wmnno awp wmawap oroo «t- ^ —y iuiimiun if to iwey 0010— t, i»it. wttbiit m fow wfbi op «w yoml i. t. if orthr rfth pwdM, a. h. Burieeoa. p. m. Qem b—cage n». ......."gas -jL-aja . y I »ajveijt slovenski dnevnik A ▼ A TT"^ ^^ T1^ A The Largest Slovenian Daily p fUrMMnk M 1 ■ it ^ \ il If I 1 I 1 il in the United Staff. uLAkJ ll AlVV/LfA — I b X«w York celo leto...* 6*0 ^ 7 H za faKgcutTo oio i«o.., 7J* | Llgt slovenskih Marcev v AmerikL » B ar^MB^^^^ TELEFON: 2876 COBTLAHDT. Entered m Second Class Hatter, BepTewher 21, 1903, at the Poet Office at Mew York, H. Y, under the Act of Congress of March X 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. Ii8. — fiTEV. 148. NEW YORK, THUKSDAY, JUNE 24, 1920. — ČETRTEK, 24. JUWA, 1920. VOLUME XXV11L — LETNIK XXVIIL POMANJKANJE FARMSKIH DELAVCEV IDELAVCI VEDNO BOLJ ZAPU&ČAJO FARME TER SE PODA IjAJO V MESTA. — NA FARMAH 8EVER0ATLANTI&KIH DR &AV MANJKA TRET iN A DELAVCEV — EDINA ODPOMOC JE [ MOONO PRISELJEVANJE — Kep delaveev s farm — je rek« I neki narodni ekonom — ki je prišel v»'-eraj i* Washington« v \V*v York — lavieraa vsako leto \ frjf in l»olj nevarne .luuenzije. Tudi glede tega vprašanja je izvajala vojna zelo ttsodepoln upliv, kajti na tisoč« mladih ljudi / dežele, ki »o morali k vojakom L.ii v Evropo, je o*ta!o no t:jih odpustu iz armade v mestih, ker uu-fclijo slednja njih želj« po raba\ i in pu*tc.!ovrtvn ter njih mladi sili veliko vw'jf polje in k«-r jim enoličnost in enak«*merno*>t ž»vljeija na [deželi *•«•«• »»«• uiraja. Sploh pa je hi! I a b#*jr z dež»-le že preje, čep raV ne v toliki meri, znamenje » asa, o čemur nam pričajo številne zapuščene farme v se-\ernem delu države New York ter vsepovsod po deželah Nove An- KliJ*- V Albany j»- iz«lij sedaj konjitej za delo na farmah v svojem poroeilu uvaževanja \ .*»-deii svarilni kli«*, ta Irka na vrata poiuanj I .iii.}»' najbolj potrehu'.h živil, če se ne bo v tem oziru se tekom pobija ukrenilo kaj ii ■.»»« šnega /a pospravo poljskih pridelkov. Tudi uržavna industrijska komisija je v številnih mestih ustanovila nabiralna ali rekrntanj >k< urade, kjer dobi lahko vsakdo dobro delo >u dobro plačo pob".' prostega stanovanja in hrane. RavuoTako bodo skušale pofjedt-Kke šole nastopiti v tem oziru. Kot razvidno iz t»ga s skuša na razli«ne praktične načine odpomori veliki potrebi. sever« allaniiških državah manjka soglasno s poročilom po Ijedrlskega dt-partmenla več kot *-na 1 retina delaveev, katere se po-tri-biijt* pri /.»-Ivi in to je številka, ki je preeej vznemirljiva. Dokler \abi mesto s svojimi številnimi Ivomieami. iu svojimi industrijami, ki stalno naraščajo ter se množe po reli deželi, je komaj upati na izboljšanje sedaj ob*«o.iečih razmer. Pri plačah kot se jih danes pla-«"uje i/urjejiim delavni i skozi eelo leto v mestih, je le prevei" razumljivo, če se loti delavnega in podjetnega mladiča na deželi veselja J«s'i enkral ir. istih jasli in to prav posebno raditep::. ker so videti prilike za somos,.»jnost in napredovanje velike večje v mestih kot pa na deželi in k«-r nudi mesto veliko več zabave v obliki trle-diač, plesišč in družbe W to razgreva fantazijo ter vabi mladeni-r« v samote in tišine na deželi v lun no mesto. Moderno mesto v ulo-gt lovi-a na podgan- Nevarnosti mestnega življenja pa mladi duh ne vidi ali j h pa no-t videti. Stojimo irsled fetrr pred probleniom. ki je dosti velik in obsežen, da zasitili vso po/O most. kajti to, kar predlaga jo sedaj razne komisije, so le pripomočki v skrajni sili, katerim manjka predpo-goj»\ za trajno izboljšanje položaja. Močno priseljevanje bi mogoče iraeasno premostilo nemarnost, a obstoječe razmere bi se brez dvoma * doslednem času S©p< t vrnile. Tudi se ne sme vedno računati s* tem. da sr s priseljevanjem od pomore neprijetnim situacijam, kajti o-zdravljeuje iu izboljšuuje mora priti od znotraj. I -J * ^s tt^CE^^^^j^ 9LACK SPORNO OZEMLJE V MALI AZIJI. RAZVOJI DEMOKRATIČNE KONVENCIJE DEMOKRATIČNI D&LEGATI IZ NEW YORKA BODO PREDLOŽILI IME QOVERNERJA SMITHA KOT PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA DRŽAVE. — VELIKA BORBA BO ZA SUŠO IN MOKROTO. -- BRYAN KOT GENERAL SUHAČEV. San Francisco, Cel., 23. junija. — Nepričakovano velika agitacija za governerja Smitha iz New Yorka, ki naj bi bil nomi-niran za predsedniške mesto in katero agitacijo so vodile ženske de-legatinje iz New Yorka, se je razvila naenkrat v nekaj resnično važnega. (Jovernerja Sinitha naj bi se nominiralo za predsedniško mesto. On sam tega še ne ve. Nekje zunaj na prerijah hiti governer države New York svojemu cilju nasproti ter se prav nič ne zadeva dejstva, da bo govornik tako odličnega stališča kot je Bourke Coek-ran predložil njegovo imo konvenciji. Brez dvoma bo protestiral, ko bo dospel, vendar pa bo kandidat države New York in vrjetno je, da se bo slednji državi pridružila še marsikatera druga ter glasovala zanj. Prošnje, naj se nominira governerja Smitba, so prišle v San Francisco iz vseh delov dežele. 1'lan narodnega komiteja Mack ima cele košare brzojavk in pisem v katerih se svetuje, da naj pride New York iz svoje obsknmost i ter prevzame vodstvo v demokratični stranki. Mr. Maek je pokazal pismo nekega odličnega moža v Milwaukee, v katerem se o-brača pozoriost iia dejstvo, tla je bil CJrover Cleveland približno iste vrste governer New Yorka kot je sedaj governer-Smith in da je Grover Cleveland potegnil demokratično stranko iz »rlobok" luknje leta 1864. San Francisco, Cal., 23. junija. — Delegacija iz Nebraske na demokratično kovencijo nna deset suhačev in šest mokrih. Vsled tega je videti nemogoče, da bi se obdržalo Bryana izven resolucijskega komiteja. Nekaj tolažbe pn je najti tudi v tem dejstvu. Glasi se da so trije suhači pripravljeni biti pametni glede vprašanja prohibtijske planke na temelju teorije, da je osemnajsti amendment tukaj, da o-stane in da ni nobenega vzroka delati stranki zadrege v kampanji s tem, da se ji odtu ji mokre volilce s sprejemom planke, ki odobrava Volsteadovo postavo. Mokrači se izjavljajo, da prevladuje isto razmerje na celi konvenciji in da bo velika večina delegatov glasovala proti mokri ali suhi planki v programu. Prihibicijonisti pa nimajo namena tako lahk>. izpustiti te konvencije iz rok. Njih nnmen je spraviti v program izjavo, s katero se bo absolutno odobravalo Volsteadovo enforement postavo. Suhači nameravajo predložiti isto resolucijo, katero so republikanci potisnili na stran. Mokraške sile pa so pripravljene upirati se temu navalu. Pripravljeno imajo planko, v kateri se izražajo za izpremembo Yol-steadove postave v toliko, da bo dovoljevala izdelovanje in zavživa-nje lalikin vin in piva mesto sedanjih strogih določb. To resolucijo nameravajo predložiti konvenciji proti bone-drv resoluciji, katero hoče predložiti Bryan kot glavni general suhačev. Splošno prevladuje naziranje, da ne bo sprejeta niti bone-dry, niti bolj svobodna resolucija in da bo konečni izid deklaracija, ki no bo nič bolj pozitivna kot je ona republikancev. VOLSTEAD PORAZEN PRI; I PRIMARNIH VOLITVAH! Oče slavne polodstotne enforc-jl ment postave j e bil poražen od & molcrače v. j ji - St. Paul, Minn.. 23. junije. —] Izmed vseh zastopnikov v kon-'Š irresu iz Minnesote. ki so bih kaii-:t didati za zopetno nominacijo pri s primarnih volitvah v ponedeljek.|n je bil poraz«/, le eden. Njegovo'ii ime je A. .T. Volstead, zastopnik a sedmega distrikta iz Minnesote, p ki je bil poražen z veliko večino, r Njegov nasprotnik O. J. Kvale, li 0 katerem se glasi, da je dobil re- k puhlikansko nominacijo. ;*? du- ti hovnik v Benson, kojega kandi- t di:turo je odobrila Non-Partisan j liga. Glasi se o njem, da je prohi- 1, hicijouist. vendar pa je znano, da so mokrači glasovali zanj. ker so \ bili skrajno nezadovoljni z defini- 1 eijo v Volsteadovi postavi, s ka- t tero se določa alkoholično vsebi- i 1 no pijač, dovoljeno* po postjvi, na ^ pol odstotka. t Izid glasovanja je znan iz 290 i med 376 okraji in ta izid daj*' > Kvale-ii majoriteto 2000 glasov. * Njegova večina se je stalno ve«"-a- * la z vsakim novejšim poro«"-i lom « tel je vsled tegra skoro gotovo, da s j<« jioraz.il YolsW>ada. t V St. Paul okraju, namreč četrtem, — je zmagal neki človek, [i ki je skoro neznan v poI;*iki 'n i ki je izjavil, da. je tako moicer, da I bi se gm lahko o vilo, nad demo- < lcratičnim kandidatom, A rt ur jem « Van Dyke, bratom prejšnjega ] kongresnika. < ,, i 1 STROJNE PUŠKE PROTI IRCEM' Vroči boji med nacijonalisti in unijonisti. — Vojaštvo j« mirno gledalo spopade. Londonderj, Irska, 23. junija. Danes je bilo tukaj usmrčenih pet sinfajnerjev. Padli so pod strojnimi puškami. Londonderry, Irska, 23. jnnija. Boji med nacijonalisti in unijonisti se nadaljujejo. Zvečer so napravili prebivalci na ulicah deve( * barikad, izza katerih so streljali. Ustaši so kontrolirali danes zju-i ti a j skoraj vse mesto. Mestna o-blast ni izdala noben ga poročila o izgubah, ki pa morajo biti vsekakor precejšnje. Vojaštvo popolnoma mirno gle- i KAKŠNA RO LETINA I V NEMČIJI?! i — I Lgledi glede letine v Nemčiji so M sedaj manj ugodni kot so bili pre- p je in bati se je stavke delavcev, j - ; Berlin, Nemčija. 23. jun:ja. — j Splošno pa je pričelo prevladova- (i ti naziranje. da ne bo bližajoča » se žetev odgovarjala pričakova- č i njem. katera se je gojilo z oziromjz I na pridelek letošnjega leta. Ena i f avtoriteta izjavlja, da bo treba j s približno tisoč milijonov mark za .b nakup živil v inozemstvu, da se o-jt< hrani deželo pri krušni raciji te- g k oče ga leta. Nadalje se izjavlja, s da bo neugodno uplivalo na žetev tudi pomanjkanje dela in da b je pričakovati številnih stavk po- š Ijcdelskih delavcev. V kolikor pridejo vpoštev ži- t vila za maso naroda, se tekoče n leto slabo končuje. Iz številnih s delov dežele poročajo o krušnih j irgredih. V Muenster so dovedle j visoke cene, katere se zahteva se- j daj za kruli, v soboto do številnih demonstracij. Ljudje, ki so se t vdeležili teh izgredov, so nasko- s čili in oplenili prodajalne in na-si opit i je moralo vojaštvo ter raz- 11 gnali demonstrante. Te demon- s stracije so se vršile skozi eelo noč F tei skozi včerajšni dan. 1 V Osnabrueck so zavzele de- 1 , fmonstracije posebno čudno obliko ir. to vsled visokih cen živil. Pro-, klamirana je bila stavka kupoval- j' ecv in nato so odšli posamezni od-.1 i delki ljudi v prodajalne ter do-ji i ločili cene po katerih se mora pro-il dajati sočivje, meso, surovo maslo; in dniga živila. Cena sadja in zelenjave je bila določena od povprečnih štirih mark za funt na pol marke funt. Meso se je skrči-Jlo od približno 26 mark na dva-| najst in prodajalci so konečno pristali v nove cene. Nemiri v Osnabrueck so posta-1 li veliko bolj resni v pretekli no- * či. Velike ljudske množice so vpri-zorile poskus, da otvorijo ječe ter je bilo le z veliko težavo mogo- * če odvrniti jih od tega koraka. ' Sledili so poulični boji in strelja-" nje je bilo slišati do dveh zjutraj. Glasi se, da red ae ni bil ustnov- * Ijen in da trajajo nemiri še na-" prej. v fwsgiw5si(w5ai^saiwgjiwga i.