba je odstraniti slabe strani, ali sama načela, na katerih smo zrasli, moramo skrbno razvijati, kakor je tudi otroka treba vzgajati, da postane popolnejši človek.
Te vodilne misli sirpo povzelt ■’« omenjene ankete »Prager Presse«. Ol> priliki pa se še vrnemo k inajz:HČU-)fliSim )7j~ javam. Nekatere so namreč take, da M morale biti nprav v k«'d-jv/nu pol'ti“ne vzgoje. Tn tudi pri nas je nujno treba pravilne """'ičuc vzg>je v dahu pva demoki-ncijci	y-ob.
— S pokojnim Ivanom Knazoni, čig ir smrt simo naznanili že v zadnji Steviiii, je odšla iz vrst naših narodno-gosp -dar-ska-h predstavi tel jev markantna osebnost. Pokojnik se je iz malih začetkov z njemu lastno energijo dvignil na vodilno mesto v slovenskem gospodarskem življenju. Ž njim je izgubila zbornica /.a trgovino, obrt in industrijo uglednega, povsod uvaževanega predsednika, pa tudi razni drugi gotpodarvki zavodi bodo občutili njegov odhod v večnost. rl udi gospodarski krogi v mariborski oblasti se ob tej priliki hvaležno spominja,!o zaslusr rajnkega Kneza za naš skupni gospodarski razvoj. Bodi delavnemu možu ohranjen blag spomin.
— V glavni prosvetni svet v Beogradu so bili imenovani tudi štirje Slovnici. med njimi g. dr. Tominšek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru.
— Za pobijanje nepismenosti je izdal prosvetni ministeT nove odredbe. V krajih, kjer je veliko nepismenih, se bodo morali vršiti v šolah poaefeni tečaji. Podučevali bodo učitelji, ki bodo za to posebej honorirani, za učila pa bodo morale skrbeti občine.
— E»rata corri<?e. V črtici »Blase du*
Ee«, ki jo je prinesel na novega leta naS list, se je vrinilo nekaj neljubih tiskovnih napak, ki kvarijo smisel. Vprvem stolpiču čitaj: priprta, mesto pri prosta vrata, v tretjem stolpiču pa Tonetu Bončarju, mesto Baučarju-
— Kakor jim prav pride. »Koroški Slovenec« piše: Dr. Lodgman je govoril na Dunaju rcai zborovanju sudetskih Nemcev; <Čehi naj se ne udajajo nikakim praznim nadarnj Nikdar se jim lc bo posrečilo. da bi nemški mladini vcapili če-ško državno misel.« — Kaj je to druge-ga nego odkrita izjava, da so »ad:kt«kl-Nemci iredeintisiti, ki hočejo raztrgati Češko. Nekdanja avstrijska kroaovjna Češka je ravno tako obdana od gora kakor naša Koroška. Če velja »Karntcn nngeteillt«, bi. moralo tudi veljati »Boh-men ungeteilt«. Jvdo torej mo-e razumeti nemško logiko, ki pravi: »KSrnten nngeteilt«, toda »Bobmen geteilt«? Kakor jim pač prav pride.
— Odnošiji med Vatikanom in češkoslovaško. Iz zanesijivib političnih krogov se doznava, da bo spor med Vatikanom in republiko, ki je izbruanll povodom: oficdjelme proslave Mnsovego praznika, letošnjo spomlad poravnan Tekom leta 1926 bo prišlo do sporazuma in končnoveljavne ureditve odnoš.ijev.
V	pogajanjih se ibo razpravljalo tu !i o imenovanjih poslanikom
— V en?« gesel o razorožitvi se Italija še bolj oborožnje. Palijapski ministrski svet je izdelal načrt nove?;a vojaškega zakona. Uveden bo nov kor, tako dt1 bo armadna moč povečana. Govori se tudi o modernizaciji orožja in o pro-nstroju bersaglierjev v kolesar 4:1 po'k. Pri tehničnih četah se bo posebno mjil radio, za tanke pa bo osnovana neodvisna vojaška korporacija. Izpopolnila se bo tudi kemična vojaška služba.. Pa naj še kdo verjame, da je Italija mOrolju^ na
— Ameriški "las proti Mussolinija. Vodilni ameriški listi »Chicago Tribune« je objavil oster članek proti Mus. solini ju. Pravi, da je ajogov^ rc.fci™ podoben boljševiškemu. Mussolini oč>vid-no ogroža svetovni mir ker neprestano išče razprtij. Talko razdražil jc Neinč.m na. Tirolskem. Grčiio na Krfn. ,1 proslavijo na Reki, Anglijo v Egiptn. To, je. gigantska blaznost. Zopet- trk "ga moža. bo treba nastopiti z močnim finančnim jji\iiit»kctm od zimai.
'SErSih %
»TiSDRc
'biča z 400 Din. sveženj 'ključev, žepni-spl 'bec, rujava denarnica z 250 Din, srebrni »Tula« ura z verižico in obeskom z jnoi nogr. F. F. in ej.ika.	■]
m! Klub Korošcev vabi vse slovemskji Korošce na redp.5. mesoaar sestanek, so vrši v sredo ob 30. uri v kmečki sol Narodnega doma.	K	1
m Najadna banka, podružnica MatS bor,'ib'o dne 7. januarja ■(na, pravos!avn< -božič) zaprta.
in Šah. simultanka jut H. torek 5. jan ob S. zv. pri Gčitzna. Vktsrp pvost. Piino' site i.gre seboj! Vei prijatelji- šaha f-a vabijo.
m Tiskovin za prijavo davka telesni) delavcev ima na prodaj založba Mavih tiskarne d, d. v Jurčičevi ulici 4, Te ti skovijve so uporabne le za večja pod jetja,	\	...	-
— Kontingent ameriških izseljencev t6o povišan? Pri ameriški vladi so bili storjeni koraki, da ‘bi povišala dovoljeno število izseljencev. To zahtevajo v prvi vrsti ameriški farmerji, ki jim primanjkuje delavcev.
