Stav. 237 ------------- " ~ W Trati, v soboto 31. avgusta IMS N ' ~-----•---Letnik XW1. —— ii^——wmmm^mmrn—i^mmmmmm—■' l ——mmmm^^m^mmm—mmm^^mm^^^^^^.—^mmmm—mMmmm——^—'^^——1^* —m—mmm^rn* Izhaja vsak dan zjutraj, tadi ob aedegak te prmzaikih. —- UredniHvo: MMHM flA flM v ^^ flH^BBB Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mr.i po 10 in k a sv. FranČiSka AsiSkega SL 20, !. nadstr. — Dopisi naj M pošiljajo ^m ^^^^^^^ vio- osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm aredniltva. — Nefrankiiaaa pisma M ne sprejemalo, rokopisi te ne vračajo. ^M ^^^ BK 30 vin; oglasi v teksta Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2-—. — IzdajstelJ in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Ust> ^m ^m ^^^^ ■■ Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl -Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*. — Telefon uredništva in uorave Itev ^^H^P ^B ^M ^M oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. - Il-Č7. — Naročnina znaSa: Za ceio leto K 40-—, pol leto K 20-—, tri __ ^^M jB gl Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek se mesece K 10 -. za nedeljsko Izdajo a celo leto K 8*—, pol lete K 4r—. nahajata v ulici sv. FranČiSki As. št 20. PoStnohranilnični račun Št. Ml.bo2. ... Posamezna Številka v Trstu In okolici i 10 vinarjev. " H ^^^^^^ ^V BB ^B ^^^^^^ ^B^r Wm ---posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. Wm A ARMADHA POROČILA, AVSTRIJSKO. . DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se lavlja: • Italijansko bojišče. — Južno Morija so konjeniške napadalne če*e naskočile neko sovražno oporišče in ujele del posadke. Tudi v dolini Concei uspešno gibanje naših napadalnih čet. Na planoti Sedmih občin je bojno delovanje znatno Oživelo. Pri Asiagu in severno Col del Rossa je izvršil sovražnik po srditi topov-ski pripravi več sunkov, ki so bil! odbiti deloma z ognjem, deloma s protisunkom. Včeraf zjutraj so naša velika letala napadla kolodvor v Montebellunf in zmetala nani 50 bomb. „ , ~ Albanija. — Nobenih večjih bojnih dejani. ; Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan javila i Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rjprehta in generala Dochna: Boji v sprednjem ozemlju na obeh straneh reke Lys in severno Scarpe. Jugovzhodno Arrasa so bili sovražni oklopnjakl in pehota pri pohodu na bojišče uspešno sprejeti oJ artiljerije in bornih letalcev. Okoli pok?ne je sovražnik obnovil svoje, napade. Njihovo težišče je bilo včeraj južno ceste Arras—Ca m brad. Iz Cherisya in Fontaina in proti Hendecourtu ponovno navaljujo-Čega sovražrlka smo po hudem boju odbil ». Dalje južno so vdrli Angleži v Bulle-court m Rieucourt. V prekinprek preme-šanih jarkih in lijastih poljih prejšnjih bitk so se vršili tu srditi boji. Rieucourt je bil zepet iztrgan sovražniku in zavzet zopet tudi vzhodni del Buflecourta. Popoldne je razširil sovražnik svoje napade do severovzhodno Bapauma. Razbili so se večinoma že v našem ognju. Iz St. Legerja in Morya je sovražnik petkrat zaman napadel. Številni oklopnjaki so bili uničeni. • Severno Somme smo v zvezi z južno reke izvršenimi operacijami umaknili ! obrambo v črto vzhodno Bapauma — se-verozapadno Peronna. Sovražnik Je sledil včerai obotavljale nreko črte Bapanme— C ombles—M a urer:;? Med Peronnom i: i so pehotni boji na zapadnem bregu Som e in prekopa. Močni napadi, ki jih je Izvršil sovražnik jugozapadno Nesle in iz Noyona proti našim novim črtam severozapadno mesta, »o bili zavrnjeni severozapadno mesta. Ob Ailetti so se ustalili Francozi zapadno Folembraya v neznatni giobočini na vzhodnem bregu reke. Med Ailetto ia Ai-sno so skupno z Amerikanci obnovili svoje napade. Med Pont St. Mardom in Chavignyem so od ranega jutra navalje-vali na naše črte. Oklopnjakl so drveli vedno iznova pred gostimi napadalnimi valovi pehote. Devinski, hanoveranski, tu-rinški in garefoi polki so z dvojno premo- • Čjo izvedene težke napade sovražnika po- • nohtoma izjalovili. 72 oklopnjakov je bilo uničenih. Podčastnik Kropmeier in poddesetnika Manske In Schlottau prvega oddelka strojnic 1. gardnega potka so skupno uničili pet tankov, pešpolk št. 165 pa 20. Francozi so doživeli tu včeraj težek poraz. Njihove izgube so izredno velike. Napravili smo ujetnike 10 raznih divizij. BEROLIN. 30. (Kor.) Večerno poročilo: Veliki angleški napadi na široki fronti ; jugovzhodno Arrasa so se izjalovili. Krajevni boji jugovzhodno Noyona in ob Ailetti. * . J ■ X« Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 28. (Kor.) Pri Bitolju, na več točkah v kolenu Černe in vzhodno Dobrega polja je od časa do časa narastlo obojestransko topovsko delovanje. Od Hume do Vardarja povišano bojno delovanje. Neki grški oddelek se je poizkušal pribli-i žati našim jarkom južno Hume, a je bil ta-koi pregnan. Angleške stotnije so večkrat zaporedoma po srditi topovski pripravi napadle naše sprednje oddelke v Alčak Mahle in pri Segerovu, a so bile odbite z izgubo, še predno so prispele do naših • žičnih ovir. Vzhodno Vardarja, -m1 vasi Matkovo. topovski ogenj, na katerega so naše baterije živahno odgovarjale. TURSKO. CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Od obale do Jordana le neznatno bojno delovanje. Na vzhodnem i bregu Jordana srdito sovražno topovsko streljanje. Sunek vstašev južno Tebuka se le po dolgem boju izjalovil v sled hrabreča zadržanja naših oddelkov hi doSlih ofe-čenj. Na ostalih frontah nič novega Sovražni letalci so metali v noči r.a 28. t. m. bombe to letake hujskajoče vsebine na Carigrad. Povzročena je bila jako majhna škoda. En otrok je bil ubit. U oseb ranjenih. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 29. avgusta. — V dolini Concei v Jndikariiah je sovražnik po močnem streljanju napadel našo postojanke, a }e bil gladko ustavljen od naših sprednjih oddelkov, ki so prešli- takoj v protinapad, pognali sovražnika v beg In mu prizadejali več izgub. Na severnih vznožjih Altissima in severno Col del Rosso so bili sovražni poizvedovalni oddelki od naših patruli napadeni in razgnani Francosko uradno poročilo. 