____ i- da boje obeh strank. Tukaj kro-f. žijo poročila, da se zbira ▼ bližini t velika prostovoljska armada, ki namerava zavzeti mesto. Obe stranki se poslužujeta strojnih h pušk. __ GRŠKA NOGE NORENE NAGRADE' __s V enizelos pravi, da se bo borila > pioti Kemalu edinole v namenu, da zopet uveljavi mir. ^ Boulogne, Francija, 23. iunija. Grški ministrski predsednik Ve- ^ nizelos je videl triumf svojih načrtov glede Turčije včeraj, ko je | zavezniški najvišji svet stavil o-ft-r.zivo proti turškim nacijonali-stom pod vrhovno vodstvo marša- ^ [la Focha. To se smatra za zago-^' j te,vilo, da bodo Francozi in An-| gleži pomagali Grkom, če bi prišli slednji v zadrege. Mr. Venizelos zanikujc na od-^ ločen način poročila, da hoee Gr- ^ ška posebne dobičke kot plačilo . svoje vojaško podjetje proti I turškim nacijonalistom, katero na I roerava vprizoriti. On pravi, da se se zavezniki pritožili, da nimajo nikakih sil na razpolago in da je Grška enostavno ponudila svo- j je sile. j — To je čisto navaden hišni razum, — je rekel. — Zavezniki ser bore proti nacijonalistom. Voj-U2- ne more ostati statična. Mi se moramo boriti proti nacijonali-stom. Premagati jih moramo ali pa biti puoraženi. Ker ne more- . ino dovoliti, da bi bili poraženi, ( moramo zmagati. — Jaz sem enostavno ponudil 90,000 mož, katere ima Grška v ^ jSmirni in nikdo ni nasprotoval .irojemu predlogu. Vsled tega Ibom izvedel naročilo, katero so mi |P0verili. * - ] "BMENA NEVABN08T" PRETI CALIFOBNUL . j I Sacramento, Cal., 22. junija. — Governer države Californije, Stephens, je poslal državnem« tajniku Colby-ju pismu, v katerem se glasi, da je veliko priseljevanje ' Japoncev v Calif orni jo ustvarilo " vznemirljive razmere. Governer ' prosi, naj nastopi zvezna flada - proti neprestanemu priseljevanja . Japoncev diplomatičnim potom - ali se sprejemom strogih izklju" . čevalnih postav. BBZIPARHXK "REOINA" (Lloyd Sabando proga) odpluje v Genovo dno 17. jnHja. I Cena do TrsU všterši vojni M - $93.50, : do Ljubljana vitovši vojni davek 1 Kdor ieH a tam panukom «dob-e no in brao potovati, naj nam takoj ^ piše aa tosadrrooo pojasnilo. ____Tvrdka Frank Saknr PALMER VIDI V STRANKI HARMONIJO l ■ 7j i Eden njegovih pristašev iz Penn- 1< sylvanije pravi, da bo dobil 400 » glasov pri prvem glasovanju. Chicago, 111., 23. jnnija. — Generalni pravdnik Palmer je bil j eden izmed številnih demokratič- j-inh voditeljev, ki so šli včeraj sko- jj zi Chicago, na poti na narodno r demokratično konvencijo v San 5 Franciscu Mr. Palmer je bil na «, posebnem vlaku, ki je vozil delegacijo 250 demokratov iz Penn-sylvanije. — Nobenega spora nI v demokratični stranki, — je rekel in nobenega ni pričakovati. Vlada F popolna harmonija. , Palmer ni hotel razpravljati o f j svoji lastni kandidaturi, a War- j |ren Van Dyke iz Harrisburga, ta j- 2 Inik državnega komiteja iz Penn-sylvanije, je rekel, da bo stopil \ , Palmer na konvencijo kot naj- ( močnejši med vsemi delegati. Re-1 kel je nadalje, da bo dobil Pal-1 mer pri prvem glasovanju 400 » glasov. Tom Taggart, elan narodnega i komiteja iz Indiane, je bil tudi včeraj v Chicagu na svojem potovanju proti zapadu. Dal je izra-l1 za mnenju, da ni vprašanje suše ' ' ali mokrote še nadalje politično 1 vprašanje, temveč vprašanje po- 1 stave ter njenega izpolnjevanja. k Na vlaku se je nahajal tudi Ro-: land Morris iz Philadelphije, poslanik na Japonskem, ki se mudi E v Združenih družavah na dopustu ter veliko število nadaljnih odlič-■ nih demokratov. I --- » r WMiwa^awsaiwssiiwssiiwsg TURKI IN FRANCOZI Pariz, Francija, 22. junija. — Temps pravi, da so turške čete napadle Mersino, mesto ob Sredozemskem morju. Francoske bojne ladje so otvorile močan ogenj na napadalce. MEHIŠKE VOLITVE. Mexico, City, Mehika, 22. jun. Državni tajnik je izdal daues o-klic za kongresne volitve, ki se bodo vršile 1. avgusta. Predsedniške volitve bodo v nedeljo dne 5. septembra. jfcfll j DENARNE PO&UJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah: 60 lir____$ 3.80 100 lir____% 7.00 300 lir $21.00 600 lir .... $33.00 " 1000 lir .... $66.00 Vrednost denarju sedaj ni stal-> I na, menja se večkrat nepričako« vano; iz tega razloga nam ni mo-, goče podati natančne cene vna« Mi računamo po ceni istega dnet . ko nam poslani denar dospe v . roke. i Denar nam je podati najbolj po ! Domestic Postal Money Order, ali . pa New York Bank Draft. Tvrdka Frank Sakser, ^ 82 Cortlandt St, New York N. X ] Vstanovljena leta 1893. j živa sieer ni bilo' objavljeno, iz .zanesljivega \iis. se je pa izvedelo, da je pisan poziv v strogem in odločnem tonu. Predsednik železuičarske bratovščine je izjavil, da mora biti 1 vprašanje {»Irde pla«" še pr«*d kon-r»'in ifira tf^ltia rešeno, ("•••s, da se bo v nasprotnem slučaju situacija znatno poslabšala. — Vse to je zakrivila železniška oblast — je rekel. — Železničarji hočejo pokazati narodu, da 'se na tak način ne da reševati taki spornih vprašanj. Že več me-|seeev prosimo iu silimo železniško oblast, naj uravna pla«V, toda odgovora ne dobimo nobenega. Dolgo, dolgo časa smo potrpežljivo čakali, sedaj pa ne moremo več. sra iwsa (resi iwsa iwss PAR NOVIH RAZVOJEV V ŽELEZNIČAR. ŠTRAJKl) Želetniška oblast naj takoj poda! avojo odločitev. — Stališče pred-^ tednika Wilsona. Washington, II. C.. 2H. junija. Pie«|sednik Wilson je ilanes res no in odhx'no pozval železniško, oblast, ki ima svoj snlei v ( iku-j gu, naj prejkonii»goče pi>«l,t svojo edlečitev gleile železuičarskih j plač. To se je zgodilo vsled tega, ker plače železničarjev še sedaj niso definitivno uravnane in ker mi po raznih delih dežele železničarji rastavkali, ne da bi imeli od svojih unij potrebna dovoljenja. Besedilo predsednikovega po- Premisliti dobro, komo boste vročili denar za poslati »stari kraj ali pa za vožnjo listin. Sedat živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakot bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa preke starim izkušenim in premožiiim tvrdkam; kako bo pa malin reizkušenim začetnikom mogoče izpolniti avoje neutemeljene obljn be, je veliko vprašani«) Naše denarne poiiljatve ae zadnji čaa po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Eviopi dovolj hitro in zanea Ijivo izplačujejo. Vče-aj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po ale dečih cenah : 300 kron .... $4 80 1,000 kron .... $ 15.50 400 kron .... $6.40 5,000 kron .... $ 77.50 500 kron .... 58.00 10.000 kron----$153.00 Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam j« poslati najbolj po Dnweetir Monej Order, ali pa X**r York Bank Draft. ^v Tvrdka Frank Sakser, WmL B CorUandt St, Ve« York, M. Y. GLA& NARODA. 24. JUN. 1920 obe strani eno vrečo zlata, se odHg|j prejo vrata vsake trdnjave/' T^Bi kralj 'je vedel, kaj se more z d (■KI narjem doseči. In glejte! Nem<1«^| in nemčurji so spoznali, da bc^Bl|j kakor sedaj vse kaže. plebiscit n^B|| Koroškem izpadel za Jugoslav i joMjfl In kaj storijo nato Nemci T nAmI eni strani so zaceli strahovati |>S||| ■ pasn A. na drujri strani pa hočejflp|| z 14mazanjem " (podkupovanjemH^ doseči svoj cilj. Denarja imajH^g dovolj na razpolago in si pri ter^E|| mislijo, sedaj enkrat izdamo tol^H|| j ko in toliko miljonov, potem p^R|| ,bomo hI i in bomo rekvirirali teHp.| naložili zopet velike davke in rajHpi t en pa bo št i mala. Ljudstvo pa b^Egi ^ glasovalo in nemška rajtenga nflr^j bo šthnala. f|||||j - 2000 stavbinskih delavcev gre naHl Francosko. Pred šestimi tedni je franeoskaH|| - vlada prosila jugoslovansko vla-H|| -jdo, da bi poslala na KrancoskoMjVj " 2000 stavbnih delavcev, a brez u-Hl Lljspeha. ('edaj pa je odhod dovo4|| Ml jen in bo te Jni odšlo 'J000 0 lavcev na Francosko. iH L- frjkg J; Avstro-ogrska banka 0 izda nove banKovce po 1000 i 10,000 kron. Kot provizorij je izB| t dala star«- bankovce s črnim na«| () tiskom: "Eeht. Haupanstalt deiH| Gsterreiehisch-Ungarisehen Bank.H| 4 (Pristni, tflavni zavod Avstro-M| ^ ogrske banke.)" Razpisala jo 5(]H| ^ tisoč kron kot nagrado /.a uuegaH Ivi pi ime ponarejevalce. fpfj >-» _^Bj POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. I j- Pri odhodu v staro domovino H e- pozdravljam vse Slovence in Slo'-H li venke po celi Ameriki, posebnoK li. pa mojega sina Jožeta Zupan inW ij vse osi ale prijatelje v okolici« - Johns tow na, Pa. Obenem se za-Bj je hvalim Antonu Diinic in njegoviH h- ženi za vso postrežbo, kakor tudi™ ili vsem tistim, kateri so me spremili ■i- na kolodvor v »Johnstown. I^epaH rij hvala tudi tvrdki Frank SakserH e-jza pošteno postrežbo ter jo toplo H že|priporočam vsem rojakom, kateril v j so namenjeni v staro domovino. H 'A Bogom! — »Jožef Zupan, Dole, H »Jugoslavija. jf| • ^ * ^ \i Nemške Avstrije. p _ k Lekvizicija živine z orožniki na " nemškem Štajerskem. Svoj Čas so poročali naši listi. ^ da se v Nemški Avstriji pri re- ^ kvizicijah strelja. Celovški listi so zavijali oči in se priduševali, da je to laž. Kakor po navadi! Sedaj r prinašamo poročilo iz "'Arbeiter- * wille", ki pravi: "Sredi marca se ^ je imela izvršiti v Gosdorfu in Ratsehendorfu na Štajerskem re- ^ kvizicija živine. Po slabih skuš-L njah v drugih krajih se je privze- ^ lo k tej rekviziciji 80 orožnikov. Rekvizicija se je začela na ta način, da so v Gosdorfu dva kmeta * aretirali, ki sta govorila proti oddaji živine; potem so odgnali živino v Mnrek in cela patrulja je f odšla v Ratschendorf, da bi tudi 4 tam odgnala živino. Komaj pa so orožniki zapustili Gasdorf, je začela kmetica zvoniti na pomaga- i nje. Kmetje, tako v Gosdorfu ka-|( kor v Ratsehendorfu, so se oboro- : žili in šli proti orožnikom, vnela,, se je prava vojna, kmetje so imeli1] tudi strojne puške in ker jih je j bilo več. so obkolili orožnike, napravili šturm in zmagali. Orožnikom so vzeli puške in jih odgnali v Murek. kjer so vzeli odgnauo živino nazaj. — To je prvi del komedije. Sedaj pa pride drugi, žalostni del. Državno pravdništvo je dalo uvesti proti 124 osebam preiskavo zaradi pobune, streljanja na žandarje itd. Proti 5 osebam se je odredil preiskovalni zapor. ; kaj bo iz tega, se še ne ve, ker zadeva ni končana." Kaj vidimo iz tega? 1. V Nemški Avstriji so prišli kmetje tako na psa, da gredo rajši v smrt, da se gredo razši streljat z žandarji, kakor da bi si dali odgnati zadnji rep iz hleva. — li. 4 Strelja se pri rekvizieijali. pa naj to celovški listi še tako tajijo. —i Nemška Avstrija je narobe] ? svet, nobenega reda ni tam; žandarji, ki so prišli aretirat, so bili i sami aretirani. V nesrečni Avstri-. ji streljajo danes kmetje, jutri . delavci, človek visi med življenjem in smrtjo. Zato bi res bil že čas, da pridejo naši zaslepljenci v ■j svoj raj. i "Mazati" hočejo z denarjem. Tristo let pred Kirstusovini rojstvom je živel makedonski kralj Filip, ki se je veliko vojskoval, in ta je enkrat rekel zaupno svojim prijateljem: "Oe nabašete oslu na Peter Zgaga Cene papirja strašno naraščajo. T> j« v gotovih oz i rib dobro. Morda se bo končno vendarle približal čas, ko bomo imeli na svo- * jih čevljih usnjene podplate? • . • ! Predsednik Wilson se baje smeji, ko čita, da mu pravijo /"avto- * krat**', "diktator" in podobno. 1 Amerikancem se pa to nič sineš- j no ne zdi. * * * Neki znani ameriški pisatelj je spisal novelo 'The foolish lovers*. Že v besedi 4'lover" je izražen ■ poj m 4 4 foolish". To je ra v not a ko . kot če bi kdo zapisal " mokra vo- ( da". * • * Neka ženska v Los Angeles za- , trjuje, da je njen mož šampjon v j pol j uho van ju. 12. maja jo je poljubil štiride-, setkrat, 13. maja petinosemdeset-. krat in 14. maja stodvajsetkrat. i Ženske, ki imate može, kateri ; vas še večkrat poljubujejo, spo-; ročite. Sestavlja se namreč važna - statistika. Pri tem pa ne pozabite j povedati, koliko časa ste že oino- - žene. To je namreč v tej sadevi j poglavitno vprašanje. 1 V nekem Argu na Dolenjskem pravijo, da je deset poljubov za * ei: golobji odpadek. > • . * — Ali mi lahko poveste, kako se razlikujejo pristni biseri od nepristnih ? — Povem vam lahko, toda raz- z ločevali jih ne boste. 1 • . • Mezopotamija bo postala kra-ljevina. a Da, saj pravim : to je bil pa res boj za demokracijo. » .. " * * 0 Bivši zvezni sodnik Hnghes se zavzema za novo prostost. j_ Prepričan sem, da bi bili mi vsi e popolnoma zadovoljni s staro pro-k- stost jo in svobodo — če bi jo namreč imeli.