— S tanki na severni tečaj. Pariško (društvo za proučevanje severnega teča-pa pripravlja novo ekspedicijo, ki se bo 'razlikovala od dosedanjih po uporabi nekih tanku podobnih šitrojev, ki bodo premagali največje težkoee na polarnem Ijedu.
— Kolonizacija Čehošlovakov v Rusiji. Nekateri češki listi poročajo, da se :ho Češkoslovaška, ako bo vlada priznala sovjetsko Rusijo, pogajala s sovjetsko vlado o širši kolonizaciji Čehošlovakov T Rusija. Kolonizacijo ibi pospeševala .Rusija s podeljevanjem obširnih ag-rar-jnih koncesij. V Masarykovi »Akademiji idola« leži nekaj tisoč prošenj boljše fli-Ituifcra-nih češkoslovaških agrarcev in o-llbrfcnikov, ki prosijo, da bi e e jim omogočila naselitev v Rusiji.
— Alkoholizem in poljsko prosvetno ministrstvo. Nedavno so končali poljski eduokovmjafcii statistična’ dela’ o kvarnem mplivp alkohola na1 poljski šolski nanašaj. Statistika je izdelana p-o nalogu (prosvetnega ministra in nnidi jako ?a-!lastno sliko. Na deželi pije polovica šo-jlarjev alkoholne pijače, četrtina mnogo, a 8% redno. Statistika je ugotovila, da prihajajo otroci često pijani v šolo. V Varšavi in večjih industrijskih krajih je alkoholizem še Ibolj razširjen. Nad 70% šolarjev je alkoholikov. Na podla-'•gi te strašne statistike, je prosvetno mi-niistnstvo zahtevalo od administrativnih oblasti, da se prepove prodaja alkoholnih pijač mladini. Kazni za vsak najmanj i prestopek bodo jako visoke.
Iredentizem in ponarejanje bankovcev
Še nekaj o znani budimpeštanski aferi.
Movo leto na
v
Češkoslovaškem
Praga, 2. januarja.
Novo Jelo je prineslo eitateljem novoletnih časopisov veliko presenečenja, kajti na važnih in odgovornih mestih so se izvršile nepričakovane izpremembe, Jki bodo v mnogem' uplivale na nadaljuj razvoj republike. Kulturno javnpst je presenetila smrt uglednega im zaslužnega novinarja, S. Tube, sicer pa se vsi listi bavijo z retrospektivo starega leta in z ugibanji o na-stopivše-m letu. V splošnem se ugotavlja, da je ravno minulo leto mnogo doprineslo h konsolidaciji notranje in zunanje političnih raz-iner. Locamo potneni mir na zapadu im v središču Evrope, a posredno tudi mir v ostalih -delih -sveta. V notranje političnem življenju je stari parlament zaspue-snjaila nova vladna večina, ki nadaljuje zakonodajno delo in rešuje naloge, ki sta jih načeli prejšnja vlada in skupščina. Tudi odnošaj vladne večine nasproti opoziciji je mnogo jasnejši, širša javnost (predvsem' Nemci), spoznava, da je sodelovanje z državotvornimi strankami politična potreba. Slovaška klerikalna stranka rešuje kljub nekdanji ostri opoziciji, vedno bolj konkretno t. 7,v. slovaški problem, prizadevajoč si, da bi tudi (sodelovala v vladi. Ni še mogoče reči, tkedaj ise bodo zahteve slovaških klerikalcev lahko izpolnile, vendar pai so isti mnenja, da bo slovaško vprašanje kmalu rešeno. V novem letu se mora izvršiti ne samo zunanja, ampak tudi notranja razorožitev.
Dodatno k našemu poročilu v zadnji številki prinašamo nekoliko novih vesti
o	madžarskem1 Škandalu.
Policija v Haagu vodi energično preiskavo in o vsem obvešča javnost, medtem ko bu-dSuipeštanska policija poistopa jako medlo ter se še vedno trudi, da bi zadevo zakrila. Značilno je, da namerava madžarska vlada zahtevati izročitev -treh razpečevalcev ponarejenih bankovcev, vendar pa državni odvetnik v Am-sterd.aimu izjavlja, da vidi v njihovem dejanju prosti* zločin, ne pa politično zadevo; radi tega holandska policija ne bo ustregla želji madžarske vlade.
"Preiskava v Ilaagu je pokazala, da obstoje
tri vrste ponarejenih bankovcev;
ena je tako uspela, da razloči le izredno azvežbano oko falzifikat od pristnega bankovca,
Dalje se sodi po nekaterih znakih, da ho bili bankovci izdelani v neki moderno opremljeni tiskarni v Nemčiji, nekateri znaki pa bi kazali, da so se tiskali v neki tiskarni pri Gradcu in da so tamkaj izdelani tudi falzifikaii naših ju;o-bIov. markie, ki so se nalepljale na tisočake povodom žigosanja. Ista tl-kama je najbrže v zvezi s ponarejanjem .iugo-slov. bankovcev po 20 Din.
Zanimivo je, da so v Haagu aretirani razpečevalci fazifikatov dopotovali
kot službene osebe — kurirji madžarske vlade.
Na njihovih kovčkih so našli originalne pečate madžarskega zunanjega ministrstva.
Ugotovljeno pa je brez vsakega dvoma, da so bili ponarejale! v službah iredentističnih skupin. Madžarski iredentizem' se je tedaj razgalil pred vso Evropo kot zločinska, tolpa, ki ji jo dobro vsako sredstvo in ki v nacionalizmu i-e pozna morale. Zato tudi nasproti nji ni treba imeti ozirov, d-asi sicer iredentisti vtihotapljajo v pariške in londonske Ij-ste lažnjive informacije, potom katerih apelirajo bas na- moralni čut zapndnih politikov in jih vabijo na pomoč »zatiranim Madžarom« v Jugoslaviji, na Češkoslovaškem in v Romuniji.