28. avgusta pop. — Tekom noči so francoske čete, ki so sedaj v dotiki s s«rražnimi zadnjimi oddelki, nadaljevale svojo prodiranje. Severno in južno A vre smo zasedli Chaulnes, Omiecourt, Bala tre, Reigliese in Verpilliers. Daljo južno smo vdrli v gozd pri Crapeaumesniltt in zavzeli Olves. Danes zjutraj smo nadaljevali prodiranje proti Sommi. Severno A vre smo dosegli črto Licourt— Potte—Mesnil—Nesle. Od včeraj smo zopet osvo-pli 30 vasi. Na gotovih točkah smo napredovali 12 km globoka Angleško uradno poročilo. 28. avgusta. — Severno -Atene so napredovale naše čete v zvezi s francoskimi do železnice zapadno Givencourta in ujele. 250 mož. Ob Vesli so krajevni napadi sovražnika prisilili našo prve čete, da so izpraznile Bazoches in Fismette. 27. avgusta. — Danes zjutraj so na5e Čete v bojih ob Scarpl premagale odpor sovražnika v stari fronti obrambne Crto, kl jo je držal od ofenzive 21. marca. Kanadske četo' so vdrle globoko v nem5ke postojanke med rekama Sensee in Scarpe in so zavzele Cherissy, Vis en Artois in gozd Les-art. Na desnem krilu so kanadske in Škotske čete prekoračile Sensee, zavzele FcntaSne les Croi-silles. se ustalHe pri zunanjih utrdbah južno vasi in uiele več sto mož. Severno Scarpe so zavzeli škotski bataljoni Roctix, grič Greenland in Oavrel-le. Angleške čete so v težkih bejih odbile cek> vrsto močnih protinapadov nemških divizij, ki so prispele Šele pred kratkim na bojno fronta Naše čete so zavzele vas Beugnatre in napredovale tudi na raznih točkah med to vasjo In Croislllesom. Tudi južno Bapanma so wališke čete zopet pridobile na prostoru. Za Sommo so avstralski, angleški in škotski bataljoni prisilili sovražnika, da se je urrakntf na vse) napadeni fronti: Naše čete so dospele na planoto vzhodno Mericourta in zavzele Fontairre les Sappy te gozdove med tem krajem In Sommo in ujele par sto mož. Tudi Vermandovil-lers Je v naših rokah. 28. avgusta zjutraj. — Včeraj so zavzele naše čete Htitao Somme Foucaucourt, ki ga je sovražnik srdtto brantt s strojnicami. Severno Somme smo zasedli glavni del gozda Fronesa in ujeli množino pruskih gardistov. Južno Scarpe so izboljšale čete prve armade svole postojanke na obeh straneh ceste Arras—Cambrai in dospele do fiaucoutta in Boiiry Notredame. Severno Sctrpe so bili včerai popoldne ob progi Arras—Douai izvršeni srditi sovražni protinapadi, k! so potisnili naše sprednje črte za par sto metrov na>zaj do starih nemških jarkov, kjer so se potem razbili. LONDON. 29. (Kor.) Reuter poroča, da so Ait-gleži danes na front} sedmih milj med Bullecotir-tom m Scarpo napredovali za eno miljo. Amerikansko uradno poročilo. 29. avgusta. — Severno Aisne so napredovale naše čete v ozenriju Juvi*ny» kljub «dporu sovražnika. Naše patrulje so bile lako delavne ob Vesli v VVoevri ia so ujele več mož. VELIKE BITKE NA ZAPADU. BEROLIN, 30. (Kor.) Wolff poroča: Velika bitka na zapadu se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in sili sovražnika, da mora svoje vsak dan močno razredčene skupine, napolniti z novimi četami. Angleži tudi osmi dan velike bitke kljub napadom v masah niso na nobeni točki dosegli imenovanja vrednega uspeha. Vsled posebnega načina boja Angleži nikdar ne vedo, ali mislijo Nemci sprejeti njihove napade, aH pa jim taktično brezpomembno ozemlje prepustiti brez boja. V že davno od Nemcev opuščenih odsekih tipajo Angleži le previdno in jih slabotne nemške patrulje s par strojnicami zadržuiejo kar po pol dneva. Na drugi strani se razbijajo sovražne kolone ob pripravljenih nemških postojankah in doživljajo v ognju strojnic in baterij težke izgube. Vse, kar so Nemci v sommski pokrajini tekom svojega zadnjega prodiranja zgradili iznova, se uničuje po načrtu. Glavno breme v boju . za to brezpomembno pustinjo nosijo slejkoprej avstralske divizije- Ravnotako malo uspeha, kakor Angleži, so imeli dne 28. t. m. s podporo Amerikancev napadajoči Francozi .se- _PODLISTEK. _ ! Pustolovcev! zapiski. Roman, iz francoskega prevedel A. R. — Dobro, — je odgovoril baron. — Ali je bil i tjiš gospod vesel, ko je prebral pismo? j — Da, kakor človek, ki podeduje veliko imetje, t — je dejal Acajou smeje. | — Ali veste, kam je dal pismo? i — Ne vem, gospod baron. — Ce v bodoče pridejo zopet taka pisma, pa-j zite natančno, kaj gospod napravi žnjim, in po-; vejte potem meni. Tu imate dva zlatnika in za-t pomnite, da ne dobite dveh, temveč dvajset takih če vikomt morda kedaj pozabi kje je tako pismo in |e potem prinesite meni. Skrivališče IjubezaL Vikomta je v njegovi blaženosti nekaj močno I skrbelo. »Kamor me peljete, tja grem z Vami,« je j pisala vojvodin ja. Kam naj jo pelje? Ali naj naja-kako stimaviUM* v hotelu2 Tq ni Sla. Matilde« pač ni mogel izpostavljati pogledom radovednih in klepetavih hišnikov. Bilo bi tudi mogoče, da bi jo na stopnjicab srečali ljudje, ki so jo poznali. Vrh tega je moraia biti soba, ki io je iskal, popolnoma v bližini cerkve, kajti vofvodinje ni mogel peljati predaleč od iste. Pričel je torej iskati. Poleg cerkve sv. Roka se vije ozka ulica, ki spaja dve cesti m je obljudena le tedaj, ako verniki po službi božji zapuščajo cerkev. Ako najde Raphael tu, kar je iskal, potem bi odpadle vse skrbi. Stopil je zato k neki prodajalki sadja m so-čivja, ki je sedela na pragu hiše in jo vprašal: »Dobra ženica, ali Vam ie morda znano, ali bi se zamoglo najeti v tej cerkveni ulici kako stanovanje?« Zenica je opazovala elegantno obleko mladega gospoda in mu odgovorila začudeno: »Stanovanje? vendar ne .celo za Vas?« »Za mene.« »Za tako odličnega gospoda pač gotovo ne bo nič najti, kajti tu ne stanujejo nobeni odličnjakL« »Povejte mi samo, ak kaj veste.