___ i- # * # ii Dva fanta sta se pogovarjala o >i svojih željah in ambicijah. >- — Jaz bi želel — je rekel prvi li — da bi lul v Beli hiši. )- — Jaz bi želel — je rekel drugI — da bi bil moj bogati strie v l- božjem kraljestvu. nemški sindikalizem. Močna manjšina bo enako revolncijonarna kot so Francozi. V Belgiji je sindikalistična zveza soeijalistov narasla od 126,000 članov leta 1913 na 613,000 v letu 1920. Ta naraščaj se rekrutira povečini iz rudarjev. Belgijski sindikalizem je zmeren in teži za izboljšano'delavsko zakonodajo. V Švici vidimo iiarasti število soeijalistiego strokovno organiziranih delavcev od 30,1 uspeha. >; Opazovalec iz Mozhania. i "i Florence Mine, Dawson, Pa. i Ker še ni bilo nikoli dopisa iz l naše naselbine, sem se jaz namenil ) opisati tukajšnje razmere. Dela se vsak dan s polno paro. I zasluži se tudi prav dobro. Plača » je 75^ od tone za strojem. Premog je visok 4—5 čevljev. Slo- - vencev je samo eno družina in en . samec.. Največ je Slovakov. Delo - se lahko dobi. i Dne 4. julija l»o kompanija pri-i redila zabavo s plesom. Kakor se - čuje. bo dosti zabave. Tukaj ima-. mo pool room in ball game. -i Podnebje je tu dobro. Ako kali terega Slovenca veseli priti sem - za delom, ga lahko dobi, ker bi e radi videli, da bi še. kakšen Slo-e venec bil tu. Ta kratkega tudi - dobimo po kvart, pa prav do-1 ber je. Naj za danes zadostuje, prihod-i njie kaj več. Pozdrav vsem Slo-& vencem in Slovenkam širom Ame-!. rike, tebi list pa obilo uspeha, i John Šušteršič, i Florence Store, Dawson, Pa. Moxham, Johnstown, Pa. Ker sem zvest čitatelj Glas Na-r<*da, hočem nekoliko opisatL kakšne so razmere tu na Mox-harnu. Tu nas živi precejšnje število Slovencev in smo zaposleni pri različnih delili. Eni delajo v pre- j mogorovih, drugi pa v tovarnah. Dandanes se komaj toliko zasluži,! da se človek preživi v tej neznos-j ni draginji. Tu smo sedaj vstanovili zadružno prodajalno. Prostor je že za-rentan in v kratkem se prične z j delom, če ne pride do kakšnega { poloma, tako kot je sedaj pri Slo-| \eiiskem Delavskem Domu. Kako miio bili složni in kako smo lepo j napredovali, sedaj ga pa razbija-1 ino. Cenjeni rojaki, če bo tako šlo, bo šel Slovenski Delavski Dom rakoin žvižgat. Ne ozirajmo se na enega ali dva človeka. Pokažimo • jim vrata, pa bo šlo vse lepo na-' prej tako kot je šlo, ko enega od • teh ni bilo zraven. Saj ga poznajo vsi tukajšnji rojaki. Dramatični klub tudi dobro napreduje, ki dela vse za Slov. Del. Dom, da se bodo brž stroški po-, Krili. Razbiti so ga hoteli, pa jim i ni šlo. V klubu so sami taki, ki > so za Dom in pokritje stroškov. Ko smo li*. maja prvič nastopili. - j« pokazalo, kaj znajo naši de-, iavci. Seveda, če bi se samo tega učili, bi šlo še boljše. Cisti dobi-eek je bil li*7 dolarjev, takega še ni bilo tia Moxhainu. Seveda je bila kriiizaeija od naših sovražnikov, pa to nič ne de. Vsak je šel j zadovoljen in vesel domov. Sedaj se zopet pripravljamo na veliko igro 44Tri sestre"'. Igra je prav smešna. Kateri jo bo videl. Ko zadovoljen. Že sedaj vas vabi Slov. Del. Dom. Ko bomo dosti i ^GLA SJW A R OP A *: ■ jgjjjj^ ^ r «1M IIAiO y ^ MVMHMS HBHlt ti Utnjt MllMM IMltwafc • LAI NARODA p HMM HH ^wryli t» MwMMOMi YM »V« Kam gres, Italija? Ideglenost in neizrazitost inditičnega položaja Evrope močno in } kruto upliva na notranje politično, gospodarsko in socijalno stali- | š«'e Italije. I Strašne svote, katere mora Italija izdajati za okupacijo jugoslovanskega ozemlja ob Jadranu, so strašen parasit italjanskih držav- • Lih financ. 1 Položaj rimske vlade, posebno pa vojaški in gospodarski polo- j žaj, postaja neprestano slabši in nevarnejši. Vse kaže, da vsi Nittiji, vsi S« ia!oje in vsi Gidittiji ne bodo pomagali Italiji. ' Italija se danes i ahaja v pravem anarhičueiu vrtine«. Zavzemajoč matematično stališče, da v vsaki državi brez razlike vlad.- padajo in da stopajo nove na njihovo mesto, toda da narod estaja, lahko danes odkrito rečemo, da bo italjauski narod v zelo kratkem času sam odločil svojo uaodo in obenem tudi usodo Italije. Italjauski narod je prišel končno do prepričanja, da 44ogni hallo ha ta sua fine * *, du mora biti vsukega plesa enkrat konec. Danes je Italija do vratu zadolžena. Valja se v blatu takih dolgov, da je ue morejo rešiti nobeni davki. 1 taljanska industrija vsled pomanjkanja premoga skoraj po-\sod počiva. Samo pojedinci pod pokroviteljstvom velikih italjanskih bank tihotapijo iz Benetk. Aucone, Brindija in Genove inozemsko blairo, naj ve«* minufakturo, riž, sladkor, kavo, saharin, žvepleuke, sveče in na jugoslovansko mejo preko Tr*ta, Beke, Polja, Zadra in Šibemka, da ^a potem s pomočjo domačih "jugoslo-van»kih trgovcev" vržejo preko jugoslovanskih meja v Jugoslavijo. To je edino sredstvo, ki daje predvsem Tr>,tu nekaj življenja in zasluge. T«nla to je le kapljica sladke vode v slano morje. O zemlji, ki je aiia pred svetovno vojno pozorišče korupcije, morale, strankarstvn, despotizuia, nepokornosti, brezakonitosti in trajnih vstaj, o taki zemlji mora biti človek prepričan, da se bliža svo ji politični, gospr larski in socijalni propasti. Ta propast se pa skriva za odlašanjem rešitve jadranskega vprašanja in r. odlašanjem sklenitve sporazuma z- Jugoslavijo. Tudi tO j«* pomenljivo, pomenljivo toliko bolj. ker se je sam minister Tit toni pred kratkim jako nepovoljno izrazil o notranjem položaju Italije ter rekel, da je skrajni čas, da se jadransko vprašanje in vprašanje Reke čimpreje reši. Italjauski naeij malisti, bi morali že enkrat, in to čimpreje. t en boljše, izreči svoj konfiteor ter presekati svoj gordijski vozel svoje politične blaznosti, ki se koncentrira v iioreu-pesniku Rapa-gnetti — vulgo Gabriel« D'Annunziu na Rt»ki. Kfiitev Italije se mora najprej postaviti nad vse malenkostne c sebne ambicije in kilave l>orbe italjanskih političnih strank. Žalosten in težavni položaj Italije, tako zunanji kot notranji, se l.ajboljše zrcali v panikah na genovski, rimski in milanski borzi. Velika industrijalna podjetja gredo ua kant, delavci se spopadajo z vojaki, karabinjeri in mestnimi oblastmi, splošno socijalno nezadovoljstvo, na stotisoče delavcev brez dfla, brezmejno nezadovoljstvo narodu, posebno j»o kmetih, vse to kaže, da se tur na telesu Italije vedno lx>lj ve«'-a ter da bo kmalo počil in polil s svojim smrdljivim gnojem one. ki so a svojo neumnostjo in svojo sebičnostjo pognali Italijo v labirint. Iz tega labirinta j a zamore rešiti Italijo in italjauski narod edi-nole Jugoslavija, ona Jugoslavija, iz katere so mislili izrezati najbolj sočne kose mesa ter jo spravitil po svoje politično, gospodarsko iu vojaško jerobstvo. Pred ouVhIoui v Jugoslavijo 'tem potom pozdravljam vse rojake in rojakinje j»o Ameriki, po-jsebno pa moje prijatelje v okolici Johnstowna. Pa. Srčna hvala ti-I stiin, kateri so me spremili na po-! stajo v Johnstown. Lepo pozdravljam tudi člane društvu Triglav 'št. 82 SNPJ.. kakor tudi člane »S. 1>. S. P. D. Moxham, želeč jim veliko napredka z novoizvoljenim odborom. Kličem vam: Na zopet-no veselo svidenje v Ameriki! — Jože Glavač. * * 11 Pred odhodom v stari kraj enkrat lepo pozdravljam vse pn^ jatelje in znance sirom Amerike, I posebno pa mojega brata Jožefa I Želko. sestro in svaka Matijo iu ! Baro Kukar, brata Janeza Želko !v Jolietu, 111., ter njegovo ženo in otroke. Z Bogom in na svidenje i v Jugoslaviji! — Jurij Želko. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da mi je umrla soproga ANNA DBOBNICH po triletni in nad vse mučni bolezni, stara 55 let. Pokojnica je bila doma iz vasi Zagorica. v Du-brepoljah. Umrla je dne 1. junija. Sj)remili smo jo k večnemu počitku ilne 4. junija na katoliško pokopališče Mount Calvary v Salt Lake City, Utah, po cerkvenih obredih. Dolžnost me veže, da se zahvalim vsem rojakom v okolici, ki so se vdeležili v velikem številu sprevoda. Posebno se zahvaljujem družini John in Mjtrv Stare in Miss Stokar za vence, ki so jih i položili na krsto pokojnice, kakor tudi, ker so bui vedno v pomoč meni iu ljubljeni ženi ter me to-. lažili v skrajnem času. Tebi pa, ljuba, žena, naj bo . rahla zemlja in počivaj mirno, i nam boš ostala v vednem spo-[ minu! i Žalujoči ostali: Prank Drobnich, soprog. Joseph, Anthony in Rudolph, sinovi. Agata Brodnik, hčer. Midvale, Utah, 16. jun. 1920. znani!, kaj se godi v njegovi hiši. Ilotel je vsaj malo veselja skaliti tožitelju. Krivca ni pa nič kaj veselilo iti domov. Kar tam v gozdu je počakal prvega vlaka ter se odpeljal neznano n :im. Tako mu niso mogli indijanski agentje do živega. Ali bo sedaj rojak Drob-nič skrbel za družino svojega soseda ? iu koliko nagrade bo dobil? Calumet, Mich. Krščeni sta bili v nedeljo 13. junija dve novorojenki, in sicer Angela Margareta, hčerka Johna D. in Catharine Zunieh iz Yellow Jacketa, in Veronika, hčerka pokojnega JServacija in Marije Ba-rioh iz Tama račka. Mr. Marko Kotze je v nedeljo 13. junija odpotoval v New York, odkoder se je podal s parnikoiu v Trst in od tam bo po okupiranem ozemlju odhitel v odrešeno Jugoslavijo na svoj dom v Poljanah, kjer sra njegova družina že željno pričakuje. Poročena sta bila v sredo 16. junija v slovenski cerkvi Miss Frances Kopsh, hčerka Mr. in Mrs. Kopsh iz Floride, in Mr. Russell Adam Krupp, sin znane nemške rodov i ne Mr. in Mrs. Jos. Krupp iz Blue Jacketa. Kot priči sta bila navzoča nevestin brat John Kopsh in Miss Eva Chaput. . V četrtek 17. junija so se vršili takozvaui 44graduation exercises" calumet.;ke visoke šole v gledališču na Red Jacketu. Veliko število mladih fantov in deklic je prejelo zrelostne diplome, katere jim odpro vrata za višjo izobrazbo na vseučiliščih. Izmed Sloven-i eev je to ,pot samo ena graduan-tinja in sicer Miss Mary L. Ster-hentz, hčerka Mr. .Tosepha Ster-, bentz iz Lauriuma. — Na višji , šoli Srca Jezusovega pa je dovršil svoje študije mladenič Joseph [Perko iz Lauriuma. Mr. Marcus Sterk ml. in soproga sta dospela na Calumet iz Ke-"noshe. Wis., na kratek obisk so-! rodnikov in znancev. J Mr. Marcus &terk star. iz 5. ceste je odpotoval v Kenosho, Wis. V mojem kraju (jaz sem namreč od ta m, kjer pravijo pipeu popkalca, dekletu zijala in močniku podmetenca) žive originalni ljudje. Pred vojno je bilo tam vse ccsarsko. Ruda cesarska, gozdovi cesarski in voda cesarska. In v cesarski vodi je nekoč lovil stari Pavle ribe. Ni mi treba praviti, da je bil tudi ribolov prepovedan in cesarski. Pa prideta po poti žandarja in zakričita na Ifavleta, rekoč - — Mož, ali je vaša ta voda T — Moja glih ni — je odvrnil Pavle, — piješ jo pa lahko, če si žejen. Po teh besedah je počasi odšel na nasprotni breg. • • • — Pavle, koliko ur je iz Poljan do Žirov? — ga je vprašal nekoč tujec. — Ne vem prav natančno — je odvrnil — rekel bi pa, da je sko-i raj v vsaki hiši katera. # • • Naša mačka, lepa, mlada, mačic pet je porodila; zdaj seveda iznebila b> se jih neskončno rada. To je bargain — prav zagvišen, če jih da po d\p dolarja. No, seveda, po ^pogojem, da bo tisti, ki jih ustvarja, spravil priličen komišen. na delo. Da bi se pa Mr. Drobnie bolj trdno prepričal, da res teče v Krivčevi hiši 4 4 vražji stude-nec", je šel na telefon ter poklical indijanske agente, ker tiidi take tajnosti ni mogel sam zase obdržati. Kakor požarna hramba je pridrvela tolpa indijanskih lenuhov v Krivčevo hišo ter pobrala, kar je bilo zanje. Treba je o-, meniti, da si Krivec in Drobnič nista bila najboljša prijatelja. Ko je videl drogi sosed Krivcev, da še njegovemu soseda Drobnica bliža venec zaslužene smage, na-' vdala ga je zavist. Ne bodi len, je drvel naravnost do rodnika, v, kar' teremjp.d^a JWreeU^JWL ^ Slovenske novice. Cleveland, Ohio. 1'mrla je v pondeljek 21. junija zjutraj Frančiška Zupančič, žena Jožefa Zupančiča, 1412 E. 34. St. Ranjka je bila stara 5G let in doma iz Podturna pri Toplicah. V miru naj počiva! Po sedanjem ljudskem štetju ima Cleveland 796.836 prebivalcev. Glasom te statistike bi bilo Slovencev v Clevelandu 19,332, dočim so jih leta 1910. našteli 14 tisoč 332, ker tedaj se jih je mnogo izjavilo, da so Avstrijci. Drugih Slovanov so našteli: Rusov 2000, Poljakov 48,535, Čehov 46 tisoč 296, Slovakov 20.977, Ukrajincev 2500, Hrvatov in Srbov 6 tisoč 349, Bulgarov 200; kot Slovanov se jih je dalo zapisati 800. Iz katerih dežel so ti '4Slovani*'t Joliet, I1L Vročina je obvladala rojaka Maxa Roliha, 500 North Broadway, v soboto 12. junija, ko je delal v žičarni, Kakor znano, je pred nedavnim prišel rojak Rolih iz jugoslovanske prostovoljne armade, ki je služila tekom vojne v južnih krajih Evrope. Edward W. Stiglic, sin Franka Št igli ca, 204 Stone St., se je 14. junija vpisal v prostovoljce ameriške. mornarice« Poslan je bil v Great Lakes Campo. Do 50 raznih tujcev je priSo v pondeljek 14. junija na okrožno { sodišče k izpraševanju za državljanstvo. Izmed teh jih je dobilo 15 državljanske papirje in med letni so sledeči rojaki: Anton Popek, 1402 Cora St., Ignacij Rom. 713 Nicholson St.. Dominik Uržič. fc23 Summit St., in dragi. V torek 15. junija popoldne se je igral poleg kanala, južno od fettbv mosta, mali Jo* Mlakar. 