■JM-jj-JP;-
k*
Budim pešt anskn policaja skuša odvrniti pozornost od te smrdljive »rodoljubne« zadeve s tem, da, pravkar objavlja »senzaci j on atn a razkritja« o nekih komunističnih pripravah in o sovjetskih kurirjih, fci so potovali* med Dunajem in Budimpešto. Kakor so namreč policaji često strašili ljudi z »anarhisti«, tipko morajo sedaj komunisti — krivi ali nedolžni, to je vseeno, —kriti razne »rodoljubne« zadeve, ki pokajo od gnilobe« in zastopati iredentistično kurirje, ki potujejo po zločinskih poslih kot diplomatske osebe v inozemstvo!
Mariborske vesti
Maribor, dne 4. januarja 1926. m Svečana zabava povodom rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Uprava Oficirskega Doma objavlja, da bo priredila dne 9- januarja na čast rojistraega cine Nj. Vel. kraljice Marije svečano zabavo v Got-zovj dvorani. Začetek ob 21 uri. Obleka za dame plesna, za gospode frak ali smoking. Pristop je dovoljen is »mo vabljenim- Kdor po naključju ne bi dobil vabila, a bi hotel poeotiti zabavo, naj se poprej clbrne na puk. g. Petkoviča 45 pešpolk (do 4. tm. Rezervni oficirji, ki so člani oficirskega doma, lahko pridejo brez vabila z ubite1 jo vred; za njih velja članska izkaznica. K obit el ji se računajo zgolj soproga in ne »m ožen a hčer.
m Predavanje o čebelnih kužnih bo-lažnih. Prejeli smo; Čebelarska podružnica za Maribor In okolico opozarja \so svoje člane, posebej pa še čebelarje iz sosednih krajev, na žalostno dejstvo, ca mam’ uniču je čebelna gniloba že del j časa naše male ljubke dobrotnice. Da tej kugi zabranimo uadaljno pogubno delo, treba nam je nje temeljitega* poznanja. Radi tega je na: dnevnem redu našega občnega zbora ob 9. uri dne 6. jan. v mariborski deški šoli, Ruška cesta1, predavam je tajnika’ osrednjega društva, iz Ljubljane o »čebelnih kužnih boleznih«. Pričakujemo torej zelo obilne udeležbe.
m. Komorni koncert bo priredila »Ljudska univerza« dne 7. t. m. Michl-ov kvartet bo proizvajal skladbe ruskih mojstrov Tacjeva, Igorja Stravinskega in Aleksjeja Borodinova. Predprodaja vstopnic pri ge. Brišni-kovi in g. Hoferju.
m Ka j vse v Mariboru izgubimo in 11» i-demo? Od 1. do SO. novembra so bili naj-
dbi in oddani policiji, odnosno izgubljeni in istotam prijavljeni sledeči predmeti: 1. N a, j d. e n i n a; ročna torbica z malim! zneskom, medeni uhan, 2 škatlji ■sladkorčkov In, robec, ter nekaj avstrijskih kron, dežni plašč, denarnica in 2 zlatnika, ročna torbica, ključ, robec, zračna sesalka. rajava Listnica z malim zneskom, bela ženska jopa, pleten® košara, zavesa, ženska torbica z malim zneskom, ključ, beli robec, par sivih otročjih nogavic, zelena volnena čepica,
1 uhan. znesek denarja, usnjate ženske rokavice, mornarska čepica, krnvatna igla, zavitek sladkorja, usnjata denarnica, 1 dinar, ročni voziček, pristan, ovratnik, mali znesek. 2. izgubljeni predmeti: siva volnena jopa, črna usnjata listnica s 346 Din., ,10 dinarjev, mjava usnjata listnica » 200 Din., rajava ročna torbica s 50 Din., zlata broša z 1 brilanti, 1 rulbin, 100 Din., rujava u-mjata ročna torbica, 75 Din. in 2 ključa, ter notes. 900 Din. in stari nemški koledar, 203 Din-, dolžno pismo, plimo in poštno potrdilo, črna ročna torbica MM) I>: 11,,črna ročna torbica z 160 Din., robec in dijaško objavo, črna denarnica* z 70 Din, več potrdil na ime Lenka Leua.l, črna denarnica z 200 Din. in potrdilo na.Ime Josipi n a Koražija. rajava usnjata denarnica in 35 Din.. 150 Din.. 2 prta rude če »mine. rujava listnica, duarnica z 50 Din,
2 pozivni«! na ime Josip Stoporko, bela konjiška odeja, zastavni list stav. 3!.375,
1	bainkcvec po 100 Din., modri lonce (lon-čarnik). usnjata Ustnica z 100 D*u., najava listnica s 600 Din., vojaška izprr.va in 2 sliki. 1 žepna ura. »Tula«. 1 povvši.ia jope. zlata zapestnica, 1 srebrna ročna torbica in 200—250 Din, 1 železniška legitimacija. 1 beležnilk z računi, I črna* nsnj. listnica z 200 Din in 1 ključ, usnjata tor-
LlMska univerza
Pričetek predavanj VA zvečer. Lokal Kazinska dvorana (»Studijska knjiži niča«).
Četrtek, 7. januarja. Ruski komorn1 večer. Izvaja npretniškl kvartet Michl Pondeljek, 11. januarja. Tolstoj, H del. Predava g. Inž. Janko Kukovec
u Kpnverzacijski večeri iz slovenščl no za Neslovence so v kratkem ctvorijd. Prijave untmono in pismeno ,spre jemo. t Favai, prof. ne giUjn., tajnik Ljudeh« univerze,
u Tečaji iz stenografije, slovenskega in nemškega«.slbknstva in dri se v krat’ kom otvorijo. Prijave sprejema tajni š'tvo Ljud-toniv.	^
u Praktični tečaj za pevo pomoč pr
nezgod ah ped vodstvom dr. M. Čeruičs se tekom jaaniar j® pričuo, bržiko se javi zadostno število obiskovalcev (do 25). -d Prijaviti .se je pri tajniku I. Favai, giifl       j
Najlepša princesa ns svetu
Eoznavajci ženske lepote trde, ti? ši^ta zavidljiv naslov zasluži švedske
princešjjastrld, 'nečak Yi ja ^vedskega1 kralja.Povabljena je bila v Bukcking-ham, da preživi nekaj tednov v krogi angleške kraljeve obitelji. Princesini? jc sedaj 20 let stara. Kar je najzanimH vejše, je to, da b > ja lepotica po vsej verjetnosti postala nekoč angleške kraljica. Zdi se. da ima vabilo na anJ glešk1 dvor izvesten namen. Sicer so jc Princefrof Walles že ponovno tzt maknil nastavljeni zakonski zanki: ali pa sc bo tudi tokrat, ko drži zanko v rokah najlep.ša porineesa na svetni toga še angleške klepetulje ne ved? povedati.