« »Tord. ako na vsak način hočete. Vam hočem verno Aisne. Zastavitev na stotine tekom, preteklih let izgotovljenlh tankov naj hi zajamčila uspeh. Nada se ni izpolnila. Nemška obramba postaja vedno bolj kos tankom. Pehota^ obrambni topovi In oklopni vozovi so se znatno izpopolnili v odbijanju in uničevanju novega sovražnega bojnega sredstva, število ujetnikov Iz bojev pri in vzhodno Fismesa dne 27. t. m., pri katerih so imeli Amerikanci težke izgube, se }c zvišalo na 6 oficirjev in 120 mož. GIBANJE NAŠIH LETALCEV OB ADRUI. ' DUNAJ, 30. (Kot.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Delovanje naiih pomorskih letalcev je bilo tuds* v preteklih dneh naperjeno proti ob Hatijanski obali ležečim središčem sovražnih letalskih Močno je trpelo zlasti /mornariško letališče Poviglra pri Benetkah. Naši izredno nizko leteči pomorski letalci so dosegli v Povi-gll na zrakoplovnih lopah, tetalskih hangarjih in mnogih dragih objektih tega kompleksa več zadetkov z bombami in so se borili z nasprotnikom s strojnicami. — Dne 23. t. m. zvečer so poškodovala naša pomorska letala že večkrat porušeno in od sovražnika zopet zgrajeno zrakoplovno lopo v Jćsijii. Angleška lotafcka postaja pri Otrantu je bila v noči cd 26. na 27. t. m. z dobrim uspehom obmetfana z bombami Pri vseh akcijah smo izgubi'li le dve letali. Tuda sovražno letalsko delovanje je bilo jaloo živahno. V zgodnižh jutranjih urah 23., 24. in 29. t. m. so metali sovražni letalci bombe na Palo in okolico, pri čemer je tvoril -en sam zadetek ves uspeh vseh treh akcij. Sovražni letalski napadi na Kurčolo, Lastvo, Sv. Ivan Medovans-ki in Drač, izvršeni med 22. in 26. avgustom, niso povzročili nobene &kodje. -Napad na kotorski zaliv so prepustilii italijanski letalci angleškim letalom, ki pa so pri nekem napadu dne 23. t. m. izgubili od 4 le tad dve, ki ste bili sestreljena otk naših mornariških 'in ainmadmh letal, nakar ste padli v morje. Letalski napad- je zahteval 4 človeške žrtve; stvarna šiccda je malh na. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 30. (Kor.) V severnih vodah so potopili naSI podvodraki zopet 16.500 ton, med drugim v topovskem boju neko podvodnižko past v obliki jadrnice. IZ RUSIJE. Protestna nota cevtraicev boijSevišftl vladi. KIJEV, 28. (Kor.) Glasom listov so izročile nevtralne države sovjetski vladi povodom velikih aretacij častnikov v Moskvi in Petrogradu protestno neto, v kateri groze s preklicom asilne pravice za boljševike zastopnike v nevtralnih državah. — Iz Rusije vračajoči se Ukrajinci poročajo, da odvzemajo sovjetske oblasti ha meji carsko zlato in je zamenjujejo z zlatom Kerenskega. Aretacija generala Odlneova. KIJEV, 27. (Kot.) Vojaški izvedenec ruske mirovne delegacije v Kijevu, general Odincov, je bil v Moskvi aretiran in izročen radi udeležbe pri maši za carja v Kijevu revolucionarnemu tribu-nalu. -r Rušila In donska republika. KIJEV, 29. (Kot.) Neko armadno povelje ataina-na ugotavlja skoro popolno osvoboditev (krnskega ozemlja in opozarja na potrebo, da se meja don-skega ozemlja pred novimi napadi zavaruje z zaseden jem nekaterih važnih sosednjih železniških križišč in mest. Boljševiško poročilo s front MOSKVA. 28. (Kor.) Naše Čete so zasedle Je-katerinodar in postajo Tihoreckaja V Vladivosto-ku so se kozaki in častniki dvignili proti sovjetski vladi. Ves delavski oddelek se je kakor en :nož upr! proti protirevoluciji. Vstaja je potlačena. Premagani uporniki po pobegnilk MOSKVA. 28. (Kor.) V Turkestanu, na fronti Asabada smo zopet iz vojevali veliko zmago. Po mnenju glavnega stana je te dni pričakovati zavzetje Asabada, kar bi pomenilo likvidacijo proti-revolucijonarae vstaje. Na transkaspiški fronti držimo osvojene točke. Razpoloženje belih gardistov }e iako slabo. V ozemlju Kazana se vrše srditi boih - VLADIVOSTOK, 28. (Kor.) Na fronti ob Usuriju je izvršil sovražnik obupne in močne napade. Bojev so se udeležile vse čete zaveznikov, razven Amerikancev. Ubitih je bilo okoli 300 sovražnikov. Japonci so nosili glavno breme boja. Osvojili so dva oklopna vlaka in več poljskih topov. NOVA NEA1ŠKO-RUSKA MIROVNA POGODBA. DUNAJ, 30. (Izv.) »Neues Wiener Abend-blafct« poroča iz Berlina: Po novem miru nekaj povedati____2elite-li veliko ali majhno stanovanje?« »Vzamem je, kakor je dobim.« »Torej, v četrti hiši od tu je vdova Andree hišnica, pridna ženska, ona ima v drugem nadstropju prosto stanovanje. Ubogi ženi pač privoščim, ako bi imela Vas za stranko.« »Hvala madame.« N »Recite le, da sem Vas poslala Jaz----« »Ne zgrešim... « je odgovoril Raphael in od-hitel proti označen* mu hiši. Vdova Andrće je bila v prvem nadstropju. »Reklo se mi le, da imate nekaj oddati v hiši«, je rekel vikomte in vstopiL »Da, gospod, v drugem - nadstropju zelo lepo stanovanje.« »Ali je zamorem videti?« »Gotovo, in pogled Vas tudi nič ne stane, lepi gospod. Ali hočete z menoj?« Raphael je sledil vdovi Andrće. Stanovanje je obstojalo iz predsobe, treh seb in knhin)e in Je izgledalo umazano. »Cena?« Je vprašal vikomt . , _ * _ . . z Rusijo ruska država nikakor ne bo odrezana od bal ti šla h pristanišč. Pristanišča Vindavta, Riga in Reval bodo proste luke. Nemčija se je zavezala, da Narve, odkoder vodi železniška proga, neposredno v Pe-trograd, nikdar ne bo utrdila. Kar se tiče finančnih vprašanj, tako 6 milijardi mark, ki jih mora plačati Rusija; se to ne more smatrati kot kaka voirca odškodnina, ampak le kot nadomestilo za razne zasebne, škode, ki so jih povzročsii Rusi. VA m?iH-jarete v zlatu ba pdačafci Rtastiša že v kratkem. ŠPANSKO - NEMŠKI KONFLIKT. MADRID, 29. (Kot.) Kakor se zagotavlja, se bo vršila jutri seja ministrskega sveta. Sestanek je baje posledica odredb, ki jih namerava odrediti Španska vlada vsled potopitve španskega parnika »Caraza«. ~ AMERIKA IN LONDONSKA POGODBA. BEROLIN,-30. (Kor.) Kakor poroča »Kolnische Zeltung« iz Curiha, javlja T»Neue Korrespondenz« iz Rima, da se v političnih krogih razšfrja vest, da bo ameriška vlada v kratkem objavila izjavo, ki bo pomenila toliko, kolikor odobritev londonske pogodbe. V nekaterih italijanskih listih, posebno v »Corriere della Sera« se deluje z vsem pritiskom na to, da se pojasni stališče Amerike napram londonski pogodbi. VA2NA PREDSTOJEĆA IZJAVA ZAVEZNIKOV. AMSTERDAM, 30. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poroča »Evening Standard«, da bodo ententne vlade v došKh tednih objavile najbrže skupno senzacijonalno izjavo; ki jo bo smatrati kot rezultat posvetovanj* ki so se vršila na konferenci v Londonu. Razširjenja vojaške obveznosti ▼ AngllJL ROTTERDAM, 30. (Izv.) Angleški parlament namerava zvišati vojaško službeno obveznost od 18—48 leta. 2SA milijona eetentnih čet doseda) v boju. ROTTERDAM, 30. (Izv.) »Petit Journal« poroča: Zavezniki so od !. avgusta dalje spravili v boj skupno 2J4 milijona bojevnikov. Focii namerava zmagati v 6 mesecih. ŽENEVA, 30. (Izv.) »Eco de Pariš« poroča: Maršal Foch je izjavil, da jamči, da bo tekom 6 mesecev rešil Francijo nemškega jarma. Roosevelt za Čeho-Slovake. WASHINGTON, 30. (Izv.) Bivši predsednik Združenih drfcav, dr Roosevelt le stavil ves svoj znesek Noblove mirovne nagrade za češko-slo-vaške namene na razpolago. Ameriško posoftlo Angliji. V/ASH1NGTON, 29. (Kor.) Kakor se poroča, je dovolil zakladni urad Anglrji zopet nov Predrt v znesku 400 milijonov dolarjev. Skupni znesek posojil Angliji znaša dosedaj 3725 milijonov dolarjev, dočim ;e bilo skupno posojeno zaveznikom 7092 milijonov. Uničen italijanski zrakoplov. RIM, 30. (Kor.) Zrakoplov »A 1«, ki je dne 16. avgusta v izvrševanju nekega ukaza odplul proti južnemu Jadranskemu morju, se ni več vrnil. Italijanska meja zopet zaprta. CHIASSO, 30. (Kor.) Italijanska meja je bila zopet zaprta. / Amerika In Mehika. WASHINQTON, 29. (Kor.) Iz Nogalesa ▼ Arizoni se poroča: Kljub premirju so pričeli Mehikanci streljati včeraj čez mejo. Amerikanci so odredih takoj mobilizacijo. General CabelI je naznanil me-bikanskemu guvernerju, da bodo Amerikanci takoj prekoračili mejo, kakor hitro ne preneha streljanje. Parlamentarne stvari. Vprašanje sestanka poslanske zbornice. DUNAJ, 30. (Izv.) Mfeiistnski predsednik baron Hussarek je bil poklican danes k cesarju in je bil sprejet v dolgi avdijenci. Baron Hussarek se je pogajal đosedaj s sledečimi parlaanentarnfimi strankami: krščanskimi socijalni, nemškimi nac joiral-ci, nemškimi socijalista in duna^iktei svobodomisleci in potem z Ukrajinci in Ram in r. Slediiti morajo še pogajanja s Čehfi, Poljaki in Jugoslovani. S Poljaki, ki so imeli danes na Dunaju svoie posvetovanje, bo konferiral ministrski predsednik baron Husssarek že jutri. Vsem strankam, s kajter'mi se je doseđaj posvetoval, je baroei Hussar&k zagotavljal, da je vprašanje, aH naj bi ec vršilo kratko davčno zasedanje zbornice že v kratkem, oziroma ali naj bi bil državni zbor sklican šele koncem septembra, morda 24. septembra, aH pa začefckccn cfctobra, popolnoma podrejenega pomena. Glavna stvar in glavna skrb vla-de je pokritje rednega priman}klaja, ki je dosegel svoto 1.900 milijonov K. Vlada upa, da bo od davkov, s katerimi se bo bavžla zbornica, dobila letno 600 milijonov dohodkov. In ko bo rešena prva predloga, bo sledila drugo, od katere upa dob:ti vlada letno 1.200—1.500 milijonov dohodkov. Na vprašnanje, ali je pričakovati revizije ustave fn kaka bo prihodnja struktura države, je odgovoril ministrski predsednik, da so vse te stvari v razvoju in da ni vlada vezana na nobeno stran. Pri sklicanju zbornice ne bo šlo samo za davčne predloge, ampak tudi za razne druge stvar: splošnega značaja. BANSKA KRIZA NA HRVATSKEM. BUDIMPEŠTA, 30. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da se spravlja včerajšnja avdijenca hrvatskega ministra barona Unkelhauserja in bivšega bana barona Skerlecza v zvezo z odločitvijo glede banske krize. Zagotavlja .se, da je neposredno pričakovati rešitve banske krize in da bo imenovan za Miiiaioviče-vega nasledrrika zopet prejšnji ban baron Skerlecz. MADŽARSKE SKOMINE PO OPATIJI. DUNAJ, 30. (Izv.) Kakor smo izvedeli, so pokupili odrski agenti v Opatiii m okolici za 52 milijonov zemljišča rn utemeljujejo te svoje nakupe s tem, da bodo o priliki nove nagodbe z Avstrijo zahtevali razširjenje reškega pristanišča in pritegnitev Opatije v območje Reke. Stara cena kruha za revnejše sloje. DUNAJ, 30. (Izv.) »Fremdenblaitt« poroča, da se je vlada odločila, da bo dovolila za revrejše sloje prodajo kruha op stari ceni, namreč 72 vinarjev kg. Pameten m ArsKi šlas o jiigo-sloutm&i Krizi. i. Madžarski sooijcnlog dr. Jaszr je dokazal že z raznimi svojimi študnanri o nacionalnih in socijalnih problemih, da to ni Madžar navadnega kopita, ampak mož, ki s svojim bogatim znanjem gre stvarem na •dno ter si ustvarja sodbe z vso objektivnostjo. Sedaj je zopet napisal v neki madžarski reviji članek z naslovom: »Jugoslovanska kriza«. Iz članka posnemljemo: Usodepoina iskra, kl je zapalila vso Evropo, je švignila iz jugoslovanskega ozemlja, ki je bilo že več desetletij nevarna zona Evrope. Močan narod, bogato obdarjen z materijalnlimi imetki in duševnimi energijami ki ima italijanski temperament in germansko žilavost, zvija se že nad pol stoletja krčevito v okovih terirfagjjalne in državne raztrgamosti. Ta JugtSovanska lasa ljudi 10 milijonov, ki je skozi Šolo moderne ljudske kulture hi kapitalizma došla do žarke zavesti o svojem narodnem in gospodarskem edinstvji* živi danes na 9—10 naseliščih — vse to so samo umetne mlaje m politične ločilne linije v •telesu naroda, ki teži k jugoslovanskemu narodu. »Zakaj hoče biti ta isvet za vsako ceno edinstven, zakaij moti mir Evrope in monarhije? Zakaj moramo mi Madžari in Nemci trpeti zaradi nacionalističnega vrveža? Cemu trpimo to večno jugoslovansko gibanje, vstaje, zarote, provokacije ?-Kaj brigajo nas pretirane šoviniet-ične zahteve naroda s hipertrofirano samozavestjo m hipertrofirano fantazijo?