6-tetfci sinček Johna Mlakar,, 829 North Bluff St. 4'Lovil" je ribe, kakor poročajo njegovi soigralč-ki, ki so jokajoči zbežali vsak na svoj dom, ko je Mlakarjev deček padel v kanal raz zida. Policija je našla truplo v sredo zvečer prav blizu tam, kjer so dečka videli utoniti. Pogreb se je vrnil v soboto. V staro domovino na obisk se je podal v torek 15. junija Math. Vidmar, ki je več let bival v Jolietu in je bil dokaj delaven na društvenem polju. Ž njim je odšla tudi njegova soproga, ki je rojena v Jolietu, da bo videla, iz kako krasnih krajev so prišli v Ameriko njeni stariši in sorodniki, katerih ima veliko. Odšla sta v vinorodno semi£ko župnijo na Belokranjskem, v vas Vertača, kjer ima Vidmar do 80 let stare stariše na starem domu. Proti jeseni se nameravata povrniti zopet v Joliet. — Z Math. Vidmarjem in soprogo so odpotovali v staro domovino Martin Simčič v Rado-viee pri Metliki, Jos. Kambič na Sodji vrh pri Semiču, Gregory Jakše iz Calif orni je v Vertačo pri Semiču in George Stepan na Ra-dovico. Ker imajo vsi ti v stari domovini družine, zato se najbrž ne vrnejo več v Združene države. Chizholm, Minn. Oni dan, ko je sel rojak Krive v radnik na delo, pustil je doma svojo boljšo polovico pri kuhanju " munšajna". Mr. Krive si je bil v svesti, da ravna jako umno, kajti kdo bi mislil, da bi njegova soproga brez njega kuhala ta "hudičev cvet". Tudi njegov sosed Mr. Drobnič se je odpravil na delo, toda, ko je šel mimo Kriv-eeve hiše, mu je nekam čudno dišalo. Ne boš, Krivec! si je mislil ter se ▼ hipa obrnil domov in ne C* VL I* «*v • Sindikalisticno gibanje. Zveza francoskih sindikatov, ki je izrazito revolucionarna, ki je načelno nasprotna političnemu beju iu vsaki pomnožit vi državne oblasti v rešitvi soctjalnega vprašanja, jf štela v letih pred vojno keruaj svojih 400,000 članov. Danes je prišla po silni agitaciji do močne armade sicer še nediscipliniranih 2 uiiljona in pol članov. Anglija ima za seboj že celo stoletje zgodovine sindikatov. Njene strokovne organizacije so že leta 1830 dosegle do pol miljona članov, katero število s*, je v treh presledkih leta 1850, 1880 in 1906 vedno i rganizovalo in poveča val o. Vzrok tega gibanja je stara angleška industrija in zelo izrazita praktičnost angleškega delavstva, je že zdavnaj spoznalo moč solidarnosti. V- letih pred vojno so angleški sindikati, 44Trade Unions" imenovani, šteli okroglo 3 milijone in pol, tako da je vsaka še*ta oseba že organizirana v sindikatu. Rudarjev samih je organiziranih nad 1 miljon, istotako rokodelcev, kovinarjev bo okoli 9^0,000, tekstilnih delavcev 700,000, železničarjev 535,000, poljedelskih delavcev 129.000. Trade-unijonisti se razlikujejo od francoskih revolucijonarjev kot dan in noč. To so skoroda premožni delavci, meščanskega duha, ki vsa druga revoluetjonarna stremljenja puščajo na strani in hočejo samo dobro izhajati, pa naj je to kapitalistična država ali kaka druga. Oni se tudi pečajo s politiko, saj je stranka travajistov njih zastopnica v parlamentu. Ta oportunizem trade-unijonistov je v očeh francoskih revolucijonarjev sramota za proletariat. Zanimivo je, da so bili veliki pristaši vojske in da so dovolili svojim članom, da smejo iti delati v Marsejsk opristanišče ko so 4. majuika letos francoski pristanišearji šli v stavko. Dosegli so trade-unijonisti v delavski zakonodaji najvišje ugodnosti. V Nemčiji sta pred vojno obe stranki vodili čudovito, skoroda enakomerno organizator!čno delo. Organiziranih delavcev bo danes v Nemčiji 12 milijonov, in med temi bo od 5 do 5 ip pol milijonov socijalističnih in tudi ne več, medtem ko ja štaU socijal»Stična organizaeija-Jrt* ma 2 in pol milijona članov. Tukaj je danes težko reši, kakšne toiJfm da zastopa » ... «•». » ..... .« ■«■ fWM nt »< ___QtiAfi MAH0DA.Ž4. JTTN. llgQ mm jimm © utilisie jeiioie ▼STANOVUZNA LETA 1M SUVII HEAD ELY, Km. HKOKPOU1AM1 LETA UO^ 1B1QOB J. PORKNTA. Box 171. M Diamond. Wuh. LEONARD 8LABODNIK. Box 4M Ely, Minnesota. JOHN KUPNIK. 8. B. Box M, li|)lll JOHN PLAUTZ Jr, J82-7ta It*. Oa lonet, Mich. JOHN MOVKBN. C34-M Avft, DlMl Minnesota. MATT. POOOUU3. T W. Martlsna Bt Chicago* DL BUDOLF PERDAN. toSTtt. Clak Arena«, Cleveland, Oblo. PRANK fiSEABEO, OM Wu^agtm St.. Denver. Golo. GHKGOK HBEfiCAK, 40ThM Ait Johnstown, Pa. Jednotlno glaallo: **OLAfl NABODA' Predardalk: MLB ASH. BOV ANflBB,C Box 251. Oooemaoch. Pa. Podpredaed.: LOUIS BALANT. Boa ion. Peer Arena* Lorain, O. Tejnlk: JOSEPH PISHLJBB, My. Mlnneeotn. Blagajnik: O BO. L. BBOZICH. By. Blagajnik nelsplaCnnth nrtnln: LOUIS OOSTELLO. Sallda. Goto. VrWtdI Tfcai^i Dr. JOS. V. ORAHEK. MS B Ohio Street. If. 8, Pittsburgh, Pa. JOHN OODŽB. Ely. Mlnneeetn. ANTHONY MOTZ. Mil Areaoa M So. Chicago, IU. IT AN TAKOGA. 5126 Nmtroaa Alley. Pittsburgh. Pa. Vee Svtri tikajoče ae oradnlh aadav kakor tndl denarne pottjater as •a poAUjaJo oa glavnega tajnika. Vas prltoibe naj ss pošiljajo as predaad nlka porotnega odbora. Proinje aa eprejem norih članov In sploh ras adrav nlAka_at>rUv vala mm naj pošiljajo na rrhomegn *dravnika. Jngoeloranaka KatolUka Jednota ae priporoma run Jogoaloranoa m obilen pristop. Jednota poeluje po "National Fraternal Ooogreee" leatrfteL \ blagajni Una okrog $30U,0U0. i slavni JSKJ. Zasi-Kurajmo si, da bo ta vseslovenska konvencija rodila najboljše sadove za naš«' bodoče gibanje. Naši napredni rojaki in rojakinje- iz vseh krajev Združenih držav se bodo s«*šli meseca septembra v Chicago, 111., in bodo začrtali pot ^ ter izboljšali pot delovanja našega članstva JSKJ. Naša Jednota je vez podpornega, kakor tudi k nI I urnega delovanja, zato je Klas konvencij naše Jednote glas pietežue večine ameriških Slovencev. V čast Ni štejem, da sein član JSKJ., koja je že veliko dobrega storila v tej novi domovini. Jaz čutim ž njo in se veselim njenih' Uspehov. To je tudi vzrok, da is-1 ia/am zopet danes svoje misli. Ne toliko zato, da bi se moje mnenje viH^števalo, nego zato, da se po-tdužioi svobode, izreči svoje misli. Razprave k enajsti redni konvenciji niso tako obsežno kot bi morale biti, t<»da te, ki se jih je dosedaj čitalo, so vse stvarne Vendar pričakujemo, da jih bo še več. Nekaj vzroka, da ni tojiko razprav kot bi moralo biti, je morda izmučeno in okorno telo; *<> je pa človek izmučen in izdelan. se težko pripravi do pisanja.' l>o danes se je le to čitalo v glasilu, naj se premeni ta točka! in ona, a žal, da se še nič ne razpravlja, kakor bi se dalo prihra-j niti jednotini blagajni par tisoča-1 kov. Kakor je razvidno, bo prišlo nai koti venci jo okoli 100 delegatov in zraven ima pravico do zborovanja še 16 glavnih odbornikov. Če se poglobimo bolj podrobneje, koli-j ko nan Ik> stala vsaka ura. koliko VHaka minuta in koliko vsak dan!i Vzeui mio le povprečno dnevno; plačo na dan. sto delegatov in 16 odbornikov. C> to preštejemo, po < ifst dolarjev na oaebo, se nam pokaže število $696.00. Ako pa seštejemo dneve, oziroma vea čas; konvencije, in če se bo kon venci- -vršila po atarem sistemu, bo1 Bfcjili najmaaje Mriittjst dni,. MESEČNI PREGLED MED DBUŠTVI IN JEDN0T0. ZA MESEC MAJ 1920. DOHODKI || IZDATKI 1 247.86 157.95 4.50 22.50 14)0 .25 434.06 7p.00 70.00 2 194.91 143.65 3.64 18.20 360.40 3 77.19 49.65 1.62 ' 8.10 136.o6 ~ 31.00 31.00 4 66.83 47.60 1.42 7.10 122.95 35.00 35.00 5 69.21 52.45 1.42 7.10 129.10 64.00 64.00 6 50.24 55.00 1.12 5.60 111.96 9 267.40 150.90 .25 5.04 25.20 00 449.79 265.00 265.00 11 48.42 28.80 .98 »4.90 J25 83.35 12 108.01 74.65 2.00 10.00 194.66 102.00 102*00 13 87.87 70.20 2.00 10.00 1.00 172.07 53.00 63.00 14 46.99 22.10 .84 4.20 74.13 29.00 29.00 15 98.45 56.95 1.94 9.70 2.00 .50 169.54 16 100.25 81.50 2.30 11.50 195.55 \ 18 237.91 152.40 4.76 23.80 418.87 57.00 57.00 19 133.93 94.00 2.62 13.10 .25 243.90 38.00 38.00 20 112.08 88.95 2.28 11.40 1.00 215.71 293.00 293.00 21 109.93 61.85 2.06 10.30 184.14 22 100.78 52.70 1.92 9.60 165.00 14.00 14.00 25 188.99 127.50 3.54 17.70 . 2.00 ' 339.73 50.00 50.00 26 102.54 64.85 1.96 9.80 .25 179.40 66.00 66.00 27 52.06 44.95 1.06 5.30 103.37 , 28 34.62 25.93 .64 3.20 64.41 29 98.30 59.95 . 2.06 10.30 171.10 116.00 116.00 30 209.72 146.20 3.94 19.70 .379.56 • 85.00 85.00 ' 31 126.55 76.95 2.48 12.40 218.38 31.00 31.00 32 76.89 53.25 1.44 7.20 138.78 128.00 128.00 33 103.21 70.55 2.70 13.50 ' 189.96 ** 35 75.04 54.25 1.52 7.60 138.41 46.00 46.00 36 218.46 191.10 4.28 21.40 2.00 437.24 164.00 164.00 37 451.34 279.75 8.16 40.80 1.00 .25 781.30 61.00 61.00 38 56.51 39.75 1.04 5.27 102.50 * 39 126.39 88.05 2.20 11.00 227.64 115.00 115 00 40 124.28 65.25 * 2.54 12.70 204.77 41 38.67 26.90 .86 4.30 70.73 ' 28.00 28.00 42 92.89 60.60 1.74 8.70 163.93 8.00 8.00 43 46.48 27.95 .86 4.30 79.59 44 65.65 52.40 1.56 7.80 127.41 ^ 45 145.17 111.35 .25 3.26 16.30 1.00 277.33 26 00 26.00 47- . 85.60 42.50 1.54 7.70 137.34 >r 49 87.86 63.25 1.62 8.20 4.00 1.00 165.95 50 39.20 36.05 .88 4.40 80.53 51 28.97 24.65 .60 3.00 57.22 52 84.11 54.65 1.66 8.30 148.72 55.00 55.00 53 112.49 82.05 2.60 13.00 210.14 37.00 37.00 54 47.13 26.80 .78 3.90 78.61 56.00 56.00 55 78.85 57.20 1.52 7.60 145.17 57 50.26 42.65 1.12 5.60 99.63 58 ' 82.23 53.50 1.58 . 7.10 .25 145.46 100000 1000.00 60 47.62 34.75 .84 4.20 .25 87.66 52 00 52.00 61 56.32 , 59.45 1.28 6.40 3.00 126.45 QWBL 64 29.82 19.25 .50 2.50 52.07 66 91.34 53.55 1.42 7.10 153.41 68 64.75 35.70 1.08 5.40 106.93 19.00 19.00 69 44.53 29.55 .78 3.90 78.76 * 118.00 118.00 70 55.71 55.30 1.32 6.60 2.95 121.88 71 137.83 115.25 2.66 13.30 2 00 271.04 50000 14.00 514.00 72 27.29 15.30 .50 2.10 . 45.59 66.00 66.00 75 50.95 53.40 1.16 5.80 .25 111.56 117.00 117.00 76 38.26 22.95 .76 3.80 65.77 428.00 428.00 77 62.27 48.85 1.26 6.30 118.65 9.00 v 9.00 78 129.17 58.45 2.06 10.30 1.00 .25 201.23 79 19.86 16.90 .40 2.00 .25 39.41 ' 70.50 70 50 81 31.02 38.00 .70 3.50 73.22 12.00 12.00 82 68.50 51.85 1.48 7.40 129.23 83 20.97 19.25 .40 2.00 42.62 '__* 84 60.59 32.30 1.02 5.10 99.01 22.00 22.00 85 138.91 85.50 2.46 12.30 .50 -239.67 86 39.24 26.50 .74s 3.70 70.18 29.00 29.00 87 22.78 27.10 ■ .70 3.50 54.08 ^ «8 66.81 51.05 1.20 6.00 125.06 8® 37.80 38.05 1.04 5.20 82.09 ' 30.00 30.00 90 23 78 17.85 .44 2.20 44.27 92 52.25 29.35 .78 3.90 86.28 * 23.00 23.00 94 148.73 86.70 2.70 13.50 .25 251.88 19.00 19.00 99 46.95 33.05 - 1.02 5.10 • 86.12 50.00 50.00 100 20.05 12.75 .32 1.60 34.75f r 101 39.42 31.40 .58 2.90 74.3W 58.00 58.00 103 62.00 56.95 1.36 6.80 127.11 . '"> 123.00 123.00 104 ^4.60 28.90 .72 3.60 3.00 60.82 ' 53.00 53.00 105 64.51 50.45 1.14 5.70 r 121.80 _ 80.00 80.00 106 31.29 27.55 .58 2.90 62 32 P l ip /. ' "! 107 10.65 10.1C J22 1.10 - 22.07 I U 108 49.97 43.30 1.14 - 5.70 100.11 109.00 * 109.00 109 29.84 20.20 .52 2.60 1 00 54.16 110 106.51 85.75 1.68 8.40 1JD0 203.34 ~ ? 111 51.21 27.85 , .78 3.90 83.74 41.00 4100 112 30.24 20.30 .54 2.70 53.78 35.00 35 00 114 118.11 116.25 2.44 12.20 249.00 p 116 5918 40.40 1.42 7.10 .25 108.35 23.00 23 00 117 26.59 v 21.05 .25 .50 2.50 50.89 118 14.63 7.55 .22 140 23.50 ' 119 13.55 17.00 .40 2 00 1 32.95 * 120 41.57 37.10 .82 4.10 * .25 83.84 r 66.00 66 00 121 31.52 ^ 24.05 .60 3.00 59.17 28.00 28.00 122 61.15 62.15 1.16 5.80 4.00 134.26 116.00 116 00 123 30.46 22.15 .46 2.30 55.37 26.00 26 00 124 34.01 32.45 .72 3.60 70.78 24.00 24 00 "125 2502 32.50 .52 2.60 4.00 64.64 33.00 33 00 . 126 16.73 23.45 .40 ~~ 2.00 42.58 Jf, , ** W 127 20.09 36.25 .56 2.B0 59.70 . 