Prinoczlnja Astrid je zelo izobražena. Ume izvrstno plesati, je dobra športnica, pozna celo kmečko delo. razume sc v gojitev živaJi in perutnine — z eno bes.cdo: je‘dobra, praktična gospodinja, ki bi lahko zadovoljila tudi može, ki se ne nadejajo kra< Ijevski kroni.
M. O.:
Anica
(Konec).
Po udih ji je gomazelo strahu. Pmna-sraia je sitrah in upala naorej. Pomlad ee je poslovila im poletje je prišlo, a novic še nič o*d Toma. 'Pisala mu je o materini smrti, o svoji zapuščenosti in akrbeh »amj, Tom' pa molči? Nekaj pa mu ni sporočila, da je našla* na Gv;tl večer doto. V tujini bi ei tolmačil lahko to drugače, še nekaj je zamolčala, zdravnikovo snubitev. Tom pa jo bil talko ljubosumen. Vse mu je razodela, le na svejo nedolžnost in usmiljen >t je pozabPa. Vi novem stanovanju so vsi mi-lili, da je otrok njen, o tern ni nadalje razmišljala. Pridno je delala umetne cvetlice, talko lepe, kakor bi jo poučevala o tem eamta mati narava in krasni venci .-o se vili med njeni mi’ urnimi prsti. Sem in tam jih je namočila tudi roso njenih sofc- Za novice se pri pragi® deklica ni veliko brigala niti ni po njih izpraševala. V časih pa jo je le prijelo hrepenenje, da bi kupila novime. Nekoč je našla starega moža, ki ji je preptii-iil za malenkostno svoto zadnji letnik novin. Navadno pa je čakala ob osraiih zjutraj 5n ob štirih popoldan pismonoše, ucslo-pjpna .pa ofcno. .Vsak dan zaman! Hotela
je vedeti novosti, a prvo je delo, ljudje, ki dajo kruha, čakajo neradi. Zato je minulo več tednov, predno je nekoliko pregledala časnike. Slučajno :ie prijela marčevo številko in čitala v njej — ustnice so se ji tresle in globoko je «cp-la. ko je cikala: »Med dragimi ladjami, ki so jih potopili viharji prejšn ji teden v Biskajskem’ Kaliva, je postala žrtev tudi ponosna, angleška križarka »Virgin a.« Le malemu delu moštva se je posrečilo rešiti se. Na Virginiji se je nahaja! Tom. Njegov molk ie torej' pomenil — smrt. Anica se je onesvei-tila. Zbog prenapornega del? je pešala že več me-Kecev. Zgrudila «e je poleg speče Nadice, ki je sipava la ob njenih nogah. Mala svetilka je padla na tla to ugasnila.
Ko se je Anica po dolgem »asu zopet zavedla in odprla oči. je za gledal,-a mil. a ne čeden obraz, ki se sklanjal nad ~3°-Njo in otroka so prenesli v »amosbam.
»Hvala Bogu, da živiš", je zašepetala nuna.
Arniča ee je dvignila. »Zakaj praviš hvala Bogu?« jo je vprašala in se domislila svoje zapuščenosti. »Ali ne veš, da sem sauna. sama na celem svetu, nikogar nimam, zakaj bi hotela živeti?«
»In tvoj otrok?«
»Moj otrok?« Anica se jc ozrla okoli
seiloe. Poleg sebe je zagledala pcusteljleo, iz katere sta Ikiuikaila dva modra očesa.
»Moj otrok!« je .ponovila In zajokala. Usmiljenka ji je poiimflila hladilne jače in rekla:	»Nočeš	živeti	in	imaš
vendar bitje, knterenuu moraš bili vato. Ti še ne veš. kaj je ogamUjenost, žiiveti za se brez cVljn in smotra. Najz/Višeuejši poklic ženske je, ki ga. je Bog vsadil v njeno srce, hiti mati im soproga. Anica, tl si bila ljubljena. In že to -*:a*mo ,ie sreča. Ali veš, da so žen-ke, kuterih ne poželi nobeno srce in jih .zaničujejo? Xa marsikatero je to nevarna kleč. Poslušaj me, Anica. Bil® sem uboga. *in rudi 110-Jepa, Vedela sem in sem se čutila nesrečno. Nikogar drugega nisem' imelri* -azun matere, ki me jc ljubila in kmalu umito. Ljubila Sena! mladeniča, k.i ni tega epa-zil. zapustil je mesto in nisc.hi imela nikogar. Imela sem psa. grdega, a zvestega! Nekega večera 11 u js nnhipridiuež zdrobil nogo, cvilč .se ie s'*!edel. Jokala* sem in se čutila bedno. Živalico sem nesla domov i*n* jo skrbna o negovala. Hvaležno mi je lizal rok«-, dobro sem mu storila. Pri vsakem koraka; me je spremljal z očmi, in ako sem 'se za. dalj časa oddaljila, je cvilil za menoj. Tedaj seirt postala veselejša in zaidovoljnejša in zakaj? Zavest, da je ono bitjo mojo in četudi žival, mi je dobro lelo. Premišljala
sem, ako lahko lajšaš bolečine živali, h, to navdaja zadovoljnost, lahko tudi In jv šaš bolečine ljudem. Ker ^ ni bilo usojeno ibiti enemu vse, bodi vsem' eno. stre/-', uica. tolažnica. Postal® «®nj) usmiljenkni Naši p *em pokilic. iin jpir. In ti nočeš radi-otroika več živeti?«
»Hočem,« jo zatrdila Anica; poljubila strežnici roko in ji razkrila razmerje do-detdta.