« — Tako in slično govore nemški in madžarski šove-nistični politiki, ki morejo razumeti samo svoj lastni rea>kciionarni naoijoinaHzem! In tako hrupi tisto nacijonalistično časopisje, ki je imelo doslej svojo glavno nalogo v tem, da je podcenjevalo in proganjalo Hrvate, Srbe nazore vdove, ki je med neprestanim priklanjanjem tzjavila: »Sedaj ni treba več nobenih poizvedb! že poznamo svoie ljudi in vemo, hvala Bogu, takoj, koga imamo pred seboj. Kdaj želite v stanovanje?« »Danes zvečer.« - »Danes zvečer? Je že prepozno.« „ 1 »V slučaju potrebe se bo delalo čez noč.« »Torej, kakor BoČete. In jaz dofcim postrežbo?« »Vsekakor.« »Pciem spite mirno.« Ne da bi izgubljal čas, se }e poda! Raphael k ne-. kemu tuetniku. ki ttit ooanal ie notom barona I iMauberta, si ogledal ž njim najeto stanovanje in se tekom pol ure sporazumel ž njim o vsem. Žest delavcev je odšlo takoj na delo, ki se Je nadaljevalo do drugega jutra. Ob desetih zjutraj je bilo vse gotovo in stanovanje je bilo opremljeno z vsem, kar spada k najfinejšemu komfortu, največji eleganci. Mehke, dragocene preproge so pokrivale tla in stene so izginile v sijajnih gobelinih. Vse naokrog so stale mizice z najredkejšimi cvetlicami. Trojni zastori so niapravljali pcltemo, v-'katero je lahko posevala alabastrska svetiljka, ki je na treh srebrnih veri-sah visela s stropa. Postelj v najljubkejSem pom-padourskem slogu je zginevala napol v snežno-belih oblakih indijskih muselinov, ki m obdajali isto kakor kako goloblje gnezdo. Oprema je stala Rapbaela petnajst tisoč frankov, od katerih je plačal takoj štiri tisoč. Tapetnik se je pokrepčal pri baronu Rathesu, ki je temu naročil, da mora brezpogojno izpolniti vse k želje Raphaefa. - (Dalje) \ ■ *** t™ -•t-— arsi,. .,»:> Mro« if. »tUi^^T- src t. iu>/ v ifttu, dne đi. avfiiftft is« f tA^it* skleni iaoSirairih partij ari zniov — aoca. bene 'takih, ki stoje v taji odvisnosti, ima za posicd:co. da teh da-et nv bior^ v ljudi, ki bi. uiedšftejii in neodvisni, n*ogti tvcrki cvetico, :>oirato i« svobodfoo državo, žive vEHed razjtrgžHKjsti svx?>ega narodnega telesa v stanju Zabosti, manjšine, gospodarske iii duševne šibkoata. To stanje, spodarstv-o. ir >xna ind.ustr ia in bogata na-rodm kriki-ra. ko pa ni edinstvenega potresnega tTŽišča. ko h bogastvo Ju£?e«!o-vanov FKLcčje egei^ičnega izkoriščanja tirih fcapjta,iH*ičfllh interesentov, ko m vfošasvja k>ža?u. na Hrvsrtsko, ne da hi si ra-j jamčil podvoto koažicije kot ve&io lirva£-i skega sabora, bi b?! enostavno eksposteat! Današnja jugoslovanska zgodovina je v v.nssh b zvenih točkah ponavljanje trpijeni, s katerimi so ce porajala tudi nemška. «ta-fi>jaiis»ka m madjarska prizadevanja za uje-dinjenje. Za to - pa tudi jugoslovanska stremDesria za ujedi ni en je niso nlkaka vrsta nezrelega Šovertizina, aii požrešnega nadfoiiaHzma — čerturi« je seveda tudi-tu demagogov, — marveč enostavna K^gfka razvoja svetovne zgodovine, ki neizogibno deluje na ustvarjanju čim večjih narod-nrh n m-einarodnili integracij. In »to ne samo v iirteresa nepceredno ^teresiranin 'narodov, marveč na korist celokupnega diovečasistva. Ravno tako, kakor ed"msrvx> Nenrccv, kalijanov in Madžarov ni ojačito samb teh narodov, ampak je tudi vso evropsko in celo- ludv svetovno kulturo obogatilo Si povsem novimi iti vedno diferenciranimi mož-nc^mi produkcije in izmene — »'st enako bo tudi jugoslovansko edin-stvo, do katerega piido kljub vsaki zlobi In neumnosti preji aii s!e5, nonier.ialo vels-kansk korak na petu ljudske kulture, ker se deset milijonov ljudi združi z nami v »ustvarjajoči kooperaciji. Zato se fcigosfcv vaiisko vprašanje ne more trajno ne ite&ii ne preprečiti. Ni driTire resne m končne rešitve jugoslovanskega vprašanja, nego ona. ki zagotovi jiigoslovatisiki kulturni zaivdnlci odgovarjajočo državno ekz'sien-co in narodno samoodločbo v nje prirodnih geografskih in zgodovinskih mejah. V ešn večjean obsegu I>o izveden ta načrt, na čim varnejše podlage bo po:i avl e-na narodna neodvisnost Jugoslovanov, tei.'i p'c-dnejSa, tembolj ustvarjajoča rin tenvbolj miroljubna bo nova jugoslovanska država. Naši vel>!:i državniki vsega tega niti ne slisti jo. Duretlctja so mislili samo na to. k: (Ao da bi južno Slovanstvo germa it zi-rali, madžariziraii, da celo tudi Halijanizi-ralr. Ko pa to brezsmiselrao prizadevanje m uspelo, eo poskušali zabijali umetne kline v cirkulacijo krvi južnega Slovenstva. Preći Hrvatem «so i-zigravali Srbe, pr; i Srboea Hrvate; potem so poskušali vžgali posobeai slovenski in po>efcen bo-sar- fj. naclrona-Iizm; ali pa so hoteli s ko.i-fesi" cio!no rivalfceto katolikov in pravoslavnih onemogočiti jugoslovansko ujedinjenje, ki se je z vsako novo solo, vsakim novim kilometrom železi?".če, z vfccilro novo številko časopisov, z vsakim metr-S'k u stotom večje prodivkcile, z eno besedo: z vsakim produktivnim dejstvom celo ludi oficjelne politike eame — iačilo od časa do časa. Ko pa je nova jugoslovanska duša, ta sinteza hrvatsftva-srbstva slo\ enstva-bosanstva, cdo tudi muslimanstva, ki se stalno ustvarja, račela vznemirjati modrost birokratov in fevdalcev, >r> se popri jeli starega repertoarja absolutizma, in so tisti, ki se niso ničesar naučili m tudi ničorar pozabili, zaceli na-pravljati red s Khueni, Čuvaji m novinskim* konfiskacijami ter veleizdaiiiiškimi procesi. _ Qyd 7, Rizzian, del-1'lslria 1, Godtfta, Skedeni 138. CEHE: SorednU deli s priklado . . . po K 17'36 kg. -Zzćnii deii s prikbdo ... po K 20— kg. uro V'o protr njcanai tu-ii stališče koalic '.e in to neglede na njegovo oefertos*.