128 41.97 50.80 .92 4.60 1.00 99.29 77.00 77 00 129 224» 30.00 .60 3.00 55.62 '*'* __. » 7980.15 5715.95 .75 156.06 780.30 37.00 8.20 14678.41 1500.00 4093.50 5593.50 ' OPOMBA. — Prva itevilka znsči številko društva, droga ssartninski sklad, tretja bolniški sklsd, četrta glssilo, pets onemogli skTsd iesta stroškovni sklad, sedma pristopnina, oni rasno, dveta skopa), deset asmrtnina, enajsta bolniško podporo, dvanajsta skupaj. * ALAS MABODJl. .24.. JPK-1920 ■RHfeplfiplU I Nihče nt bo oporekal tfjtn, da ja sploino zdravje od vrano najvet od pravilna prebave. Če je prebava slaba, počasna ali nezadostna, ee razvijajo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej bili opre-atn in gledati, da je prebava redna. Severa's Balsam of Life (Severov ŽivIJentki balsam) ja za-ieljena. tonika, ki je znana, da deluje najnspelnejie. Ta balzam je splošni stimulant in je dokazal svoje vrsdnost v zdravljenju neprsba-▼Op dispepsije. pomanjkanje teka, navade zabasanja*in splošno hira- SjoČe stanje. Cena 85 centov m 4« davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Jugoslovanski ujetniki se vrnejo iz Srbije. Ansleška poslaništvo v B»*lfrra-dn je obvestilo vlado, da odpotuje iz Vladivostoka v kratkem 1000 Jugoslovanov. V Sibiriji jih j? Še do 1C.000. Raznoterosti nižjega klera, ki zahteva narodno cerkev. Narodna cerkev bo zajeda izdajati najprej svoj tednik, pozneje pa svoj dnevnik. V Belo-vani so se kmetje izrekli za podpiranje akcije reformistov. Nad j-10,000 ljudi se je že podpisalo na izjavo nižjega klera. V Kraljevcu se je večino kmetov izrekla za re-formistično svečeništvo in zahtevala ukinjenjo eelibata. Isto je o-pažati tudi v krajih Koprivnica. Križevei, Karlovae in Brod na Savi. ■Povišanje plač sodnim uradni- j kom. Pravosodni minister je odredil, da se vsem sodnim uradnikom izboljšajo plače za deset dinarjev na dan. Okrožnemu sodišču v Beleradu je odobren kredit 18,000 dinarjev za potrebe kaznjencev. Toplice na Dolenjskem je kupila neka zagrebška družba zr. pol miljona. Družba bo Toplice prezidala. &ika industrija aa topo razvija. Cehi imajo danes do 80 odstotkov vse industrije bivše avstrijske monarhije. Oehoslovaška je dobila iz Amerike za 6 miljard bombaževim*. Plačala bo s tem, da vrne polovico izdelanega bla-' ga. druga polovica pa bo zadostovala za celo leto vsemu prebivalstvu za obleke. Kje imajo ženske najlepšo roko? Neka ruska narodoslovka je spisala razpravo o lepoti rok nežnega spola pri raznih narodih. Prihaja do zaključka, da imajo Kitajke najlepše roke. Za njim? so poljske Židinje. Prsti so ozki. mehka je roka kakor baržnn, oblika fina. Grde roke imajo Angležinje in Nemke. Prav lepe roke imajo Španjolke in s svojimi kretnjami jim nmejo dati nepopisno dražost. Gibanja reformnega klera na Hrvatskem in v Dalmaciji sc nepričakovano širi. V zadnjem času se je k temu gibanju priglasilo iz vsega Primorja zelo mnogo Značilna sodba o Boroevicu. Ljubljanski socialistični dnevnik "Naprej" je objavil tale članek: — Človek bi skoro obupal nad svojim narodom, ako bi mislil, da odobrava dnševno hrano, ki mu jo podaja naše dnevno časopisje. Smili se nam ta uarod v dno duše, ako pomislimo, da se mu predlagajo taka stvari, kakor so ee mu predložile ravno v zadnjem času a od strani, od katere iiismo tega nikdar pričakovali. Tako je slavui Fran (Jovekar napisal zadnjič članek, v katerem | proslavlja policaje in žandarje, ker opravljajo svojo službo. Pel jim | je slavo za to plačano delo. katero imenuje ta staven žnrnalist "tiho junaštvo". Da je vpletel vmes še dacarje in financarje, ki tudi hodijo s puško okoli, nas seveda ni nič presenetilo, — saj je dovolj, da je po-' stavil na čelo o«rtje#asoe, katerih požrtvovalnost in junaštvo res priznavamo. Ali on je tem ognjegaseem takoj vso slavo odvzel in jih n^. r^zžaljiv način vzporedil s policijo, ki po Gorekarjn opravlja ravno tako tiho junaštvu, kakor oni jrusilei, ki so ponesrečili pri tistem požaru. Človek se mora za glavo prijeti, da se najde v Evropi žur-nalist, ki poje v'uvodnih člankih slavo žandarjem v taki zvezi. Še žalostnejše pa je. da se nikdo od vrhovne gospode ne zgane, da bi objavo takih členkov preprečil in varoval čast žnrnalistike in •pa čast slovenskega in končno tudi jugoslovanskega naroda.... ! Kajti neizrekljivo jrrd madež pade na našo državo, da mora biti rav-;no jugoslovanski list, ki proslavlja policaje in žandarje in sicer zato, ker isti vršijo samo svojo dolžnost in nič druge«ra. Ako je ta dolžnost združena z večjo ali manjšo nevarnostjo, ne izprenieni na vsem ničesar; kajti tovarniške delavce, ki opravljajo svojo službo med nevarnimi stoji in eksplozivnimi snovmi, ki vsak moment lahko zahtevajo žrtve na človeških življenjih, se ravno tako lahko proslavljalo in še z večjo pravico kot "tihe junake".... Toda skoro bi že bili na to pozabili,, pa li pride isti list z ne-krolo^om in prikritim slavospevom na enega največjih mesarjev in slavofobov, Svetozarja Borojeviča, ki je bil črtan kot časten občan ljubljanski in ki je zaman prosil za dovoljenje povratka v Jugoslavijo. Ta mož se sedaj proslavlja kot najženijalnejši vojskovodja, kot junak in celo čujte ;n strmite! — kot zaveden Srb, zato, ker je storil svojo prokleto dolžnost, ko je naznanil zločin, ki se je storil na srbski cerkvi. Ne čudimo se, da se je tudi to zgodilo, ako so se poprej pred kratkim proslavljali žandarji in policaji! Mi samo obžalujemo to ubo{?o naše občinstvo, to našo ubogo Št. florjansko dolino, da se jo pita s tako hrano. V čem pa je obsiojala ta ženijalnost Svetozarja Borojeviča in njegovega junaštva ? Da se je skrival v Postojnski jami ter tam menjaval svoje pe-j rilo, kadar so sovražni aeroplani bili naznanjeni še sto in sto kilometrov daleč----Sicer pa popival z raznimi prostitutkami in zapeljanimi ženami. Mož je držal soško linijo, v katero je kakor snope v slamoreznico *no jugoslovansko kompanijo za drugo porival, dokler je bilo kaj človeškega materijala. Zaslužil si je ime navadnega mesarja, in znano je, da so ga splošno imenovali: "Ein ganz geimeiner Menschen-sehlaeehter!" Pa naj bo temu, kakor hoče, — mož gotovo ne zasluži, da se ga proslavlja češ, če bi ne slo po njegovem, bi bila Sava obrambna črta. To so flavze, na katere nihče ne verjame, in ki bi ne opravičevale slavospeva Boroeviču tudi ako bi bile resnične. Zakaj se je izbrala soška linija ? Zato ker se je izkazala ugodnejša, ne pa zato, — ker je Boroevič- ljubil — Ljubljano in — preljube Slovence, ki so ga presneste male brigali____ Toda kaj se skriva za vsem tem? Ker imajo vsi naši voditelji, klerikalni in neklerikalni, dokaj masla na glavi. Da se olepša tisto prijateljstvo z Boroevičem, ter tisti slebrni rog, Zato se mora seveda olepšati tudi Boroeviča samega! Da je bil Boroevič navaden mesar brez slovanskega čuta, ki se je sramoval svojega ievnega strica in sorodnikov, da je bil navaden prešestnik brez vsake morale, to seveda ne ženira niti katoliškega "Slovenca", in seveda še manj "Večerno Sovo", katera podviza slavo takemu človeku, kakor je Boroevič. Čutili smo potrebo zabeležiti to kot trajen spomin na žalostno dobo, v kateri živimo in na katero se bo morda svitlejša, čistejša in srečnejša bodočnost r: gnusom in žalostjo ozirala nazaj____ Žalostna nam majka! Med južno-ameriškimi kanibalL Doživljaji dr. A. Hamilton Rice-a. Ko se je psrnik " Titanic " potopil, je bil med onimi, ki so šli v hladni morski grob !>idt Ucurge 1). Widener, milijonar iz Philadelphia«*. Njr-irevM udov«, znana kra*oti«-a. se je poročila z dr Hamilton Ku-f oni. bojra*•■» znanstvenikom in razi»kovaleem. Mrs. Ki«-e je pred kratkim ušla usodi, ki je bila še bolj grozna kot pa je bila trajri'-na >»urt njenega moža. Na srečo pa je ostnla na jaht i lis Kio Amazonas d očim je odšel njen mož z majhnim oddel-, kom na kopno Kaj j«- zgodilo tam, nam opisuje dr. Riee na nasled-l nji način: — Napravili smo taborišče na bregu poleg reke. Bili smo rav-j no pri vti"*erji, ko jr eden mojih Indijancev pokazal ne neKo nago1 postavo, ki j*- prržalft v grmičevjn. Edino orožje, ki amo pa imeli, j j«- obsijalo i/ pušk«* ;*a krojrljp, ene lovske puškt* ter piStole s pre-eej omenjano munirijo Jaz -em povabil divjaka, naj stopi bližje ter nas ohi*<<* Mesto tejra pa j«' poka/al znamenja sovražnosti. Jaz sem nato oddal >4r*l nad njegovo jHavo. Takoj nato je skočilo iz grmi-revja nekako dvesto divjakov. Bili so izvanredtio veliki, nekateri do ;sedem če v I je v, mo/ui ter rjave do bele barve. Oboroženi so bili s kopji, dtdgimi š»-st in f»nl čevlja in z zastrupljenimi pširaml. Vdite* svoje *>»ožje so prihajali vedno bližje tfr streljali pši-«♦, ki pa nas insii It. daljav** smo natančno razločili znake! kaiiihalov ali Ijndoif**-v. Skušali smo povoriti z njimi ter kričali ri«- j iijc \ ta/ltčitrh narr-j-.f. v namenu, da se sprijaznimo * njimi. Oni pa so prihajali \edno !>h/je, vihteč vvoje orožja ter z velikim kričanjem. I*Msina varno*; nam jr ukazovala streljati. Več jih je padlo j ri prvih vtrelili in lit«* i %<> izginili. Kmalu pa so zopet naskočili in oddali smo drupo salv«., ki j*- vrpla nadaljne divjake na tla. Zopet t-o *-♦■ umaknili, a nui. >\o naskočili, s še večjo odločnostjo. Nato pa mho pi i. t li Mtreljati v poste pro< e in kar j»h ni padlo, so izpinili. llitro smo pospravili skupaj svoje reči ter se podali v kanoe. Ko smo \esluli po »••ki nav/d'M, so nas divjaki zasledovali ob brepu skozi eeli dan in eelo no« , str-lja?i na nas z zastrupljenimi pšieami, a končno opustili zasledovanje. # ♦ • Bilo j. v lanskem juniju, ko se je napotil dr. Hamilton Riee s svojo ženo ua lastni jahti proti Amazonski reki v namenu, da vpri-zori raziskovalno fwtovanje. Pred |»«ir dnevi na se jf ista družba zopet izkrcala v New Vorku. V letu. ki je poteklo \ lues, je ekspedieija mnopo preštudirala, ma-pirala neznane pokrajine ter prodrla skoro do izvirov Rio Amazo-J ras. s plavili cilj ek>p»dicije ni bil dosežen. Mesto da bi dr. Riee študiral l»ele kanibale južno ameriških divjin, je bil leležen sprejema, katerepH smo opisali ipuraj. Mrs. Kiee je ost^ia na sre.'o na jahti nekoliko nižje ob reki navzdol. Predno je od|» ja lovil ob najbolj kritičnem času. — Dr. Riee je izjavil ob svojem pevratku, da je bil edini beli človek, — v kolikor je njemu znano, — ki je videl bele indijanske j kanibale, poročnik Bobadilla, španski vladni raziskovalec, leta 176:1. Kljub temu pa je znano, da j je šel neki francoski inžinir, Al-ibert de Lautreppe. skozi vse po-I krajine teh divjakov pred nekako dvajsetimi leti. De Lautreppe je bil v džun-plali Južne Amerike več mesecev ter zaznamoval več zanimivih opazovanj glede teh divjih plemen, kojih nekatera so prijazna tujcem, druga pa sovražna, ki pa so v stanju neprestanega boja med seboj. Vzroki, kanibalizma so čudni. ter se jih splošno ne razume. \ namenu, da še natančnejše študirata ta kanibalska plemena, sta ■ dr. Rice in njegova žena vprizo-rila zadnje potovanje. Kanilhal je človek, ki zavživa človeško meso ne raditega, ker si pa želi kot hrano, temveč ua poniža na najbolj ostuden način svojega premaganega sovražnika ter se na ta način osveti. Južno-ame-riški kanibali so ostanki starodavnih plemen, ki so bila pregnati* od tujih zavojevalcev v divjine. Ozemlje, "v katerem žive, obse pa nižje sekcije Venezuele, najbolj iztočne sekcije Bolivije in Peru ter mogoče male kose Co-lumbije in Brazilije. To ozemlje ob sega visoko planoto, ki je nedostopna za navigacijo. Ime *'beli Indijanci" so dobili, ker je njih koža svetlejša kot ona prebivalcev nižje ležečih pokrajin. Če bi bili v resnici beli, bi ne > bili Indijanci. Če ima kateri med • njimi v resnici svetle lase je vpra- * šanje, katero bo treba rešiti pri kaki poznejši ekspediciji. Oni, katere so raziskovalci uje-1 li v nižje ležečih pokrajinah, niso le temnejši kot prebivalci visoke ' planote, temveč imajo tudi obi-[ čajne črne in grobe lase. Najnovejša raziskovanja izjavljajo, da r je pripisovati svetlejšo barvo prebivalcev visoke planote njih bolj i mešani hrani. j De Lautreppe je bil v službi ne--.ke francoske tvrdke ekaporterjev gumija ter si je priboril svojo pot okoca nepaanane pokrajine a tem. di je dtejtmki iikbpil tunele sto- od izliva v Rio Amazonas [, bomo šli v Rio Negro navzeor ob1! < us«{iiire kanala in odtam v Orinoco in v iztočni smeri do nje- i povepa izvira. O Indijancih teb pokrajin se plaši, da so beli ali x a j zelo svetle barve. Soplasno z upotoviloia po nje-poveni povratku je šel po Rio Amazonas navzgor ter dospel do t<*'-ke 1H<) milj iztočno od Esmeralda ob Orinoco reki ter izvršil precej mapiranja. V spremstvu «1 veh belih pomoč-1 liikov ter sedmih indijanskih slu-1 žabnikov je bil dne 21. januarja! presenčen od