»Hočem,« -je ponavljala, »toda ne zahtevaj, d® upam še nadalje na sreča« »Torej hočem jaz mesto tebe upati, Anica,« ji je odgovorila nsimljouka Rogina.
»In me*n*i i*nnagati, d® živim naprej’« »Ako in kjerkoli me boš por.rfrliovala*.* »C’ez štiri tedne je o^lravela Anica, preselili® so je zopet v svojo -Ufm oveni je« Cvetlice so zopet, ratsitlo iz njenih jjok, leto za letom jc trujnilo. Nada se jo razvijala*. Nekega večera je* ča-ta-l® debelo tiskano: »Dvanajst let je preteklo, ko je položil® na Sveti večer nesrečna malt dete pred. vam la poštene deklice, zaupajoča. din ga "v'/.nuj e im vzgoji, dokler* no napoči' čas; ko g® bo zopet vzet® k sebi. (Sv je prišel, vedno' je pazija n® svojega ljubljenega deteta, r treh dneh ***e oglasi mati pri vzgojiteljici, d.«1 —*
AniLca ni čijtajl® naaida3jo. srce jt je trepetalo. suirtoj® se ji jo vstflila v njoru
V	Mhnbč¥a?VInTS.1*-JHffatjaT 1978'/
vt a r n ir *;r
Strmi 3.'
Narodno sledalliie
■ H, 'repbrtoa*.
tSnedeljek, '4. jan. Zaprto-
Torek, 5. jan, ob 20. uri »ZaMet.i grad« C
{'Kuponi). Zadnjikrat v sezoni.
Sreda. 6. .ian. ob 15. uri »Trnjulčica«. 4'K uporni). Zadnjikrat v sezoni. Ob 20. nri »Vesela vdova«. (Kuponi').
McJierov »Žlahtni meščan« na mar!-terskem odru. "Kot prihodnja premijera v drami1 e« pripravlja ena najbolj re-pressemtatiiv Moiier jevtih' komedij »Žlahtni meščan« v režiji ravnatelja g. Bratine. Omenjena komedija zahteva izmed armogošteviimih Molierjevih kopieddj največ zunanjega aparata,: Nastopil bo tlkoro ve« aro^emble m a riborskega gledališča taiko dramski ikalkor operni (solisti in zbor). P,ri predstavi bo sodeloval tilda! vojački orkester. — »Žlahtnega _in«-Sčama« se uprizorila in ga vprizarjajo se vedno vtsa večja odra z največjJim u-spehom'.
Foerster — Gorenjski slavček.^ Gostovanje |r. Zupana, člana ljubljanske opere. Ob priliki nastopa Slovenskega kvariefca-iz Ljubljane, pred dvema leto-flnai v tukajšnji kazinski dvorani, je vzbudil splošno pozornost njegov basist V- Zupan. Topot se narnr je predstavil^ na nosem odra, v vl&su oskrbnika Štuklja Njegov mehak in z1 c čem bas je učinkovali ;»rMetno, v .igri' je bil prožen in d>>’-tipen, v maski dobro pogoden. skratka nudil nam j® je uprav prvovrstno krepijo. Zabeležiti moram1 še prav poveljem celotni uti»-preda-ave. Ki je bila dobro obiskana. ) •';> - *■■■. H. D.
Romunski prestolonaslednik — revolucifonar
Ne ljubavne zadeve, temveč politični vzroki se ga prisilili k abdikaciji, , — Oficirska politika. — Romunija na pragu velikih dogodkov.	*j>
(.
/okolstvo
o Sokolsko društvo v Mariboru opo-®arja društvene funkei jena rje, da' prinesejo svoja pismena poročila za občni abor jutri večer dne 5. 1.1. ob 90, ’iri na zadevni sestanek v Narodnem domu.
o Vsesekolski zlet v Pragi. Vse brate in sestre, ki se hočejo udeležiti vsesokd-*fkega »leta v Pragi v dneh od 4. do 6. buli ja 3926 poživljamo, da se prijavijo do 15. januarja pr j' svojih društvih. Stroški za udeležbo na zletu ®o preračunani na 3000 'Um Ieffco tako se naj javijo pri svodih društvih vsi oni bratje in sestre, ki reflektirajo na privatno stanovanje sili prenočišča v hotelih.
o Za sokolski tisk. Sokolski- tisk mora felaižifci za razširjenje in poglobitev sokol-e 'Vsak eliain eokolskih društev bi naorat biti naročen vsaj na en sokolski caisepia Poživil jaano vsa društva; slasti pa vse prosvetne odbore, da posvetijo v knesecu januarju 1926 največ (Pozornosti našemu tisku ter nabirajo v tem mesecu novih maročn ikov za naše sokolske časopise. Moralna1 dolžnost vseh naših članov je, da1 zal sokolski tisk agitirajo. 'Naročnin ai za oficijelno glasilo «TSS — Sokolski- Glasnik s prilogami, Predn jak-in JngoaloVamski Sokol, znaša letno 50 Din, ki ee lahko plača v polletnih ali1 četrtletnih obrokih.
Kino
Vest o abdikaciji romunskega pre-stolonaided/nika Karla je vsnemi-nla vso Romunijo. Vlada je zaprla brzojavni m telefonski promet, tako da se vedno ni točnih iro zanesljivih vesti. Vsa, znamenja Pa kažejo, da se nahaja Romunija na pragu velikih dogodkov.