« Iz ravnokar navedenega oficiioznegia komunikeja koalicije izhaja, da poročila mad-žar^^lh i »lov o proistoječi izpreineiubi na banski stolici in< morda twM izprentecnbi dosedanjega kur za na- Hrvatskem, nikakor niso prazne govorice. Pametna besedi Znani prijatelj miru, pl. Wrangel, našteva v »Neue Z iiecher ZtCtung« razloge, ki govore za to, da bi n-oraii osrednji vlairt padati vjnnič mcSa-tl\K> za mirovni pokret. Ba\i se zlasti s ponovnimi »izjavami vodilnih državnikov osredr^;4i \ias.ti, da gTe sedaj samo za to, da nastop* ententa s pamelnitni predlogi. \Vrangel mizii, da ste stopili Francija m Italija v vojno samo radi tega, da zadostite svojim zahtevam po stalnih mejah, kar pe morete doseči samo z vojaškim porazom sovražnikov. Anglija Je končno vsted londonske pogodbe vezana na, ždje svojih zaveznikov. Amerika nasi>rotno je v tem pogledu slobodna, vendar pa Wfi-son ne more napraviti koraka za pogajanja, dokler ne dobi svest vtisa, da je nemški militarizem strt. Za Ameriko, ki ne čut?i vojne tako neposredno, ni nobenega razloga, da bi hitela, da 30 skrajša, dokler nima jasnega dokaza, da se Nemčija za vedno odpoveduje pofctični moči. Nemčiji bi pri ^'ou eventualni novi iprovni ponudbi gotovo imela za seboj ves narod m tudi s\roie zaveznike. Ako bi bila njena ponudba odbita od nasprotnikov, b: se kluib temu mednarodni poiožag Nemeaie ojačii, ne da bi se bik> -treba bati pri tem os'abljenia vpojnega položaja. Danes namreč nikdo več resno ne veruje v to, da bi nemška mfrovTia ponudba ojačfta vojno voljo pri n^sprotn kih. Nanr-roino, vsr^a m'rov-ia i?car^iba bo ojač&a nasprotnike vojne, ki se nahajajo v sovražnem taberu Kot najboljšo obliko za tako mirovno ponudbo, predlaga VVrangel, na| se stavijo predvsem sledeča vprašanja: 1.) S kaki-m'" pogoga je spojen pristop £L'uno3tofne države v Zvezo narodov? 2.) Aii se bo priznala gospodarska enakopravnost vseh članov nove Zveze držav? 3.) A K 92 misli področjem, ki ne spadajo v Zvezo, priznati načelo »odprtih vrat«? 4,) Nedo-taklKvorfl zasebne lastnine na tnorfu nag se proglasi za mednarodno tem-eijno na-čeV>. 5.) AM bo število glasov vseh članov Zveze države enako, ali pa se bo morda raviiolo po veličini in moči dc-tičre države? ^©Kli Etišggie pc^llli^ne vestL Evropski unikum. To je, jako dobro po-goderv). p-o »Arheiter Zeitusig« r.eš zunanji mimster gro« Burian. V grofu Burianu, pravi soc i štreni K&t, imamo nedvcinr.o velik evroj-ski uniikum; rranistra za zunanje stvari, ka v sveto\~ia vojni sair.o molči. Pr«m*i »v-te koli-ko in krko pogosto govore angleški ir/inistri tn primerjajte p^tem z n-žrni tega avslro-ogrskega ministra, ki ie vsega skupaj že tri in pol leta na odgovornem me^tu, a ni v tem času nikdar — n!*Li enkrat od'prl ust, da bi pregovoril lastnim narodom, prijateljem in neprijateljem! »Arbeiter ZerMmg« prvnerja nato Burki na z njegovim prednikom, grofom Czernf*-nom. Tudi Czernin je delal cfoer pc-gre-ske, ki so po tati potem vsled njegovih nepremišljenih go\-oro\r še večii toda od njega je dobil vsaj človek vtis, da premi-siji:je, kaj vse bi se moralo siorpf" za dosego miru. Nasprotno pa napravlia gro? Burian s\rojo politiko ^iis, da samo šepa za dogodki in da nikjer ne postaja konkretna siila. Novi rrlasovi o banski krizi na Hrvatske«!. Tudi glasilo hrvats-ko-srbske koalicije s Hrvatska Ri.'eč< ee bavi z glasovi, ki so se zopet in topot celo v določnejši obHIe poiaviii o banski- krizi na Hrvatskem in pravi nato: »V zagrebških kompetentnih poltenih krogib ni nič zna io da se hoče irvrššti ^zpreuiemba na banski ^zolici in da posiane nnslednik cedaTijega bana dr. Mihaloviča bivš^ ban, baron Skerlecz. Sicer pa lahko uradni ogrski krog* presojajo razmere na Hrvatskem kakor hočejo, kajti brv^atsko-srbska koalicija nikakor ne bo izpremenila narodnega pravca svoje politške ki je posebno izražen v go^'orih njenih zastopnikov v pretekli todemčn'itetTT deteti, kakor tudi v izjavah hrvatske delegacije v ogrski zbornici. — Istotako je na drugi strani zaupanje koalicije v t»ana Mihaloviča popolno. Na dni-gi strani pa seveda tude ne more br.ti govora o tem, da bi bila koalic&a pripravljena, da bi dobil vsak ban kot nekak inventar. Ban, ki bi posebno v oodan^enf po- dno boli, -posebno še Madžare. Čimbolj se primikaio dogodki h končnema obračunu, čim bolj problemi, ki so povzročili to vojno, ali pa jih je vojna postavila, dozorevajo za rešitev, tem nervoznc&i in razburjene j ši postajalo Madžari — tem edur-ne-jši, zastrupi jene js»! je ton, v katerem razpravljajo o češkem in jugoslovanskem vprašanju. Naravnost proetaški so, ko govore o Cehih in Jugoslovanih. V tem m nobene razlike med njimi, pa naj sece v vladni stranki, ali v opoziciji. »A Nap«, glasilo opozicije, piše n. pi\. da je ticta do korenike uisčiti češko vprašanje. »Najprej se bomo morali prijeti s Cehi v parlamentu, kjer obračunamo žnjimi temeljito. Drugo področje, na katerem moramo Cehom dostojno odgovoriti, je reforma vojske v madžarskem sni'slu. S to madžarsko narodno vorsko preprečimo češke zločinske namere!« — Tako se madžarsko glasilo raziarja, grozi in se — boji. — Posebno wto vHianje rokavov — bodoče madžarske narodne vojske pušča danes lju'.X na drugih straneh hladne in nimani-t; cd daleč več tistega učinka, kakor ga je imelo popTed, dokler niso sedanji d o vir.sk i dogodki začeli pri prav] jati zgo-no- svetoviii pozaT t\ven rezultat v podJago bodoče uredbe: načelo naroSne samoodločbe; načelo, ki ga je že sprejel ves civilizirani svet. In s tem bo tudi preskrbljeno, da drevesa — »madžarske narodne vo;o?*^ne bodo ra-stla do neba. Madžari morejo danes še toKko kričati o svojem madžarskem narodu, o svoji madžartski državi m madžarski ^c^ski, dejstvo vendar le ostaje, da le na Ogrskem tudi nemadžarsKih narodnosti, ki tvorijo cek> večino prebivalstva. In danes je za ves svet gotova stvar, da bo ena glavnih nalog na likvidaciji eedanje svetovne katastrofe ta, da se pravica sa-moo Jočbe ssgotovl nuredom, veli- kun in malim! Man menijo Madžari, da pojdejo dogodki prevrdno in v strahu okoli »dežel krone sv. Štefana« in da se jih izognejo, da ne bi razdTaževali živcev madžarskih oligarhov in naiainikov?! Je .