kanibalov ter prisiljen umakniti se kot smo povedali zgoraj. Vsled tepa nepričakovanega dopodka tli bil dr. Riee v stanu dobiti nobenega trupla v znanstvene svrhe ter s tem izprešil glavni cilj ekspedicije. Človek bi sicer mislil, da ni ni«*- lažje kot poraziti taka divja plemena »cr dobiti zaželjeni materijal, a dr. Riee j« postopal povsem drugače pri številnih ekspedieijah, katere jej vprizoril že preje. Razširil je svojo slavo med neštevilnimi indijanskimi plemeni ob Amazonas kot prijatelj, dobrotnik iu zdravnik. Nosilci so raznesli vest po vseh po krajinah. Porabil je cele tone zdravil ter izvršil številne operacije. V nekaterih skrajnih slučajih je poslal zdravnike v veliko ti op i eno bolnico v Bogota. Na prejšnih potovanjih ga je spremljal dr. \V. Councilman, pa-tolopist s llardvard vseučilišča, dn študira nepoznane bolezni. V prejšnih slučajih so pa divja plemena z veseljem pozdravila, kamorkoli je prišel in vsled tega mu ik bilo treba posluževati se.orož- Vabilo oa veselico katero priredi drnstvo iv. Jožefa št. :»:i JSKJ. v Little Falls, N. Y., v soboto 3. julija v dvorani na Danul»e St. Začetek vctielice točno ob 7. uri zvečer. Igra Slov. nar. godba. Zatorej se vljudno vabi vsa tukajšnja društva, to je dr. Združeni Slovenci SDPZ., dr. sv. Pavla KSKJ., dr. Marije Pomagaj KSKJ. in dr. Slovenec >INPJ.r da se te veselice blagovolijo vdeleiiti, za kar izrekam v imenu društva srčno hvalo vsakemu obiskovalcu. Vabljeni so tudi vri drugi Slovenci in Slovenke iz mesta in okolice. Za obilen obisk se petporoča odbor. Frank Maaie. tajnik. cm ai-fftM) zi gosto grmičevje. Naj bodo ime- 1 nr. tozadevnih plemen taka ali taka, vsako posamezno ime pome- i nja "beli Indijanec". Predsedni- ] ki, governerji in uradniki priza- < detih dežel so skušali odsvetovati i mu to potovanje in vsi so izjavljali, da bo postal s svojim spremstvom vred brez dvoma žrtev ka- i nibalov. V številnih slučajih so mu urad-j niki odklonili vsako pomoč ter celo odsvetovali domačinom, da < poslujejo kot noaači. Številni slednji so dezertirali iz strahu pred "čunčos", kot imenujejo ka-n j mešanica" Indijancev in črncev, ki ■ predstavljajo najnižji razred, ob- - s* o ječ iz potomcev anžnjev. Napol l civilizirana plemena Indijancev - so bila pognana v gpčevje in šla j so tako daleč kot so si upala, do stanovanj Čunčos ali belih indi-» jonskih kanibalov. Pred nekako r petdesetimi leti se je isaportiralo t Kitajce in ti so »e pomešali seed . domača indijanska pfrmena. *o-•ftUMi tek ljudi pndMt^tjo nji večje globine človeškega rodu. Radi velikega strahu, katerega imajo vsi sloji prebivalstva do teh kanibalskih Indijancev, je bilo skoro nemogoče dobiti ljudi, ki bi spremljali ekspedicijo. Ti ljndožrci pobijejo in požrejo vsako človeško bitje, na katero nalete in da napravijo strah pred njimi še večjim, vpnzarjajo j redno bojne pohode, na katerih pomore vse, kar jim pride pred oči. Taki bojni pohodi seveda pojemajo vspričo vedno napredujočih policijskih in orožniških postojank. Moja naloga je bila preiskati ocemlje teh belih Indijance v glede rudninskih zakladov in glede gumija in sicer brez ozira na stroške in težkoče. V namenu, da pridem srečno skozi, sem se seznanil v vsem ,kar je bilo znanega glede teh divjakov ter sem poleg 'tega izumil svoje lastne metode in posrečilo se mi je priti skozi brez kake resne nezgode. Kuka trgovske ladjo v Jadranskem morjn. V Bel gradu se je ustanovila ruska banka z glavnico 100 miljonov dinarjev. Eden izmed največ-j|h delničarjev te banke je bivši predsednik Denikinove vlade. ! Banka namerava vzdrževati reden parobrodni promet med Du-( brovnikom, Barbm, Skadrom in -Draeem a 14 ruskimi trgovskimi ladjami, ki se sedaj ae nahajajo ' v Carigradu. Razun tega poskrbi 1 banka aa jugoslovansko poljedel-' stvo veliko množine poljedelskih ' sttfejtev, Id so bili prvotno mme-■ Mehi aa ekiavifov H««ii> Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA'' (Glasilo Ji S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, I šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. . . STANE: Za vse leto - - - $5.00 za pol leta - - - $3.00 za mesto New York za vse leto $6.00 _»i__________, ____________ Najmodernejše vrejena TISKARNA, Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. ■V Točno in p» Bajniijih ceuh. Slovenic Publishing Company, 12 Corttndt Strait, Ni« M City. ^ i . ------1 ---------'-- • ■ J ' ^ ...t.^..-......- GLAS NAHODA. 24. .TI K. 1920 .--j Češkoslovaška vlada za jngoslo* vajuske dijake. Cehuslovaška vlada je dovolila gotovo svoto denarja za zgradbo posebnega doma v Pragi, v katerem bi imeli jugoslovanski dijaki na razpolago stanovanje in hrano in sicer siromašnejsi brezplačno, bogatejši pa po znižani ceni. - ---1—, 1 VABILO NA VESELICO, katero priredi slovenska Moxham godba v Slov. Del. Domu r^a Moxham (Johnstown, Pa.) v ponde-jljek 5. julija. Pričetek točno ob dveh popoldne. Ker naša godba na isti dan obhaja osem let svojega obstanka, vljudno vabi vse rojake in rojakinje iz Johustow-na in vseh bližnjih okoiic, da nas obiščete na ta dan. ker se bo za-sviralo več veselili valčkov in polk, tako da bodo laiiko mladi in stari malo poskočili. Za suha grla in prazne želodce bo dobro preskrbljeno. Vstopnina za moške jOc. Dame so vstopnine proste. Na veselo svidenje ."». julija! Slovenska Moxiiaiu godba. {tlx 24Jfe{0——7) Spodaj podpirani iščem JOK MINKR tpravo ime Jožef Mal-nai ič'. Pred petimi leti j« bival v lircekenridge, Summit (.'o., Colorado. Ako kdo ve, kje sedaj biva, naj mi blagovoli na->-iiijniti njegov naslov; ako pa sam bi bral ta oglas, naj mi piše, ker imam za njega važno sporočilo iz stare-ga kraja. — Martin Strauss, 2-109 H Street, Ca luni et, .Mieh. (.24 6—6 1) SLUŽBO DOBI mlad Slovenec, ki je vešč slovenske in angleške korespondence in ima veselje sodelovati in napredo-vati s podjetjem. Lepa prilika za sposobnega. 1'isite na: Štrukelj & Horak, Kuropean Trading Export Co., 88 — 9th Ave.. New York, N. Y. (24-25—6) Kje je FRANK KNAl'S! Doma je iz Otavic, sedaj posestnik v Bukovei pri Ribnici. Zadnje pismo sem sprejel od njega iz Coulani. Idaho. 5. novembra 391!>, potem nisem več slišal o njem. Pri meni ima 4 pisma iz starega kraja in tudi denar shranjen. Zatorej se mi sumljivo vidi. Mogoče je kje umrl. Prosim rojake, ako je kateremu kaj znano o njeni, da mi naznani. Zeli izvedeti njegova žena in pa jaz John Startz, Box 2:J7, M id val o. T'tah. (24-28—6) BLAGRI ŽIVLJENJA Dragoceno zdravilo narave. I»i\ se zt>i*'t enkrat veselite resničnih Idugrm* življenja, ju jNirvhuo. ila sto ii<>l>rpg:i zdravja. Vsaka hotna oseba bo izprcviricln. «1« ItOLGAKSKl KRVNI (AJ. prizvaju dobro zdravje. Sladi želodec, uravnava črevesje. 1y«ijša jotra. očisti s slruiHiin iali ; prostovoljci v Ameriko, cenzura črtala povsod besedo 'jugoslovanski'. Tako je bil n. pr. preganjan j tudi znani polkovnik Pribičevič < zgolj radi svojesra jugoslovanske- i gi mišljenja. ] Vse to je bilo treba omeniti, tla < se ve, zakaj se naša država ne imenuje službeno Jugoslavija, ka- j kor jo imenujemo sami in pod ka- ] terim imenom jo pozna razven francoskega in angleškega časo-pija ves svet. Pa tudi zato, ker se i srbski radikalci vkljub mednarodno priznani enotni jugoslovanski = državi ne morejo uživeti v dej- i stvo, da Jugoslavija ui Velika Sr- : bija in ker njihovo časopisje še : danes piše samo o Srbiji ter se 1 zgraža nad imenom Jugoslavija. 1 V nobenem slučaju ne smemo 1 istovetiti političnih pogreškov ene slranke s predvojnim razpolože- J njem srbskega dela našega naro- 1 da. Odlični Srbi, med njimi dr. Jo- ( van Cvijič, sedaj imenovan za jugoslovanskega zastopnika v en- 1 tentni plebiscitni komisiji za Ko- ' roško, Marko Božovič, bivši srb- • ski poslanik v Washingtonu, Tjju- ! ba Mihajlovie in dr. so bili vedno predvsem .Jugoslovani, ki so se izrekli tudi za politični državni neživ "JugoslavijaNa sestanku v Parizu 15., 18. in 22. marca 1919 sc sklenili tam zbrani jugoslovanski emigranti znano Pariško resolucijo, v kateri so zavzeli tudi napram političnemu nazivu naše države svoje jugoslovansko stališče: " Jedinsetvena država treba, da ima i jedno ime, prema našem mnenju, da se zove 'Jug osi a vi- ' j«v\ Troimeni naziv obeležava složenu, saveznu državu, on ove-kovečava razlike, koje želimo, da brišemo i daje glede na su-revnjivosti izmedju raznih plemena radi prioriteta imena i praktične vpotrebe naziva države, kad-^god treba, da se nazove jedniml i imenom. Tri plemenska imena o-1 znacuju poc-epanost u prošlosti, a novo jednostavno ime budučnosti u jedinstvu i ravnopravnosti. Ime jugoslovansko predlaže se samo kao zvanični, politični naziv države i državljana, kao što britansko ime službeno označuje dr-j žavu Englcza Škota i njihovih' prekomorskih oblasti. Imena srbsko, hrvatsko, slovenačko za na^-rod jezik itd. ostaju i ne smeju se šilom ukidati. Hoče li se jed-nom i u tom pogledu postiči je-dinstvo, ustavlja se budučnosti i prirodnoj evoluciji**. To resoucijo so podpisali dr. Jovan Cvijič, dr. Ante Trumbič, dr. Bogumil Voš-njak, Veljko Petrovič, M. Savšič, dr. Gustav Gregorin in drugi odlični Srbi, Hrvati in Slovenci. Naravnost krivičen in dejanskim razmeram neodgovarjajoč je sedanji službeni naziv naše države, katerega se pa ni niti radikal-sko Časopisje dosledno ne poslužuje, ker govori splošno le o Srbiji iu zasramuje naziv Jugoslavija. | Ob tej priliki se mora omeniti, ' da nekateri belgradski listi in no-vosadski listi še vedno pišejo o •treh narodih v Jugoslaviji. Isti separatizem gojijo tudi gotove stran ke na Hrvatskem in v Sloveniji. Navsezadnje niti čudno ui, da je I reki bel grajski trgovec aaa dan narodnega praznika proslavljal ^pcyo srbsko Jugoslaviji, v kate-Jri žirijo, IMrctonci, Črnogorci, Državno ujedinjenje našega na-j roda se je izvršilo na podlagi na-J j rodnega edinstva Srbov, Hrvatov J in Slovencev. Zavest' narodne^ skupnosti je v odločilnem trenutku premagala separatistične tež-i ,nje srbskega dela našega naroda po Veliki Srbiji in zatrla hrepenenje hrvatskega dela našega naroda po samostojni hrvatski državi na podlagi zgodovinskega prava. Narodno skupnost prizna-1 |vajo vse naše politične stranke, j tudi one manjšine skupine, ki sicer iz enega ali drugega antago- j jnističnega vzroka težijo po tej ali ioni politični avtouomiji. Dejstvo' je, da je jugoslovanski narod uje-| din jen v enotni državi, čeprav bo! I tuja politična "vis maior'* z. državno mejo obsegala naše narodno telo in začasno 'ločila od njegovega državno-političnega središča. I mamo torej enotno državo, ni- • mamo pa enotnega naziva za svo-(jo državno-politično enoto. Seda-j u ji službeni naziv naše države vse ibuje nepotrebne spomine na politično razkosanje jugoslovanskega naroda v preteklosti iji ni posebne priporočljiv za-bodočnost, ki mora izbrisati za vedno vse po- greške po^meznih političnih strank j .1 državnim uj"dinje-lijei.i. S nji naziv ni samo ne-praktič« mpak vzbuja pri naših p: J. jiii dvome o našem narodnem eJiustvu, neprijatelje pa podpira v njihovi trditvi, da jugoslovanskega naroda sploh ni. Vprašanje, kdo je zakrivil ta ponesrečeni naziv naše države, vsebuje gotova dejstva, katerih se ni mogoče izogniti vkljub sedanji koncentracijski vladi, zlasti ne, ker gotovo časopisje dosledno in s poudarkom piše tako, kakor da Jugoslavije sploh ni. V nekem članku je izražena trditev. tla so naši državniki, ki so izgubili vsak stik z javnim mnenjem. dali naši državi ime: Kraljestvo SHS. Kdo so ti državniki? Prvi politični dokumenti v nepo-siedni borbi za držano ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev je Krfska deklaracija z dne 20. julija 1917, ki sicer ni nobeno pravno dejstvo, vendar je prva javna konstalacija avtoriziranih zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev, da zahteva troimeni jugoslovanski narod svoje politično ujedinjenje v svobodni, na-lodni iu neodvisni diiavi. Med J "modernimi in demokratskimi" principi, na katerih naj bo zgra-jtna ta država, je tudi princip, ki |sc glasi: "Država ova zvače se: Kraljevina Srba, Hrvata i Slove-naca?