O	vzroku prestolonaslednikovega odstopa krožijo ra»lione vesti. Tako se zatrjuje, da je princ odstopil iz čisto rseh-nih razlogov, namreč zbog ljubezni do neke ženske preprostega Nrodu. Vendar .pa prihajajo vesti, da je ta motiv izmišljen in da poteka prinčeva romantika iz Bratianove kuhinje političnih laži. Odstop ima po vsej- verjetnosti globoko politično ozadje. Prestolonaslednik Karel ja že ponovno izjavil, da bo strmoglavili sedanji koruptni režim, če bopri-šekna krenilo. V tem ga je podpiral tudi oficirski zbor. Prestolonaslednik se je postavil na čelo nezadovoljnežev in je pripravljal državni udar.' Njegov namen je bil, da prevzame s pomočjo vo-
jaštva politično moč in zapre. Bratiana, Le-ta pa je izvedel za p res to i on asi en ni kove načrte in je nastopil proti princu Oficirska revolucija bi se imela izvršit baje že če/, pravoslavni Božič. Bilo je dogovorjeno, da ostane princ Karel la čas v inozemstvu in se vrne šele tedaj ko hi se z vojaško diktaturo pripravila tla zanj.
Bratianu je dal nekatere prestolona' slednikove pristaše zapreti.. Pri njih so našli pismene dokaze o pripravah za dr žavni udar. Radi tega je bil prestolonaslednik Karel prisiljen odstopiti.
Tako se glasi vest, ki povsem nasprotuje prvim' vestem o ljubavni avanturi z grško begunko Zizi. Treba je počakati da se bo situacija razčistila. Verjetno je, da je zgornja' verzija resničnejša, zakaj v Romuniji žo dolgo vre. Romunija je že zdlavnaj zrela, da postane torišča podobnih socialnih in političnih bojev, ka kor so divjali zadnja leta v Grčiji in Bolgariji.
/port
Nogomet
»Bela sestra« je film. ki ga predvaja »Grajski kino« samo Se. danes. Oglejte si to epohalno delo najmodernejše fcmouinetnosti.	,,	,
»Lov za ženami« predvaja »Apolo ki-"o« samo še danes. Sledi mu kr tsino ^n-“PeJii film »Huzarska ljubezen«.
I. S. S. K. Maribor : S. D. Rapid 6 : 5
(4 : 3).	' p*!*1'
Včeraj sta se srečala na igrišču »Maribora« najresnejša mariborska rivala, I. S. S. K. Maribor in S. D. Rapid. Rapid je nastopil z nekoliko izpre-menjeno postavo. Od »Merkurja« je imel izposojeno levo krilo, a v obrambi je nastopil Barlovič, ki nikakor ni pokazal tega, kar se je od njega splošno pričakovalo. »Maribor* je nastopil s postavo, kakor smo jo objavili v soboto, le srednjega krilca je nadomestil mladi Korošec, k* se je izborno obnesel*
Igra je postala že takoj v začetku jako ostra. Žoga je neprestano menjavala polji, vendar je bilo občutiti delno premoč Maribora. Takoj v začetku je dosegel Maribor gol z enajstmetrovko, ki je bila odločilna. Napad Maribora je bil izboren in je tudi zadovoljivo kombiniral. Obramba ga je ves čas dobro podpirala. Geuer je imel izredno srečen dan. Vse žoge, ki so bile obranljive, je spretno lovil in jih vračal v polje. Prvi polčas se je končal s 4 : 3 za Maribor.
V	drugem polčasu je tempo nekoliko popustil. Rapid si je prizadeval, da izenači, toda ni imel uspeha.
Obema kluboma se je posrečilo doseči še po dva gola, tako da je Maribor ostal zmagovalec z 6 ; 5.
Za Maribor so scortali: Vodeb 2, Unterrajter 2, Turina 1, Hreščak 1.
2e prva tekma je torej dokazala-, da ima moštvo Maribora dobre igralce in da je vzrok dosedanjih porazov pripisati neprestanemu izpreminjanju postave, k' ni bila nikdar vigrana. Ce
uspe Mariboru, nastopati vedno z isto postavo, mu je uspeh v letošnji športni sezoni zasiguran.
Sodnik je sodil korektno in je ves čas obvladal tekmo ter dosegel strogo fair igro.	.
Hazena
I. S. S* K. Maribor : S. D. Rapid 6:2
'• žj-4"V;’ka. (4 • (J)	•	J. V j
Hazena*družina Maribora je poleg družine*Mura najmočnejša v mariborski oblasti in^se^tudi temu primerno odlikuje,ziHepo 'igro in izborno tehniko. Včeraj je4 dosegla višek tudi najbistvenejša stran.;jega jako zanimivega športa?; Maribor je namreč izredno dobro kombiniral,'‘'kar mu je prineslo zasluženo zmago. Nasprotnice je nad-kriljeval v vsem in bi pri večji pazljivosti nedvomno lahko dosegel večje razmerje. Požrtvovalni družini Maribora žehmo, da doseže tudi pri podsa-veznih prvenstvenih tekmah svojim močem primerno mesto.
Stanje Okrožnega . urada za zavarovanje delavcev
Ker so delodajalci kakor tudi’ delo jemalk# zainteresirani na pravilnih informacijah o stanjru Ok r. urada za zavarovanje d-elarveev v Ljubljana, objavljamo poskusno bilanco za januar—ser^ em^er 192.'),, k akor rcmo jo prebeli' o ck ravnatel j-fctva. TJred.
Celokupna s vola. izdatkov iz naslova' Ihatniškega zavarovanja je do incl. sept. 1935 d>o«egiai«nešek Diin 26,431.178^1. Najvažnejše postavke izid at k o v so:
a) hranarina čista denarna podpora za< varovancem za čas bolezni) z zneskom! Don 7.985.583.:>83.7ž> ali 35-47% všeh predpisanih premij,
b)‘ stalni in nestalni honorarji zdravnikom Bin 4,331.402.20 ali 19-24%; v lern znesku so obsožni tudi honorarji za zobozdravnike in- izdatki za zobo-zdravniške in zobotohniske naprave v višini' Din 1—_
e) uprami - stroški- Din * 4^1*41:361166 ’’ al* 18.40,
d) porodniške podpore Din l,0i21.332.— ali 4..">4%. od" tega' odpade Din 8S5-670-10 na porodniško podporo zavarovanim' članicam (dnevna denarna podpora znaša V* zavarovane mezde) in Din 135-662.40 na, svojke zavarovanih članov) dnevna denarna podpora znaša le Din 1.50,
• *v-.-	.