že možno, da pri znani svoji naravi milijo tako in da se ne zavedajo, kako pritlikavi so vpričo ogromnosti vprašanja neizogibne nove uredbe po tej voim. Saj se Madžarov noče nijiče dotikati, kobkor so res — Madžari. Tudi proti njrhovi rsaino-stojni vojski nimamo n:č; kolikor bo sestavljena iz resničnih Madžarov. Odpor in gnus pa »izziva v svetu namera Madžarov, da bi svojo »narodno voji&o« sestavljali iz nemadžarske krvi in da bi potem žnjo ubijali — iste narode same!! Proti tej peklenski nameri so poskrbeli dogodki neprekoračljivo zagrajo: s pravico samoodločbe narodov, k* ne bo odrečena tudi narodnostim na Ogrskem. Grožnji pa, da uničijo češko vprašanje do korenike —tej grožnji se odzove homeričen smeh vsega sveta. PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — CT>DA NAJ SE V. »NARODNI DOM«. iS Namdnl sret, m« «»cf!alistl In , »Lavoratore«. V c^hato, ki se vr« sedaj v ljubljanskem socijali-»Naprehi« o vprašanja, ali naj^ vstopijo sle venski soci jausti oocijaJno v Narodni svet, ali pn se izre^cro samo »a sodelovanje v posameznih točkah, ie posegel kakor znano, tudi tržaški »La-vorutere*. ki naRlašal. da je sicer prav, da de-iaio t. V venski socijalisti za dosego osvoboirtve svoficra naroda, a to da bi se moralo dose5i s so-ci]ai'st:e.K> metodo, deirovorno s socijalisti vseh narodov in ne z meščanskimi strankahii, posebno ker tvorifo socijalist! sploli načelno opozicijo proti meščanskim strankam in ne gredo niti v parlament, nitt deželni zbor. niti v občine, niti v apro-vlzacije radi sodelovanja, ampak le kot opozicija I P. v rNapreju« na česar naslov so šle predvsem te lekciie »Lavoratora«, odgovarja sedaj tr-žaŠJđm sociialisttčnhn čndakom in sicer jako dobro. Opozarja jfli zlasti na dejstvo, da stališča raznih socijalističnih strank napram jugoslovan-skenra vprašaniu nikakor niso sprejemljiva za ju-goskjvanske sc-cijalis^ in da le tudi takozvano načelna opozicija sociiaiistov proti meščanskim! strankam jako šepava. Zato odločno odklanja stališče %Lavoratora« ket preczkosTČno in pristran-sk ia izvaja med drugim: »Tudi naša želja je, da treba stremeti za dosego narodne osvoboditve s socialistično metodo in dogovorno z vsemi bratskimi strankami. Vprašanje pa je, če vse sociali-stlć.rs stranke streme po rešitvi našega vprašanja ta' \ kakor želimo mi. Na primer ali bi mogil mi sv cieti načrt scdrnga Rennerja za rešitev naredne: vprašanja v Avstnjl. Mnenje Rennerja je, če se ne nsotim, tudi mnenje večine nemških sodm--£CY. AkOr bi nemški sodntgi sprejeli sklep alpskih nemških sodrugov z dlje 18. t m. kot svoj hi bi ta pusial sklep cele stranke, bi bila nasprotna r.azi-lanla malenkostna. Da ie industrialni slovenski l?r« lotariat slab, ker je po številu majhen, se ne da prikrivati. Vprašanje pa nastane, kje bi utegnil boi i vplivati na potek stvari, če bi se popolnoma desliiteresiral a« pa. če svobodno sodeluje? Menim, da slovenski proletarijat mnogo bolj vpliva in rešitev pospešuje, če ie pri razpravah navzoč, kakor pa. če je odsoten. »Lavoratore« naglaša, da socijalisti ne sredo v parlament, v deželni zbor, v občine in v aprovizacije za sodelovanje, temveč kot opozicija proti meščanskim strankam. To po mojem mnenju ni resnično, ker socijalisti zraven opozicije tudi glasujejo za vse tiste predloge in jih zagovarjajo, ki pridejo Iz meščanskih strank ali od Vi ade, pa so delavstvu v korist ter našim prin-cipom ne škodujejo. In nihče še ni zaradi tega tr-dii, da so s tem socijalisti kršili svoja načela. Da. še calie so šli nemški sodrugi in so cek> dovolili prorD^un meščanska in reakcionarni vladi in »La-voratore« Jih zato ni obsodil. Kakšno je naše sodelovanje v aprovrzacijah, ve najbolj »Lavorato-re < s£m. Zajadi tega smatram, da je stališče »La-voratora« 'preozkosrono in skoro bi rekel pristransko. Sklepam in trdim še enkrat, da sem za sodelovanje v »Narodnem svetu« v vseh točkah, ki so tudi naše, ker ne smatram, da bi bila to zveza z meščanskimi strankami, in ker ne smatram. da je to kršenje naših načel fn še manj v škodo internacionaJi, katero si želi slovenski proletarijat prav tako kot italijanski. Slovenski proletarijat je za to idejo velsko Žrtvoval in ie pripravljen še žrtvovati.« rLa v oratore« bo seveda ta odgovor iz »previdnosti« lepo zamolčal, kajti bog-nedaj, da bi izvedeli njegovi somišljeniki, da tndi v socialistični stranki ni vse zlato, kar se sveti in ds se je rdeča internacijonala posebno slabo obnesla zlasti v sedanji svetovni vojni. Velikodušni darovi za narodne namene. Gospod vcktržec Aleksander Truden je podaril v narodne svrhe znesek K 5000— in sicer K 1000'— za družbo sv. Cirila in Metoda, K 1000'— »a St Vid-sko šolo, K 1000— za Dijaški dom ▼ Trstu tn K 2000*— za Dramatično društvo v Trstu. Veliko-dušnemu darovalcu srčna hvala! Gospod veietržec Ante Bogdanovič je podarH za politično društvo »Edinost« (vojno-pomožai urad) K 1000"—- Srčna hvala! C. kr. državna obrtna šola v Trstu. Pouk na vseh dnevnih šolah začne v ponedeljek, 16. septembra, ob S zjutraj. Sprejem v višjo ladjedelni-ško šolo bo spričo velikega števila priglašencev odvisen od položitve sprejemnega Izpita. Oni, ki so prosili za sprejem v šolo, se morajo javiti v ravnateljstvu šoie v času od 3. do 7. septembra od 9 do 12 z jutra. Sprejemni izpit bodo prosilci polagali 11. septembra od 9 do 12 opoldne in bo obsegal sledeče predmete: projekcijski uk, matematiko in fiziko. Vpisovanja se bodo vršila 12. in 13. septembra od 9 do 12 opoldne, oxir. popoldne od 3 do 5. Priglasitve s* položitev sprejemnega izpita za I. razred višje obrtne Sole /stavbna strokovna šola in mehanično tehnični oddelek) se bodo sprejemale od 4. do 7. septembra od 9 do 12 dopoldne, oziroma od 3 do 5 popoldne. Sprejemni Izpiti za stavbno strokovno šolo se bodo polagali 9. septembra od 8 do 12 dop, in za mehanično tehnični oddelek 10. septembra od 8 do 12 dop. Vpisovanja v prve razrede se bodo vrMa v Času od 11. do 14 septembra od 9 do 12 dop., eosiroma j 3 do 5 "pop. Vpisovanja v višje razrede višje obrt-; ne tole se bodo vrti!a v času cd 9. do 12. septembra od 9 do 12 dop., oziroma od 3 do 5 popoldne. Vpisovanja v šolo za pomorske ladijske strojnike (šarače), pisavne, nadpisne, sobne slikarje in kamnoseke, v žensko obrtno šolo za belo šivanje, nkrejitev oblek, vezil in krnišč se bodo vršila