\ Tu je podan prvič sedanji službeni naziv naše države. Krfsko deklaracijo sta podpisala dr. Ante Trumbič in Nikola Pašič, takratni ministrski predsednik kraljevine Srbije. V "Ženevskem ugovoru", ki je plod konference med Pašičem, zastopniki parlamentarnih skupin Srbske narodne skupščine, zastopniki Jugoslovanskega odbora v Londonu, se govori le o državi SHS, samo v toza-dtvni deklaraciji stoji enkrat naziv Jugoslovani, naziv, katerega sc je Pašič vedno izogibal. V zaključku črnogorske skupščine se govori le o ujedinjenju v skupni domovini troimenega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev ter se ne imenuje nikjer politični naziv skupne države. V adresi Narodnega veča na regenta Aleksandra ni izrecnega državnega naziva, pač pa v regento-vem odgovoru, ki je proglasil ujedinjenje Srbije, povečane z ozemljem bivše črnogorske kraljevine, , z deželami neodrešene države Slo-, vencev, Hrvatov n Srbov v edin-i stveno kraljestvo Srbov, Hrvatov t in Slovencev. Avstro-ogrski Jugo-. slovani so po prevratu tvorili le-. gi t i rano neodvisno državo, ki, se • ni udinjala bivši kraljevini Srbi-I ji, kakor je to storila Črnagora, - možem, ki je stal golih pni pred ' izbrano četo. Gologlav je želel > Ram. komandirati: "Ustrelite!*' Želja se mu je izpolnila. Dragi izmed tistih treh podeast" I nikov je padel pri Beichshoffenn . kot kapitan na čelu švadrone ki. - rasirjev.. • A tretji — sem bil jaz! Ta doživljaj sem pripovedoval . dane« sodnemu zboru.. Lardeaui > je bil oproščen.. Poplačal sem l« gggggggsg^. . ■ 1. Vojno sodišče. Oscar Metenier , niki so odšli v posvetovalnico. Dolgo so čakali. V sosednji sobi! so upali najboljšega za Lardeauxa. In kazali so si narednika Alarica dolgega suhega moža z vojno kolajno, grobega obličaja. ki se je razburjen vihal svoje brke, ker bil je še ves pretresen od ostrega ukora predsednikovega in od silnih udarcev zagovoruikovih. | Odvetnik se je razgovarjal z vladnimi komisarjem. J "Lahko se nadejamo ugodnega; uspeha, ni res, gospod major!" ; i "Da!" je odgovoril komisar,! i4 * če bi imeli opraviti z drugimi predsednikom; toda ne poznate j polkovnika da je plen tisočerih tiranij, zla-1 > sti poveljnika pol čete, narednika]* Alariea, starega togotneža, ki gall j** delala neznosnega nevolja. da i ni morel nikdar odpeti svojega pozlačenega podčastniškega našitka. Neke^ra dne Ke je postavil na 1 odpor. Vzel si je pravico sam. 1 Uprl se jc sam vsej sobi, in še da- 4 ne« se spominjajo v vineeneski 1 trdnjavi horueriAne borbe, ki jo j 1 je /a če I z dese'.orico tovarišev ti-!®1 strga večera, ker se ni maral po" 1 koriti mukam, ki jo imenujejo :s skušnjo potrpežljivosti. In takrat je po»ege| vmes tia-|j tvdnik. Na njegovo povelje je f ubožec dobil "odejo" in ko so utrujeni mttčitelji izpustili svojo 1 žrtev, je bil odvedeu v ječo in od J t gm dne ui minil dan brez kazni, i Moral je opravljati najsirovejm i tlela, neštevilne straže, štirideset- ] dnevne patrulje po konjskih hle- * vih itd. I'kradli so mu vse njegove utvari, vrgli iz nemarnosti de" 1 *ko no njegovo skledo., in vselej se je kakem kotu pojavila silhu- « eta Alaricova, ki je s smehom iu < migi podpihoval k takim ljube- ^ znivim "salam". j Končno nekega večera, ko je i bil pravkar odsedel svojo pet- j najstdnevno ječo, v katero je bil olmojen na posredovanje na red- 1 aikovo, se je vrnil k bateriji, zlo" i m!jen od utrujenosti iu tresoč se i od mrzlice. ! Na pragu ga je pričakoval Ala- j ric; pri tej priči ga je komandi- * ral za stražo k napajališču. < Lardeaux ni odgovarjal in na- ! mesto spat je odšel brez besede na svoje staja I išče Dve uri je že be- i del, ko se je premagan od utruje* < nosti skrčil v svojem plašču in je ^ v kotu hlevnih vrat zaspal. i Sunek ga je prebudil. Narednik 1 Alarie je stal preti njiiu z dvema 1 možema straže. In tedaj se je vsu-I a nanj ploha psovk. "Odvedite ga takoj zopet tja, lenuha, zaspano svinjo, klsse, pro-kleto, niti na nogah ne more držati!.. Ajd, glej, da dvigneš svoj nos, zverina!" In znova mu je grozil; a takrat se je Lardeatixu ra/lila preti očmi krvava rdečica. Nič več ni imel sile, da bi se bil krotil še dalje; % dvema strašnima udarcema pesti zadet v sredo obličja, se je zvalil Alaric tri korake daleč stran na tla. ".... Danes se je vsedel Lardeaux, ta vojak mučenik. na tisto klop. na kateri je še včeraj sedel tat. Evo vara žrtve discipline, ki je moč vsake armade, če je pravična, ki pa postane mučilni atroj v rokah hudobneže v!.. " In odvetnik je zaključil, proae^ sodnike, naj bi uvaževali. da je ravnal Lardeaux brez razmišljanja: in v tistem hipu brez zavednpsti; sicer pa je bil v samobrambi, ker je storil le to, česar hi se ne porai-šljal storiti noben not m častjo na njegovem mestu; in zahteval je popolne oprostitve svojega klijen-ta. '4Lardeaux", je vprašal predsednik, ko je zagovornik sedel, "nimate ničeaar več dostaviti v svoj zagovor T*' "Ničesar, goapod polkovnik." Vprašanje nemške vojne \\ odškodnine j - h Ministrski predsednik Mille-j rand je izjavil v pododsekih za i i finance in za zunanje zadeve, da i določitev zneskov, ki jih ima pla- 1 čati Nemčija, ni ne kršitev in tu- ' di ne revizija mirovne pogodbe, i Glede razdelitve svote 120 mili- i jonov milijard zlatih mark se je i trdi s predsednikom Wilsonom do ; segel sporazum. Francija dobi 35 . milijard zlatih mark. Vsa odškod- i nina. ki jo ima dobiti Francija, : znaša 152 milijard frankov kot glavnica za o pust ose ne pokrajine': | n 58 milijard frankov kot glavni-p ca za mirovnine. Zlata marka je vredna eno četrtinko dolarja. 66 milijard zlatih mark odgovarja ! torej skoraj natančno 210 milijardam frankov, tako da je dosežena skupna odškodninska svota. Belgi |ja je že izjavila, da se strinja s : ! predlagano razdelitvijo. Obresti Dalmatinei, Primorci, Bosanci, Slavonei, Hrvati, Vojvodinci in tudi Jugoslovani! Enoten politični naziv naše države je potreben iz notranje in zunanje političnih motivov Uje-dinjeni v eno državno telo z istim skupnim ciljem, ne smemo iz strankarskih ali drugih vzrokov umetno razdirati, kar smo komaj zedhiili. Plemenske in druge razlike, ki vendar niso bistvenega značaja za našo skupno bodočnost, nikakor ne smejo odločevati v našem skupnem državnem življenju, ki mora odsevati že iz naziva države. Pa tudi na zunaj moramo nastopati enotno. Nasi ne-. prijatelji, katerim je bila beseda , Jugoslavija že davno pred naaim u j edin jen jem silno neprijetna, ker i so vedeli, kaj pomeni za nje, naa • morajo poznati pod slavnim ime-t nom Jugoslovani, kar. smo t rea-. nicif > Jugoslavija bo tudi službeni , političpi naziv nase države in za [ to naj, poskrbi iz narodne volje - svobodno izvoljena, jugoslovau-, a u&tavotvorna skupščina. fsc še niso določile, toda kakor vse ikaže, ne bodo nižje, kakor so sc Isvojčas določile v Versaillsu, to {je 6 odstotkov in en olstotek (f.rjiortizaeije. Ministrski predsednik Mille-I rand je izjavil v pododsekih za finance in zunanje r.,i ":ev?, da je bil sporazum v IIytiie-u v resnici samo splošnega značaja Razmerje razdelitve nemške vojne odškodnine, ki se je določilo v IIyil.ru s 5r odst. za Francijo in s 25 odst. za Anglijo, jc isto kakor on i, ki je bilo določeno pri mirovnih pogajanjih. Millerand je obrazložil, zi kaj da so se zedinili na številko 12 milijard zlatih mark. Ostalih !20 odstotkov bi si delile Belgija, ;s katero se je sklenil dogovor, Srbija in Italija. V zmislu predloga i francoske' vlade se ne nanašajo na to svoto 120 milijard dobave v naravi, kakor n. pr. premog, kot odškodnina za opnstošene rudnike, ali materijalije in živila kot nadomestilo za razdejanje in tat-i vine. Uspešno zdravljenje bolezni las. CALVACIRA VSTAVI IZPADANJE US. Calvaeura metoda Je znanstvena, naravna metoda, ki gotovo proizvaja zadovoljive uspehe. Mrs. Lina Belplero, .^SSS^bs. dih.. Hi'etinastih ali nekatere sliko prinašajno j:uiniti las. srbt-nja. aH tukaj, nam je poslala ^ffif^ lapuSč-aJev na Rlavi? zelo zanimivo xaprlse- ^^^HkJBHLxk Ali rte plešasti ali po-ženo izjavo, o znatnih atajat« pU-šaati? uspehih pri sebi In svo jih otrocih, katere je ^^HHS^Ud Zakasnitve so nevarne. dosegla, potom Calva- ^B^^V <"*- trpite vsled katere- cura metode. Mi bi Koli bolezni laz, ki ao vum radi poslali pre- ^^^HM^^HNrV zgoraj. na pia te izjave. sanemarjajte ampak „ , , M. 1'oskuftajte odpornost Mra. Jonn Malouln T TL tx>lezni ti svaka, in vaiedte*a Jo mf \ (M fll^fe e i" ^renlntca. toplo priporočam vsa- fM J^MH J^^H upadla, suha in če ala- kemit." v^Hn uHm bc izzgleda. bodite po- ■22 » m J ¥ ■ " sv ar Jen i; odpravite bo- * AH trpita vsled ^JfM ^J^Bm^ lesen, če hočete ohra- haja. izpadanja las ^^^^^^ niti lase in pospefltl prehitre oaivelostl. tr- Uspešno znanstveno zdravljenje. njihovo rast. Dajte, da vam <«hBi>m, s tem, da-vam pošljemo poskusno zdravljenje, da Calvaeura naravna metoda za negovanje las. zavstavi izpadanje las. predena prha je in prLV-e z glave ter povzroči rast novih las. Poslali vam bomo u zoreč Calvaeura št. 1 in našo ilustrirano knjižico glede negovanja las in glave, če napišete svoje ime in naslov natančno na koArek papirja ter pridenite deset centov v srebra aH znatukah kot dokaz vašega zaupanja, v koverti na* slov I Jen i UNION LAHMUTOin It — Y St. BindbamUn, N. X, NAPRAVITE TO. S«DAJ, — PKEttNO POZABITE. , 6LAS NAROPA, 24. JUN. 132S Had bi izvedel za naslov FRANC JUGA, podomaee Doberšekov iz Križeče vasi, Studenice, štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium. Wis., pred nekaj t-a-soni pa v Olevelandu, Ohio. Ako kateri cenjenih čitateljev zna njegov naslov, ga prosim, da mi ga pošlje, za kar mu bom prav hvaležen, v slučaju pa, da sam o it a te vrstice, želim, da se mi . nemudoma javi. ker poročati mu imam nekaj novic, tikajoči h se njegovega doma v Ju go. slaviji. — Frank reraeič. Box 8. Grafton. Wis. (1,9-25—6) Oženite se Po« I ji t« nam ammo EN DCLaR la po« (aH vam bono popoln 2mitnuki li»>ib| ■ —!»■! ■i« SLIKAMI, ummmi i* m—Uri mno- gih dxkl«t in nekoliko odo«, ki iUejo dobra«« ni poit«M«a note. Lahko nai pitoto in ikb. not« irafoa zakon. Mi mo moim storiti po-I itono in doroljmo poorodovnnjo. ms to no iu-dit« dolarja, ki J« po«radi nad vaa! la U-i KONSKO SREČO. Piiito io dan«« aa: RELIANCE F. fcLUl na* B7f Las iietotos. od. pozor rojaki! Najuspešneje ^^^^^ mazilo za ženske ^HBB^ lane kakor tudi za možke brie ln Vs brado. Ud tega \ MT? /Hfl mazila zrastejo v jr Ut iti tednih kras-ni. gosti ln dolgi IVtej^^A lasje kakor tudt | uinžkim krasni br ki brada ln ne bodo odpadli . T ™ ^^^^^ ne osH'eli. Kevma-r tizein. kustibol ali t trganje t rokali. nogab in v krilu, v osmih dneh ]N>|M»liioma ozdravim, ra-' ne, opekline, bule, ture. kraste ln grlu-k te, potne noge, kurje očesa, ozebline v pur dnevih puiH>lnuma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil, mu jamčim ta $5.00. Pišite takoj |>o cenik, t ki ga takoj j>oXljem zastonj. | Krasni žepni "KOLEDAR" za leto 19*J0 popolnoma zastonj, priložite znamko za li centa za poStnlno ln ga takoj ponijem. j jacob wah&c j_6702 Bonna Ave« N.E. Cleveland. O. IŠČEM DRVARJE za delati drva na najlepšem kraju. Dobra voda, čista kampa. Plača od kva'rta vsakega drugega. Katerega veseli, naj se oglasi ali pa takoj pride. — Louis Prebev-šek, R. F. D. 3, Collesburg, Pa. (23-24—6) zastonj vsem KI TRPE NA NADUHI Novo domate zdravilo, katero mora vsakdo rabiti brez noprlfik« In Izguba £au Imamo nov način, kako idriTltl naduho in Selimo, da poekuette na nai račun. NiC na de, ako je to te dolga bolesen, al pa ae Je pojavila še-le o red kratkim, ako Ja alučajna ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno poakuSnJo na-ftera načina. Na to ae ne glada, v kaki Uiml ti vi te. ne žleda ae na vato ataroat ali opravilo, ako ^raa muči naduha, oni ns.čln vaa bo takoj ozdravil. Posebno telimo poslati onim, ki aa nahajajo navldea ▼ obupnem stanju, kjer niso pomagala vaakovratna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patenU« rano kajenje ltd., te'irao pokazati vsakomur. da Ja ta nov! način določen, da vstavi vaalm tetko dihanje, vaa hropenje ln vae ■ tratne napade takoj in aa vaa čaaa Ta oaoata ponudb« «« rabi la aa an d*n. Pil te te da m« ia pričnite • tam načinom takoj. Ne peUjite deaarja. Najbolje je. Ce pošli«t« apodal k spon. Starite ta dan—. nMNffl KUPON ZA NADUHA FRONTIER ASTHMA CO.. Room 3'S K Niagara nad Hudaoa St«.' Buffalo. N. Y. Peftljite prosto peakntaje nioo aatiaa: Pozor! SLOVENCI, HRVATJE IN SRBI Id potujete skoti New York. V« pozabite na moj hotel* kjer iobite naj bol j is prenočišča In bote najboljša postreieni. _ Cisti »obs m eno alj dvema postelj ima Prostora sa 200 oseb. Domača kuhinja. Najmiij* oane AUGUST BACH, 83 Greenwich St. New York, H. T. a J Cosulich črta Direktno potovanj« v Dubrovnik (Oravosa) in Tm. BELVEDERE ...... 13. julij« PRES. WILSON .... 27. julija Petem Jlstkov, izdanih ca vas kraje v JuaoalavlJI ln SrMU Ra»kotna usodnosti prve**, drugega ln tretjega razreda Potniki tretjeaa razreda dobivalo brezplačno vina. PHELPS BROTHERS & CO. Paaaaapar Department 4 West Stresi / Nov I«| LLOYD SABAUDO :t State Street New York Prihodnje od plutje Iz New Yorka parnik na dva vijaka "RKGINA IVITALIA" 17. julija. Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino vsem potnikom tretjega razreda. POTREBUJEM KOVAČA za popravljat gospodarsko orodje in kovat 4 pare konj. Plača za kovanje $6.50 in popravljanje* jM-75 do $5.00. — Frank Zalar: 1'amp :>. Cheat Uridge. Pa. OGLASI NAJ SE MIHAEL. A BRA MOV I C. Pri nas iina pismo od svoje žen« iz Kuže-1 ja, Hrvatsko. rpravništvo (ilas Naroda. (24-25—ti) Kje je moj brat GEORGE TRO-HA? Doma je v/, Pleseov, kotar Ca bar, Hrvatsko. Leta 1916 je bil zarobljen v ruskem ujetnici vii, potem nisem več slišal od njega. Njegov naslov je bil: Gefrajfar Cieorg Troha, Groz-novska staneija, Mulioiiov rudnik, Rusija. Ratni broj 1009. Služil je pri 96. regimentu, 2. kompaniji. Ako mi kdo naznani njegov pravi naslov, dobi deset ' dolarjev nagrade. Moj naslov: I Antbonv .Troha, P. O. Box 222, Demopolis, Ala. I'. S. America. (2*1-24—6) Suho Grozdje lmportirano is starega kraja 22 centov funt Boksa 50 funtov $11.00 i Posebne cen« na veliko. BALKAN IMPORTING CO 5153 Cherry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej I-- Začimbe, ieHiča In najraznovrst aejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vodno v salogL Pišite po bresplcčnl MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Blatim NEW YORK CITY. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak KV - - m , mgm h ' & I ■ -v- - MM m - Jm^fl H GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naroC aino sa Glas Naroda in isdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mn gredo ns 11 roko in ga priporočamo. Za naklo ijenost h vam io vnaprej sahva ijnjemo. | UpranuitTo q1m Naroda. i Nekoliko izmučen vsled sprejema deputacije Narodne sknpšei-ue, katero je moral projšnji dan odgovarjati, je kralj spal nekoliko dalje kot ponavadi. Komaj je bil oblečen, ko so mu sporočili željo kraljice. Nalahko je nagubal celo ter rekel: — Kako? Kraljica je že vstala? Ali je še vedno bolna? — Ne, veličanstvo. — In ksj hoče kraljiea tako zgodaj od menef — Njeno veličanstvo se ni izrazilo. Kralj je zavžil av\i prvi zajutrek ter se nato napotil k kraljici. Našel je kraljico že popolnoma oblečeno kot za slovesen sprejem bledo, lepo iu vzbujajočo spoštovanje. Sprejela je svojega moža 'k onim mrzlim smehljajem, ki je blestel kot zimsko solnce na licih 'kraljree. 1 Kralj pa ni rszumtl žalosti tega smehljaja in tega pogleda. Bil je v skrbeh le radi ane stvari, namreč radi odpora, katerega bo Marija Antonijeta najbrž nudila proti načrtu, ki je bil sklenjen prejšni Jdan. — — Zopet nova muha. — si je mislil. (Dalje prihodnjič.) Kdaj je bil Slovenski klerikalizem na viška svoje slave. voz za vence so položili vence: deželni zastop vence s trakovi v de" želnih barvah, občinski zastop dva ; veueo z belo-zelenimi trakovi. Slo" j venska krščansko socijalna zveza i velik, krasen venec s cesarskimi 'in slovenskimi trakovi, črno oviti-| mi ter napisom: Zvesta slovenska katoliška organizacija — žrtvama avstrijske in katoliške ideje. Ko je prestolonasslednikov višji dvor-' janik zapazil ta veliki venec, je vprašal, kdo je poslal ta venec. [Na odgovor, da slovenske katoliške organizacije, je ganutja ihtel — mi ž njim... Ob Martinovi cesti so stale gojenke Liclitenturma s črnimi flori na rokavicah, gojenci marijanišča z rožami v rokah. — Ob progi pri Mostah je bil zastopan tudi celokupni občinski odbor, na čelu mu župan". Strašni topovi Ko so pred dvema letoma Nem-ei namerili svoje 42arje v Pariz. |je ves svet občudoval te strašne I topove. In vendar so največji 1 nemški topovi nosili v daljavo do 140 kilometrov. Iz Pariza pa po-jročajo o izumu nekega francoskega inženirja, ki je sestavil topo-1 ve, kateri nosijo v daljavo do 240 j kilometrov. S temi topovi bi se dal iz Maribora Obstreljevati Trst.| {Kakšna bo pač bodoča vojna?, če i se bodo vojni izumi tako množi-jli? Ali pa sploh ne bo mogoče, ker bo vojua tehnika in zrakoplov-stvo tako napredovalo, da se bo dala sovražna država razrušila tekom enega dne. Z dunajskega vseučilišča. Rektor dunajskega vseučilišča je izdal proglas na vse slušat lje,| v katerem jim naznanja, da se predavanja zopet prično. V razglasu kar najstrožje obsoja izgrede dijaštva in pristavlja, da postavlja delovanje dr. Ervina La-sta v švicarski pomožni akciji in J naval tujerodnih elementov iz iz- j toka na dunajsko vseučilišče zadnje dogodke v nekoliko milejšo luč. Končno pozivlje dijaštvo vseJi narodnosti in veroizpove-danj. naj v bodoče ohrani red in mir ter izreka krivcem najstrožji ukor. Francoski slikar Ferdinand Roy- bet nmr!. Tz Pariza poročajo, da je v 80. letu svoje starosti umrl slavni slikar Ferdinand Roybet. Njegova " najznamenitejša slika je "Burka 1 Henrika III." Roybet je bil zlasti slaven tudi kot portretist. Njegovi umotvori prekipevajo življenja in zdravja. VABILO na veliki piknik in priprosto zabavo, katerega priredi društvo Roritelj št. 1 SDPZ v Conemaugh, Pa., v nedeljo 4. jnlija na Woa, prej»\ Priznam, da se je dvignil en vogal zastora pred menoj Sedaj pa po^ta.iiim zopet slepa ter rajše gledam v svoji rotra nojosti krasotr. Vedno se liom rajše videla km kraljico mesto kot . alabo mater tcfr" naroda, ki me žali in sovraži. — Antonijeta. Antonijeta! — j«* vzklikni Ludovik XVI.. pre atrašen od nenadne bledice, ki je pokrila lice kraljice in ki je bila !»• predzt:ami'iije velikega izbruha jeze. — O, ne, gospod, ,;.az bom govorila, — je odvrnila kraljica. — Pazite se. madsHiia, — je rekel Ludovik XVI. ter jo pri tem opomnil na navzočnost zdravnika. — Ej, ta gopsod ve vse. kar bom povedala. Ve celo, kaj mislim m za kaj bi se torej'ženirala ? Sploh pa smo sprejeli gospoda kot zaupnika ter ne vem, zakaj bi mi bilo treba bati se. .laz vem, da vas odvajajo, gospo 1. Kam greste? Tega ne vem. Vem pa, da gre ate nekam, odkoder se ne boste nikdar vrnili. — Ej, madama. — je rekel Ludovik XVI., — jaz grem enostavno v Pariz. Marija Antonijeta je zmajala z rameni. - O, ne recite mi lega. gospod, kajti vzbudili bi moje sočutje Oni vas ljubijo ter ubijajo iu more one, ki nastopajo v vašem imenu, v imenu kralja. Vi su l ainestnik božji. (Joverner Bastile je bil vaš zastopnik, zastopnik kralja. <*'e so umorili de I^ana va, tega zvestega ahizabmka. bi umorili tudi kralja ir. to tem lažje, ker vedo, da bi ve ne branil. — Napravite konec, — je rekel kralj. — Mislim, da sem ga napravila, gospod. — Torej me bodo ubili? — Da, gospod. — No ? — In moji otroci? — je vzliknila kraljica. Doktor (]■ i I be rt ie mislil, da je čas posredovati. — Madama, — ;e rekel, kralj je v Parizu tako spoštovan in i je gov a navzočnost b«. povzročila tako veselje, da se ne bojim za kralja, temveč za fanatike, ki bodo v stanu vreči se pod kopita konj. vprržeuih v voz, s katerim se bo kralj vozil. O, gospod moj. gospod moj, — je vzkliknila Marija Antonijeta — Ta pohod kralju v Pariz bo zmagoslavni pohod, madama«, — A vi, gospod, ne odgovorite ničesar. — Ker sem nekoliko nazorov doktorja, madama. — Kaj ne, nestrpi i ste. da uživate ta triumf? — Kralj bi imel v tem slučaju prav in njegova nestrpnost bi do kazala, v kako pravilnem smislu sodi kralj stvari in ljudi. Cim bolj bi »e podvizal, temvečji bi bil triumf zanj. — In vi v r jame le \se to, gospod moj? Prepričan sem o tem, kajti «V bi se kralj pomišljal, bi izgubil vso prednost prostovoljnosti. — Sklenjeno je. da gremo, — je rekel kralj. — Ali hočete obdržati doktorja, madama, — je nadalje vprašal kraljico. O, ne, — je od vrnila kraljica na tako živahen način, da se je moral Gilbert nasmehniti. — Torej ga boni »zel s seboj, — je rekel kralj. Uilbert se je tretji«*- priklonil pred Marijo Autonijeto, ki je v trm »lučaju vrnila ajcgev pozdra\ ne kot kraljica, temveč kot Šenska. v Kralj je odšel proti vratom in Gilbert mu je sledil. Meni »e zdi, - je rekel kralj, ko sta šla skozi galerijo, —» da se dobro razumete s kraljico, gospod Gilbert f Veličanstvo, — je od vrnil doktor, — to je prednost, za katero ae moram zahvaliti vam. Naj živi kralj! — so kričali dvorjani, ki so ae že zgrinjali v prednje nobe. Naj živi kralj' — je ponavljala množica častnikov in tujih vojakov, ki se je zgrijjda krog vrat palai" , . Ti kliei so I mi I j ta/readili srce Ludovika XVI. kot so ga kedaj preje razveselili ob slvnih prilikah. Kraljica je obstala pri oknu, pri katerem je preje preživela one strešne trenutke. Ko je čula te vzklike udanost i in ljubezni, si je rtkla: , Naj živi kralj* Naj živi tebi na kljub, ti prokleti Pariz? Kr-\»v«> brezdno teh žrtev ne boš nikdar požrlo. Jaz ti jih bom iztrgala ter izročila oaveti Ti«-ga Pri tem je kralji«--! iztegnila proti Parizu svojo suho roko kot meč, ki skoči iz nožnice. Nato po je poklicala madamo Campai, do katere je imela še naj-vcič zaupanj a, se zaprla v svo kabinet ter dala povelje, da se ne mr nikogar »pustiti noter. • \ ^ p—_ PRSNI OKLEP. i Naslednjega jut rs se je dvignilo na iztočnem nebu sijajno soln- t ee ter osvetljevalo mr..mor in pesek Versailles-a. |] Kraijiea je vatah že ob petih zjutraj. Poslala je k rti ju preinjo,j] «09 prule k ujej kekorbitro bi se prebudil. ____j COLUMBIA °DvS zZuST nn A m PLOŠČ V VSEH JEZI. (jKAJVlOFflNF KIH. BREZPLAČNE CE- Vjunmv^i V^nt- NIKE DOBITE PRI: VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeve St., CONEMAUGH, PA. i * PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe vam ne nudi noben drugI zdravnik. yg§m| Jaz imam toliko zaupanja v svoj uspeh in sposob-■V nost, da vas morem ozdraviti, da za svoje prlzade-vanje pri vaSem zdravljenju ne zahtevam niti een-ta vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdra-vi- sem najstarejši specialist r Pittsburghu, R^^^ s 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu ^^H hi daleč, da jih hitro ozdravim. Govori ae slovensko Dr. B. F. MULLiN, specialist. -411 FOURTH AVE., 2 nadstropje. PITTSBURGH Pazite na fitev. 411 četrta Ave. PENNA. besednjak s I je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika. Če Ji I želite pomnožiti svojo salogo angleških besed si boste II naročili najnovejši ■ i J* ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Ji ki ga je sestavil dr. F. J. Kern. »I ■ i Obsega 25,00 angleških besed s slovensko lzgovarjavo J i p fn točnimi slovenskimi izrasi. Knjigo boste rabili celo živ- l' 11 Ijenje. Kupite jo za svoje otroke. Cena 5 dolarjev. Naro- L> I ' čite na sledeči naslv . i IJ Dr. F. J. KERN lB 6202 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO, "l 1 j Naročilu priložite denar, ček ali Money Order. Iščemo za- J _ stopnike po naselbinah. ^ 'I DOCTOR LORENZgT" SOI NI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK I it F/ ŠPECIJALISV MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jaz sam še zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke* znam slovensko, zato vas motem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškifc bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimpreje. Jm* oašrmirtm zaatrupUana krt, masvljo In lias so Umu. Solatni w aH*. (■• padanja laa. boMlna v koatah, stara rana. llvčn* bolazni, oalabaloat. boiasnr hml MCa>l* JMra