c) oprema; za novorojenčke Slamicami Din 207.592.50 in eprenia. za^novoro-jenčke svojkam Din 1.0TO.fi54’50.' skupaj^ Din 1-287-247 ali 5’92%. iSlknpno znašajo porodniške podpore z opremo deteta im z izdatki zat-hahi§ko pomoč Din 2,586.14410 ali 11-69%,
f) zdravila članom Din 2,201.003.12. zdra* vila svojcem Din-577.723’9 ali skupaj Din 2,778.726.12 ali 12.34%,
S) stroški za lečenje v bolnicah članov Din 2,329.825.49. svojcev Diiv 526:521.39-skupaj 'Din 2,856.346’SS ali 1269%.
h)' pogTehmiinaL Din 305.769.50 ali 1-36%' okrevališe-a' in zdravilišča 210.778M ali 0.98%. K temu je »prišteti’ še' nekaj manjših postav'tako, da so znašali celokupni izd alki gori navedeno isvoto.
Označeniif, odstotM^zna!tno i preseda jo inormaJo. katero dopušča'- statistično :n zavarovalno matematična 'osnova -zavarovanja. Iz posameznih1 pOfctavk je razvidno. kje tiči kriza n-at&e ^varovanja 'in "kje iTeži; mor/nost odpomoči1. Usoda zavarovan ja je v rolkah zdravnikov, ker je izroen dvorna, da velik det'Odis.totkov odpade na simulacijo in zavlačevanje !>o-lez»i.
Nasproti »pojdavikaom: izidaltkovi-lizKaza* jejo prejemki: sledečo sliko:
a^ prepiis holniako zavao*ov.;; pri!spov* kav (zaostanek v plaičdtifih so,še vedno visoki). Din 22,512.770.57,
i	h),'Obresti' 796-‘tl9-18 4nsneJIraj:tmain3ši!h postavk. Tako znaša primanjkljaj za prvih 9 mes. D 1,902885.44. Ta vsotai je za maše vre jene jše razmere; in večijdiftd' večje hii^ijen. kulture naravnost velika int hit morala ^klicati K sodelovaitijni-v-vse^; in-torosente.^ drugatSo. - BO.-.vhu^e^pp^iedjee
nefoibežne.	.	v,	,
jt'-- <LrJ;	^
Iz bol niške' statistike netajvrnaj^iffivj
nejših številk:
J X
m
A. V hioln ibo je *’Klo1 oddam ih^4951
im l^Mstvojoev. •cdv$.'2&% vpeg«..clan-stv«.	   .	.
'B.-fJ^ot?h*ničuffif naprav je1 hilo''dovoljenih 6^48 oseham ' aiM' ■ S.50% ‘ vse^a čJanstra.
'%i	J'
C,	Obolenj je.hilo prijavijeniih 22^65 'ali W3i% ali vsajk tret jMiV zavarovaai efam je »bolel.
D. ^Porodov (prk- avdjkah: 1983 al-i- 3i67-%/ pri čl-mnicah 814 ali 1 00%) 2797.
E. Kezgodmih! slučajev 1367*ali' 1^8&%. -> .Stailež članstva 1. decernhra'1925 je
dovedi 74-609.	-	I
^ee, žalostno je gledala nvlado deklico. .,l je brezskrbno igria'lw. Usoda 'ven-^ne more JMti tako kruta; «3» bi jo dtr^ala od nje. Tretji wčer je zaslišala ^ *»topnju«ah korake in šumenje svdlna-obleke, vrata so se odprla. Z Mislkajo-imj očmi je.skočila Amica kvi^31tu, stepr-roko proti vstopivši ter zakričala: ^jasiaji^ iPi-osere jo tujka rekla: »Daj Jfvojejra. otroka!« n / i05™®1 beseda je padila. Anica ni od-Mi- - življenje ji je zjeJkTenik) ži-voe, ’.° je držala kakor ščit pred' Nado, ki i® stisnila ,]^ nji, odločno je govorila: R i^ena, kdorkoli si;; vedi, da ne tnarodft Jsa ° **° Inn:^7ie. 'ko d«n življenje otroku-d'!.1"3^8' 8 wo5° noskoDČnotmočjo je vsa-siv« '	življenja pod tvoje
/^ narava določi, kdaj ga izročiš 'be-^ dnevu-. Moraš! Le v tem smislu si ®a hi, pa' očuvala sama sebe — izpoiataivdllia svoje dede v !tl i?a zaupala tujimi rokam.* _Preeeine6eniaf je stala tujka pred Anico, ^I jnČEivrriico, vrata so'ostala so se jiremikale črne fen-n«Jdaljeva!a:' »Tako sli po-«o?	•	Toid*	s5j,!i t5 videla-.tfroz.: 10
4 ' aKor jaz, ko sem privila otrplo de-V' ■. Sv°3e srce, si-li videla v oni noč:, prenehalo biiif v kotu <<obe za ve-*rce uaja ves te jše ^matere, medtem ko
Kem ja® skušala obuditi tfm'rzlar£>i otroka? Ali sl ču'bila z menoj lraiko jo bila z detetom ogrožena moja deklifek.v čast? Neštete noči' sem preoulai oh njogovi posteljici. Ali si ti: želela radiih,širrti ljub-Ijenaga sama' s« n riti in zahrepenela po življenju radi otroka? Žena, tako >em postala jaz mati! Samesa sobe pjzab!ti in žrtvovati radii otroka, to js materina I;ohezen. Tako sem ravnala, otrok je ato j!«	.-sv
 [	^>.‘v4	*
Tu/jkai je padla pred ‘Akits* na Solona ier dejala: »Srečna si. da. ti s m ■: la tako ravnati! Ali ni,si rekla: samega sohei’(.-zufjiti je materina ljubezni? TuiH ia* sfem tovrševalM isto, ker sem so ločila sd «v> ;epa otroka. Proti volji bogatih in plrmemitih atarišev, sem se SKrivaj pc-ročlla r. revnim možem. Ako bi kd »mojih domačih slutil, 'bi bila razdedinjena in zavržena. Zvesta sem mu ostala. Ali bi ti ljubljene/ra pustila radi zunanjih koristi? Tudi ti 6i ostala zvesta in samevala, da je odnesel čas bujru cvetje iu!a-dostii. To je moj greh sedaj sodi! Lc-člJa sem se iz ljubezni od svoje na jVečje sreče. otroka, da mu jo z a s j ff a rn rtf.' ■ St Rrši so pomrli, bogastvo me je obsulo, soprog me hoče popeljati v erotričo deželo uje-govo lepe domovine, !e nekaj mi manjka"' proseče je iztegnila rok >: »Auico, uaj-li Nada ostane siromašna?*
rA]ničin obraz §e je razjasnil in' neJčaj irrilogajKa je oblilo: .Samega sebo p<;za-biti in živeti,za svojega, otroka;-:® niate-»rina ljulbbzen; je šepetala, v desnico tujke jo stiismiila listine, položila roko na 'Nadino glavo ter rekla:	V ,
»Pojdi in .bodi srečna!« 4
'Protii nebu pa je dvignila' lVite in vadihiraila: »Moj Bor! Pomagaj mi" prenašati. samoto življenja!« Nac.nkrat *-tti jo objeli dve krepki roki in oči ljubljenega ko se ji zasvetile nasproti.