v času od 9. do 14. septembra od 9 do 12 dopi.. oziroma od 3 do 5 popoldne. Prebh-ania. »Mittagszeilung« prše: Soboini skupni ministrski svet se je bavil z vprašanjem dopolnitve armade ter sta se posvetovanja udeležila tudi oba domobranska ministra in je bil poklican tud^ šef dopolnjevahiega urada baron tfazav. V tej zvezi se je odločilo tudi o vprašanju bodočih naborov. Za enkrat naj ostane pri prebiranju, o katerem se Je pred kratkim poročalo. Naborov torej ne bo, marveč se bo vršilo samo pregledovanje v vojašid službf se nahajajočih. Ministrski svet je bate sklenil, da na noben način ne izvrši naborov med parlamentarno pavzo že zato ne, da se v inozemstvu ne vzhodi sum, da se vlada upa cdrediti nove nabore samo v času. ko parlament ne zboruje. Jugoslovanski 40 Sukanec pop. naprej. za naudariti in za ć vlj rje se pro-la. Ulica Farneto 45/111. vr. 15 od 6V4 2G>2 N0?t1$lffl stenografijo 8e nauči v 3 mesecih po llvllldlVU zmernih cenah. Ulica Farneto 4"\ 1IL vr, Ij od 6V4 pop. naprej '.051 Praktlksr.tlnjo veSčo slovenskega ali hrvnt skega, nemškega in ital jonskega jez ka z primerno trgovsko izobrazbo 1ŠČ4 dea ru zavod. Ponu ibe s »pričevali je poslati Ins. odd. Edinosti pod „§t. 99 " • 2To!inc grande H. 20- 2 91 Theodor Kora, nI i ca ilira mar št 71. išfe več kleparskih dfilivcev za ra^nc poprave na progi Trst-G ori ca. Plačilo po dogo-vorn. 2iaa Tordka Sode od piva ia vina knpnje Fiazza Caserma. Hotel Balkan. Sama no debelo, p. rije in drobnine. — Jakob Levi ' "J® ! coio 19. Raznovrstno b'ago za prodajalce, giuante* Tr-t. ulica SS. NI S147 Mita jo na prodaj v Lakotišču pri Botjuncu. Več pove Ivan Kraljič v Boljuncu Si. l DAPOVf. — Za moško podr. CM daruje družina F. Kravo-sova K 10, mesto cvetja na grob pok. Kvastja Iv. — Šentjakobski podružnici CM D darujejo: V po-čaščenie spomina pok. Iv. DurnM-ca ga. Milica Cer-nigojeva K 5, v počaSčenjc spomina pok. Ivana Hvastja, bivšega pedrnžni^nega podpredsednika g. Jos. 5orn K 5, v protest, ker je neka gospa v slovenski družbi govorila laški, N. N. K 5, za otroški vrtec g. Alojzij Brajnik K 3, g. Marij Go-riup svoj honorar v znesku K 20. — Denar hrani blagajnik. — Za šentvidsko šek> so darovali: Angela San-cin, občinska uradnica v Dolini nabrala na blok št. 70 K 100, g Rfhard Grom na nabiralno polo K 9U gcsnica Lcjzifca Koron, c. k. poštna uradnica, na nabiralno polo K 800, gospa Berta Delmo-nigo na nabiralno polo K 31*40, 'g. Franjo Dobrila K 10. Mesto venca na srob svojemu tovarišu Franju Hvaki zbrali železničarji K 1S7 za nošo šoto v šentvidskem okralu. — Da počaste spomin pok-oine Cecilije Slavec z J Ospa so darovali nl«m otroci: Joslpina por. Lo?k, Marica por. Leonardis, Franica por. Eorri, Malka por. Trobec. Loižika vdova Pelicon, Olga, uradnica, Emanncl, štabni strojevodja, Viktor, posestnik in Ivan učitelj in res. nadporočntk 100 K za eno klop; a zetje: Josip Lojk, nadpeštar, Gregor Le-onardis, učitelj, Franc Borri, strejevodja, Vmko Trobec, nčitelj in snaha Jožrca Slavec roj. Bolčič tudi 100 K za drugo klop na novi Šer.tvidski boli. — V isti namen so darovali za šendvidsko šolo velečastiti g. Zorko Klinn, dekan v Ospu 200 K, g. Ivan Bolčič, posestnik v Klancu 20 K in g. Anton Trobec res. praporščak 10 K, skupno 230 K. — Ta svota ie bila izročena uredništvu Edinosti. Fotografr Anton .Terkič ros uje v svojem atelje) v Trstu. Via de) le Post® it. 10. 40 Stuiiooiinle In hrano d jak in učealca. Ponudbe pod » September' na Ins. odd. Edinosti. iti tj se cl?Ie 14, I. mebllrana soba s pros lm vhodom. — Ulica Commcr- B 1C se I. n. Gorenc. majhno množino pisemskega pa* pirja. Ulica Traversale al Bosco co Mm se vsakovrstno novo In moderno pohištvo, posebno zakonske sobe. Zaloga pohištva Benedetlč v Trstu, ulica San M&urizio ž t. 10, od 4 30 do (i popoldne. D 47 srebro In Miliš kuprje po najvi jl!i cenah dobro z na ia urama In zlatarna A. POVH v Tr^a Trg Stare mitnfcc < "> r-rlera vecthid) Str 1 NALI OdllSI fg« ravnalo po 6 vin. harema, n — Debsl« fltStama to.-G<8« s a | rafunci 3 đvoiti®, — HaSmaniSa J 9 prltiojbina snaSa 60 vinarjev. m ANBRiriU vsaki vežer ob 9V, ^ar Vstopni n J K t* flfinAKflrN družiaa odda pobo ter br?no di SIUVEllSnu jaku. sli učenki. Cena smerna. — L lica «iiorgio Vasari 18. Preossi. -648 Gospodična ki je dovršila meščansko in trffOTsko Solo, vesca pop lnoroa ZOBOZDRAVNIK 1 Dr. J. Čermak 12 služb", pri odvetniku na b.ajer^ pisarni. Pismen > ponudbe na Inser. odd. pod Stenografinja'. ' Iv Trstu, ulica Poste vecc^ls vogal ulice delle Po?ta Izdiranje zoboM brez bo leein. — Plombfran|s. UMETNI ZOBJE --j, p— 11 — — —*p 11 v Offiasi, osmrtnice, zahvale Iii vsakovrstna naznanUa reklamne vsebine, nai se pošK Edinosti! liaio na »Inseratni odilefek Edinosti« 2649' Ulica Sv. Frančiška Asiškeca 20, pruK/e Odvetnik dr. Peter naananja, da so preseli Iz Radeč pri Z danem mostu in otvorisl. septerafirom t L svojo odvetniško pisarno v Gorici pred Skofiio št. 5. BANKA JADRANSKA TbL Via Cassa ti! Rispurmo Jte». 5 (Lastio m^M Kapital In reserva K 23,500.000.— Filljmike: Dunaj Tegethoistrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana. Opatija, Split, SIbenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ 0 0 Vloge na knjižice vloee do dneva vzdiga. Rentn< davek plačije banka od svoje-a. Obrestovanje ekočem in žiro-ra:unu po dogovori Akreditivi čeki in nakaznice ni vsa Metkov ć od dneva vio« na tekočem----------. tu-ta inozemska tržišča. - Kupuje In prodaj: ^icije,"Sastavina pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje vrednostne papiqef rente, obli-ese ii javnih skiadi;čih. — Safe i oreduime na vrednostne papirje in oiago ležeče v BeSs - Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev motTkurzni iz-ubl, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours CeditL^— Bonna n iročila. - - Inkaso.---AAenialnica — — Es^ompt rnenlc Tdefoni: 140* 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA ix od • do f popoldne