^»Amioaj, Anica.,«.jiL.je-govi)rik>poslu-šaj izpoved skesanega, odpusti mi — med rešenimi Virginije sem., bil tudi jaz, ako moreš ljubi me še! Bog-u hvaležen sem se v-rmiil domov, k tvoji hiši, tvojim vratom. Pred tvojimi nogami, sem videl klečati moža, v tvojem naročju otroka. Govorila si o vroči ljubezni. Pobegnil sem. ponoisen, da bi se ponižal. In od tedaj je_ bilo morje moja domovina. Po več letih je umrl moj stari sitric, postal sem (bogat Enkrat bi te rad še videl, da bi ti ne vedela. Naša ladja se je razbila, morje je požrlo moje zaklad«. Peve.n. in bolehen sem se privlekel do sem, usmiljenke so me vzelo v samo-jtsm. stregla mi je sestra Šestina. Ubog sem, toda močan na ljubezni in ži.vljenski sili in te vprašami
»Mi-Tii hočeš odpustiti in začetCKvljo*' n je z novai z menoj?«
An t-ca je globoko vzdihnila) tor^Se o-; zrla okroc sebe. nova matv>!je pritielkaTai' Nado k sebi, predi njo pa j©1 staj! nekdanji zaročenec in čakal od.irovotra.,Ajli-ca* mu' je pOcMa-rokVig novi’ zvem1. ■	^	4
Ro je ztirsltela ipom 1	n'«a!e'kr»-
f-i&c cvetlice Aničin dom1, kil ga. ji jepo-darila Nadin« mati. Kmalu? je občutila materinsko veselje na lastnem detetu, ki ga je'nazvala hvaležno: Kegina. <
(Iz ang]esQine:tC..S.)'
oDnanDDDCDao □ □
ie n»š najboljši doma5i infotnaSn* im» ▼ t»«K aytih Zanesljiv poverjen^e daj» infomieljt • Yitn>» peafttno p* 2» o inoma» gt—jn dettatnih gKToder»trf r-fko-indnatrjjikih podjetij in priratmib owb fnform>cij» go toen», ir.orpttt in hrte *9 n&h»j> t Vnta K>t*dži<?a ni. II, Bflogr»d -ovteVfan je 6-55. » Vzcjam! bmU Atco
iDnoomnooDo o o
\
k?''1-
' '
v MaHborn, sne 5. jaiinsfja 10??
Šivalni stroj, Ringšit, ▼ ur;
boljšem stanj« se prod*. Ogle v dati v »la4fii<5arni Wi*t»u, Al«' k»*tidrova cesta 40.	IS
Stanovanje na deSall, sob«, lokale, zamtno stan«vanj v me«tu. na razpolago. Stanovanjska barza „Mar.sUn‘. 18
Opremljena spalnica z električno Issjo, 'posebnim vhodom, ?• bo!j*i ssebi takej od-Ja. Naslov » opravi.	17
Poior! Izrabite priliko.
uautung-iviia od Din 4i — nsprsj. Crepp« de Chine od Din 68 — naprej kakor tudi vse diu ;o manufakturno blago se risbi pri J. TRPIN. Glavni trg 17, Maribor	1
Oprani eisr MruftrPtinifske Banko y Beograda
javlja tužno vest, da je njegov prezaslužni in dolgoletni član, gospod	,
| Leseno pobiSivo železno nolnštv<* Tapeto« pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge	n
Zavese
Blago za poliiStvo Posteljno perja
po tesredce Birkih otr nab » taljjl pohištva
KNEZ
predsednik zbornice za trgovino in obrt itd.
danes ob pol 10. uri po kratki bolezni na Dunaju preminul Pokojnika ohranimo v trajnem spominu! Beograd, dne 2, januarja 1926.
Maribor
Gosposka nlilca si. 20 (Pizchanova hi?a)
Svoboden ajied! Ceniki brezplačno!
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslužni in nepozabni, dolgoletni predsednik, gospod
KNEZ
Imetnik reda sv. Save 119, reda, podpredsednik Zveze industrijjcev, predsednik Ljubljanskega velesejma, podpredsednik Ljubljanske borze, predsednik in upravni svetnik mnogih industrijalnih in denarnih podjetij, veletržec, industrijalec itd. itd.
v soboto dne 2, januarja 1926 dopoldan preminil na Dunaju.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je odlični pokojnik stal na čelu štirinajst let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik ohrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.	16
»Mariborska,Tiflkaarna« y, Mari boru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekocinv SuJndler,
*red*t*saiikj .Vekoalar Scindle t, novinar. Oba v Maribora
novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora*