ca PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA S L O V E N S HO PRIMORJE et0 2. Stev. 261 - Cena 4,- lire TRST, sobota 6. aprila, 1946 Urednlitvo tn uprava. Plana Goldoni it. 1 • l. Tel, it 93806 93807,93808. Rokopisi ae ne vračajo .via:- Narodnost vidike večine prebivalstva, volja slovenskega !n hrvatskega ljudstva, Izpričana in s krvjo dokumen. tira v toku stračno borbe zoper fašistična nasilje, pa tudi volja delovnega italijans’;ega prebivalstva, lega in prometni položaj tor priroda zemlje, vse to vpije, vsa to kriči svetu dejstvo: TUKAJ JE JUGOSLAVIJA. Dr. ANTON MELIK nun srn h niKM Govor dr. Antona Melika na zborovanja slovenskih kulturnih delavcev in znanstvenikov v Ljubljani o neouralskem in etničnem značaju Julijske krajine o stoji znanstvenik pred na-W°' kako nai Po svojih močeh *Poznanjih pripomore, da se 1 veneT** pravi^na meja med Slo-, unf\.te^ Hrvati na eni pa Fur- (i n Dijani na drugi strani, ne Hudi ^ V zadre9i za kriterije, jih mU ^ narava sama, nudi u saj dejansko stanje tlnJ.eni Področju, ki je po dt-normah «sporno», je tira PrePr°St0 ma,° kompli-*i«o ’ dvoma pa mnogo, fan90 nanj’ nego bi bilo-sklc-tvetuP0.iruStu> ki 9a lenejo v Kr f0 -03 tega vpraSanja. \0 1 erik nam narekuje dejan-Jtonje samo, to se pravi, da-j.*”1 fih resnica sama, čisto noisTta rcsnica- Ta naša Pri-a deiela je vendar samo nadaljevanje one iste zemlje, kakršno imamo na srednjem Slovenskem in v zahodni, obmorski Hrvatski. Tu je nadaljevanje istih tektonskih in geoloSkih pasov Dinarskega gorovja, pa v gtomor-fološkem pogledu istega preteino kraškega površja. In dinarski gorski sistem, ki zavzema ves Široki zapadni del Balkanskega polotoka, se nadaljuje v isti smeri in z vsemi istimi tipičnimi geološkimi ter tektonskimi in geo-morfoloSkimi svojstvi Se skozi vso Julijsko krajino tja do Furlanske nižine. 7.c sama natura priča, da je tu, v Julijski krajini, ista zemlja, kakor na to stran stare italijansko - jugoslovanske meje iste kakor. v vsem zapaline m delu Balkanskega polotoka. Tu je volja prebivalstva UlH kriterij, ki je »a nas ** odloča l UT’ ki mora r‘al' (l° vsiljene meje. In tu je »s j Srn volia prebivalstva, ki tennt^anifeetirala na tako oči-tijah »'n ie v prejšnjih genera-pa v’h Prav posebno mogočno i>ojne °rbak narodno osvobodilne uih jJ11 Končno še v zadnjih ted-™ *°wa!a P° Julijski krajini po-^ fnisij. delovala strokovna ko-ki ,e s° razmejitev. Narodnost, na zunaj z raz-teikaVenastjo materinskega fik. ^ IhCLTOfiiFt o mn * etn, •Oin, narodne kulture, pa z no voljo prebivalstva, -j re.^(st le tisti vodilni, na vsa-. ?n° demokracijo najbolj ti' ’n° ni,C'' Kriterij, ki ga mora-J *a >vdPrei te najbolj vprašati *- kadar je treba izvršiti med dvema drZar i V J^Hhlt0tritev narodne meje je •*a p Ki krajini docela prepro-n® drV-Botovo ne kompliciran '■ “Pr, avJJa’ TamKal, Kjer imamo It m * Pravo narodno mejo, Jadranskim morjem v htni j”1 nalivu ter visokimi Al-C?>18ke Povsod tako, da so slo-od Vasi docela določno loče-s>eian'Urlanskih ln italijanskih; *Khica ®° tejema med njimi. In ,c5« vtoremo ugotoviti, kako mete od Ponlcbe-u»tja J® te* gorske grebene do ^tje { exitenskega potoka, pa Se te »ncrf2 a°rske hrbte v razvod-^t0^g°rnjim Terom ter Til- nti okolieg Tarčenta ter v i Zgl°vnem ob stiku med Siko sl°včnije ter Fur- 1 *aT>nli in° na rečico Idrijo, pa Ul te cm ter juZnfm vznol- $ ^dnč *e 'teHte na stiku med rrt,,^. vznoZjem Krasa in 8o-, StiJno 'te jadranske obale l^bnu Devinskem. Nobenih t°.StN, udil m Potreba za u-u^le te narodnostne meje; ,rMhe ft° vse uradne in ne-titistike, pa naj so bile w‘l>0 ^utriteke ali italijanske UtiŠe. Ce bi na svetu , * Prtivica, bi se mo- OdTffl/l Ov7/tI, «tv večini narOdnb mešani. Med take narodne otoke, zelo mešane vrh tega, spada Se Gorica. Gorica se nahaja sredi slovenske okolice. Le te Štejemo Italijane in Furlane skupaj, i majo v mestu Romani večino nad Slovenci, dasi prav pičlo. Toda med vsemi tremi narodnimi skupinami, vzetimi ločeno, imamo Slovenci relativno večino tudi po italijanskih statističnih podatkih. Gorica je mesto, ki je nastalo na stiku Soške in Vipavske doline, poseljenih popolnoma samo s Slovenci; temeljna funkcija njenega mestnega naselja je bila in je v tem, da nudi trZno, upravno, kulturno ter prometno in sploh gospodarsko središče obema tema dvema slovenskima dolinama. Osnovna urbanska funkcija veze Gorico na slovensko o-kolico; brez nje bi bilo mesto samo Se izpuljena korenina brez mesta pa organizem brez osrednjega Življenjskega organa,, brez srca. K romanskim narodnim otokom in meSanim krajem spadajo tudi mesta na obali Julijske krajine, poleg Trsta, Pulja in Reke zlasti manjša mesta na zahodni istrski obali, lil so si domala vsa zelo podobna po svoji gospodarski in demografski stagnaciji ali celo nazadovanju. Ta manjša mesta Živijo od pomorstva in od ribištva, pa od male trgovine »n obrti, od industrije le malo; njihovi prebivalci pa sg v velikem tein Se vftnarfi. in vittfOgradnikh bodi da so sami obdelovali tvoje vinograde, sadovnjake, oljčne nasade ter vrtove aJi po da so to delo zanje opravljali najeti delavci in koloni. Ta mala obreZna mesta pa so hkrati upravna in gospodarska središča tudi za istrsko zaledje, za kirt(ts}co hrvatoko in slovensko prebivalstvo istrske notranjosti. tekate, zakaj meja med slo-«U . , n romanskim Življem wfMa. Na prvi pogled 3o danes in je bila prav Ha 8Kozi dolga stoletja, Sc. teoo let, Od one sive »u Katere nam zgodovi- ■ ln i a 0 langobardskem lime-. ntn st1rodavna utrjena na-® Pri,. neja se lepo naslanja razliko med razgiba-J etij °rn Krasa ter hribovja l>i st * furlansko nižino na « »ja. Kras in planote ter h °n< sp1 arr'd»jem Posočju, to lyk'0alni’ zohljučni deli Di-9* * ®orsk”pa sistema, ki ti ^Kaj alKanskega polotoka h ''a 'm*a Se Sf,s tukaj, natauč-’J' tj^lstco j, .,med slovensko ter .j Sj °, skrij gansko narodno e-°Ke r„ P°d. drbtlo nosipino e Furlanije. HK narodnostni otoki ^'te dolkJron'fnska narodna. liču e tedransko obalo ob jfc- .» »a sicc- ;> ZeJneJ natančno pn Sti-V iJ^Ktinsi rn’ do Koder sega .S' n, 5rsl-„ polotoka kratko m, do koder sega I ..‘d,., —vc^d fr ‘i fl C“ H^Jn^te zdalmaWnski* 'J V, Jkl ati d° Koder sega dalma- ohrei*' «z> - Tri mosta pa so na obali Julijske krajine, ki so se povzpela daleč čez druga pristaniška naselja; To so Pulj ali Pula na južnem koncu Istre, Reka ob severnem koncu Kvarnerskega zaliva ter Trst, najv.vje mesto ob Tržaškem zalivu in v Julijski krajini sploh. Pulj se je povzdignil kot vojna luka stare oesarske Avstrije, ki je v njem ustanovila tudi velike pomorske vojne arzenale. Reka se jo razvila v glavnem šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko si je stara Ogrska v njej zgradila svoje pristanišče za pomorski promet. Trst, naš slovenski Trst, pa je zrasel v toku stoletij v vodilno pomorsko in trgovsko mesto na slovenski obali Tržaškega zaliva, ker je bila to poglavitna maritim-na postojanka slovenskega zaledja pa preko njega okno v svet za vse široko srednje Podonavje. Vsa tri velika mesta-pristanišča Julijske krajine so se do svojih vodilnih vlog povzpela samo radi tega, ker so opravljala funkcije dostopa do morja za široko kontinentalno zaledje od Jadrana pa tja do Karpatov, od Vzhodnih Alp pa. tja do v severno obrobje Balkanskega polotoka. Življenjska vloga Trsta Največ hrušča ženejo v Italiji zaradi Trsta. In vendar je ravno pri Trstu docela očitno, kako ga je razmahnilo in pognalo v vodilno posredovalno vlogo sožitje med Jadranskim morjem ter njegovim vzhodnim in severnOvzhod-nim zaledjem. Trst odseva in zrcali takorekoč celotno lego Julijske krajine, ki je bila in je Se dandanes Primorska dežela za vso Slovenijo, za vse kontinentalno zaipdjti. Trst tokorekoč sim-boUZira cdetno prometnegeogrmf-sko in gi&ggdarsko funkcijo Primorja, JunjsKe Krajine. Tu se od-pro na stiku med Dinarskim gorskim sistemom ter Alpani na)-zložnejši prehodi na Tržaški zaliv, ki je najbolj daleč v kontinet pomaknjeni severni del Jadranskega morja. In čez te zložne prehode, na katerih se vzdignejo prevali samo na 609 m v tPostojn-' skih vratih*, Je'1 narava nakazala v površju Široko odprte poti bodi ob vzhodnem vznožju Alp proti severu, proti Dunaju in Češkoslovaški, bodi v sredo Panonske kotline, proti Budimpešti, bodi -po starodavnem prehodnem pasu med Savo tn Dravo k vfli-kemu vo+natAu sotočij pni Bso-‘ gradu, 'frit je bil p i zadnjih sto- od današnje severne Jugoslavije. Souporaba plovnih poti po panonskih rekah, zlasti po Savi, je mnogo pripomogla, da se je ta smer jako močno uporabljala. Pogosto so citirali starodavno pripovedko o Argonavtih ki so s svojo ladjo dospeli po Donavi in Savi navzgor pa po Ljubljanici do Vrhnike-Navporta, od tam pa jo prenesli na zgornji Jadran. Ce le kdaj, je umestno sedaj, da se spomnimo na to argonavtsko vožnjo, ki nam priča, da so Ja v zgodnji antiki poznali in uporabljali prednosti prehoda od področja današnje severne Jugoslavije do morja v severnem Jadranu. In še v mnogo kasnejših razdobjih je bilo obilo prometa po Ljubljanici in Savi še dalje proko Siska. Konec mu je prinesla prav za prav šele železnica. In zopet je značilno, da so v dobi železnic najstarejše proge razen dvotirne njužne železnice* speljali c(o Barča in do Siska, kjer se začenja na veliko plovni spodnji tok Drave in Save. Sele ko je po uvedbi dualizma, po letu 1867, Ogrska začela forsirati Reko in posebno železnico do nje, pa umetno zaprla promet na Trst, se je polagoma izoblikovalo stanje, ki je do danes zapustilo vtis, kakor da je Trst luka samo za slovensko, vzhodnoalpske in češke dežele. V resnici pa je po prP rodnem položaju Trst najpriklad-nejša luka tudi za severno Jugoslavijo, kanibr kaže pot naraVna prometna magistrala ob Savi. Dinarsko govorje se v smeri proti jugozhodu zelo razširi in postaja višje, kar dela velike ovire prehodom čezenj. Nič ni znaiilnejšega od dejstva, da je od Broda ali od Beograda in s tem iz Vojvodine bliže po železnici na Trst nego po ozkotirnih bosanskih zeleinicah do morskega pristanišča v Gruiu-Dubrovniku. Dostop na Trst je za severno Jugoslavijo tem bolj važen, ko ^e nahaja ravno v njenih severnih pridetih velika večina poljedelskih predelov i»|. industrije celotne zvezne‘ republike Jugoslavije. Življenjska, od naravo nakazana vloga Trsta je v tem, da živi in deOuje kot posredovaleo med kontinentom in prekomorskimi deželami, med kontinetalnim tn mediteranskim tV-ttom. Takšnd vlogo pa more vršiti le, ako je priključen na celinsko stran. Priključen na apeninsko stran je bil v vlogi imperialističnega penetra-torja. Tukaj je Jugoslavija ,Julijska krajina je po ogromni večini svofsga opemlja dottla poljedelska in živinorejska dežela. Industrija fot njej koncentrirana v robnem področju, v vodilnih mestih, posebno pa ob Tržaškem zalivu od Milj čez Trst do Tržiča pod Krasom. Tudi za tržaško industrijo velja spoznanje, da more najbolje uspevati, ako se obnovi naravno razmerje t. j. ako se Trst poveže z zaledjem Slovenije in Jugoslavije. Delovno ljudstvo primorskih most, Trsta še prav posebno, se zaveda te resnice, pa je zafo tudi poglavitni del italijanskega prebivalstva izrekel svojo voljo ter jo dokumentira takorekoč vsak dan na novo: da želi in hoče živeti v politični in gospodarski skupnosti z narodi Jugoslavije. Kaj more biti še močnejših argumentov o tem, da spada Julijska krajina v skupno enoto z Jugoslavijo t Narodnost velike večine prebivalstva, volja slovenskega tn hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentira v toku strašno borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje, — vse to vpije, vse to krlri svetu dejstvo: TUKAJ JE JUGOSLAVIJA. .j,,.-! Z antifašisti Trsta je vsa Jugoslavija Nešteto pozdravnih brzojavk iz vseh delov Jugoslavije Vsak dan prihajajo iz vseh delov Jugoslavije nešteto pozdravnih brzojavk. Jugoslovanski delavci in kmetje, žene in mladina, skratka vsi državljani, pošiljajo Pokrajinskemu narodno osvobodilnemu odboru za Trst in Primorje, Mestnemu osvobodilnemu svetu za Trst in sorodnikom škedonjokih žrtev resolucije v katerih izražajo svojo solidarnost z antifašističnim ljudstvom te pokrajine, ki se tako junaško bori za dosego vseh svojih pravic. Iz teh resolucij je tudi raz-vtdno, da trarodi Jugoslavije budno zasledujejo vse dogodk,c v naši po-krajtpl ier-da ,o!ustviljejo. z nami. Prl^bčiH bomo le nekaj brzojavk, kajti predolgo bi bilo navajati vse. Brzojavke, ki prihajajo vedno v večjem številu, jih odpošiljajo iz vseh krajev Jugoslavije. Prišle so iz va. si in mest Bosne, Hercegovine, Črne gore, Hrvatske, Makedonije in Srbije. Vaščani Zlote v Borskem srezu pa v svoji resoluciji PNOC-ju za Trst in Primorje pišejo: «Z našega protestnega zborovanja vam pošiljamo naše brat3ke pozdrave. Želimo vam, da v tej borbi vztrajate do kraja. Zavadamo se, da moramo tudi mi stati trdno ob strani antifašističnemu prebivalstvu Trs:a in Julijske krajine. Tovariš Tito rsdf je dejal, da bo naša drživa močna tedaj če bomo tudi mi na vzhodni meji Srbije mislili na vas, ki se nahajate tisoč kilometrov daleč od nas. PrpriČanl smo, da bodo vse vaše želje in vse vaše težnje uslišane*. cVaščanl Banije Arandjelovac, najsevernejše točke naše državo na meji Madžarske, zahtevano, da se uresniči želja prebivalstva Julijske krajine in Trata za priključitev k FLRJ*. »Meščani Petrovgrada odločno protestiramo proti nasilju in krivi- cam, ki jih Še vedno trpi junaško ljudstvo Julijske krajine ter pošiljamo svoje tople, bratske pozdrave, z željo, da vztrajajo še naprej v borbi za vstop v bratsko demokratično zajednico FLRJ, v kateri vsak pošten antifašist uživa popolne demokratske svoboščine. Živelo svobodoljubno ljudstvo Julijske krajine in Trsta*. «Vaščani Kukljana v Kruševač-kem srezu se divimo in pozdravljamo junaški boj in vztrajnost naših bratov v Julijski krajini*. »Akcijski odbor advokatov iz Beograda se pridružuje enodušno prebivalstvu Julijske krajine v njihovi zahtevi po samoodločbi ter smatra, da je bila ta vojna osvobodilna vojna za demokratične ln narodne svoboščine vseh narodov proti fašizmu. Pravične zahteve, vaše udejstvovanje ter žrtve skupne borbe vseh narodov zagotavljajo vašo pravico po samoodločbi ter vašo zahtevo po priključitvi to pokrajine k Jugoslaviji.. Ves protifa. šističen demokratični svet je na vaši strani in vas podpira v vaših željah*. , To je ponoven dokaz, da narodi Jugoslavije stoje trdno ob strani vs"m borcem, ki ae junaško borijo proti ostankom fašizma in ki se ne plašijo žrtev v borbi za dosego vseh svojih pravic. Jugos'ovansko ljudstvo je pokazalo, da visoko ceni borbo slovanskega in italijanskega ljudstva v Julijski krajini, ki je že v teku narodno osvobodilnega boja dalo primer izrednega junaštva in demokratičnos i. Jugoslovansko javno mnenje protestira radi razmer v Julijski krajini Fašisti gospodarijo v Reziji Tudi Rezijo je preplavil v dneh bivanja medzavezniSke razmejitvene komlšije na {*rimdrskemi vat terorja, nasilja in kolonialnih policijskih ukrepov. V teh dneh so stari in novi fašisti sprostili svoj tetko zadrževan srd proti antifašistično razpoloženemu ljudstvu in zlasti proti vsetn onim, k!-so se za svobodo svoje dežele borili kot partizani v rezijanskem bataljonu n»-rodno-osvobodllne vojske maršala Tda. V teh dneh je prišla ponovno do jasnega izraza nedemokratičnost Fetjih pmi letom lil«, v gladnem 'italijanskih oblasti in toliko opeva. luka za slovenske dežele, za tna »svoboda*, ki bi Je bili deležni vzhodno Avstrijo z Dunajem in giovani pod novo Italijo. za Češko. Pri tem radi pozablja- Hvo govorijo dejstva. mo, da Tržaški zaliv nekdaj ni . «tarirpi fašisti, ki danes nič manj privlačil prometa tudi ^ glave kot vodilne o.e- oif srednjega Podonavja ter od t K , , , . stičnega pasu med Panonsko ni- be ob^ske uPrave ln nasprotujejo žino in Balkanskim polotokom, Lvsakemu izražanju ljudstva za pri- UGOTOVITEV FRANCOSKEGA TISKA --:................ ' ' 3 } .* f Položaj Jugoslavije okrepljen /J !^S°prboTe * SVOji7ni *V*cU / »uJKteu °dmrni »vojstvi, tako ,s£^ *JJarO(ini “ se ta *'P obale v - »in . im znanstveni literaturi I/ Seoa hkrah T. ra*ZdV7hiVaUtV°' , ‘tititanr.,,- . 88 presenet. ”l| i 'l“[anbn- - , " Kor uh . tema z osnova-\ - In tn vitvarila natura %J‘no-menita prirodna \ Vema - JJ se spet nafan*. \ adranJ.J tetvom, da doseza Icnn Jorte svojo najse.. KiJtirnn-t,' tod je Se vzhod-ka*'KeJ? ob"'a. Pripada r Polotoku. teti^lanov in Furlanov 9,1 'klil,narodne m,te> 80 nJentga romanske- Pariz, 3. - AFP — VeHki tednik, ki obravnava mednarodna vpraša nja »Tribune des Kationa* Je objavil na prvi strani žtlrikolonski članek E. Forteja pod naslovom.: »Jugoslavija je okrepila svoj mednarodni položaj*. Članek pravi: «Ce je razumevanje med narodi možno, ima razumevanje, med na. rodi istega porekla največ izgledov, da bo plodonosno in učinkovito. V znaku takega bratstva je maršal T.to obiskal Varšavo, Prago in Bratislavo.' de\ pogledamo govore, nagovore in izjave, ki so spremljali to potovanje, lahko ugotovimo ozračje, ki je takrat vladalo; lahko tudi upoštevamo podobnost vlad, če hočemo razložiti soglasnost med Varšavo, Prago ln Btmgre.dom, toda priznati je treba, da je prav skupno poreklo treh narodov .igrajo važno vlogo pri teh razgovorih. V sporazumih, ki so bili sklenjeni ali še bodo sklenjeni, ne smemo videti drugega, kot tcinjo za var. nostjo, katero ti narodi cenijo še bolj po letih nesreče. Pogodbo o prijateljstvu m vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko, ki j| bila podpisana v Varšavi, in ki jd Je ratificirala jugoslovanska narobna skupščiaa, je podobna oni, It! jo je Imela Poljska pred vojno f Francijo in Veliko Britanijo. Nat perjena ni proti nikomur ln pom* ni samo obrambo pred «Nemčijo njenlmj bivšimi zavezniki ali onlr ki bi se neposredno ali posred zvezali z Nemčijo ali njenimi. i vezniki*. Pogodba Je sklenjena ir duhu listine ZN in nima nobeneg* tajnega dodatka. Skorajšnja čeSko-Jttgoslovatiska Poleg pomena teh pogodb ne smemo prezreti obiska maršala Tita v Bratislavi, ko je povabil slo. vanske narode, «naj sl ne žele drugega, kot da so gospodarji v lastnem domu, da uživajo svojo svobodo in utrde bratstvo, okrepljeno v skupni borbi*. Po povratku v Beograd je jugoslovanski državni vodja zatrdil, da njegovo potovanje ni imelo namena ustanavljati bloke ali »zarote proti interesom svobode narodov*. Nova Jugeelavija je torej pobudnik politike, ki temčlji ria zavezništvih. Teh ne trtore omajati nobeno barantanje z gospodarskimi interesi. Nedavni razgovori se nikoli niso dotaknili bakrovih, železnih ali premogovnih rudnikov. Te pogodbe še daleč ne streme za tem, da bi dajale gospodarske in finančne- koristi tujim silam, kot je to delala nekoč Mala antanta. Mala antanta j« mrtva. Nadomestila so jo zdraVa politična načela, ki streme po o-brambl in razvoju malih narodov. Tl so odločeni ohraniti državni u-stroj, katerega so si izbrali pred vedno možnimi grožnjami nekaterih narodov, ki streme za zadoščenjem svojih gospodarskih ambicij Ni bilo mogoče .pričeti uspešne jugoslovanske zunanje politike, do. kler niso bilo v notranji politiki določene norme, po katerih bo dežela odslej živela. Ne zdi se, da bi opozicija Titovi vladi, sestavljena iz politikov ln diplomatov, ki se obupno ozirajo na reakcionarne kroge v Veliki Britaniji in ZDA, pomenila še kako resno politično *ilo. Predsednik bivše kraljevske vlade Purlč ln njegovi pristaši obup. no poskušajo s pomočjo svojih a- pogodba, katere temelji so,bUŠ P<>j gentov škodovati Titovi Jugoslaviji ložentfl« potovanja Ti^a po^ko^m uničiti vzbujeno zavest naroda, filovnlkt' ho telo VOfJotBi alovaikl, bo telil verjetno pogodbi, sklo»j*ni s-pobito: bcl *t>mv tako, budno«, depnjit samo« obrambo pred narodom, pred kate-^ rim ne ihoramo biti dovolj budni. bna'ki ne bo več izginila. Številni so bivši pokvarjeni uradniki, ki blodijo po velikih prestolnicah ln se zaradi bede. prodajajo reakciji, izrabljajo stara prijateljstva ln zlorabljajo dobro všro osebnosti, ki se n« morejo vedno povsem poučiti o novem stanju. Med njimi so celo nekateri, ki poskušajo braniti kolaboracioniste ln vojne zločince, med njjpil samimi . so številni kolaboracionisti, Mnogi izmed njih so sodelovali v žalostni komediji, katere glavni i-gralec je bil Draža Mlhajlovič. Morda bi bilo dobro, podati nekaj ugotovitev o tem človeku, katerega aretacija je bila nedavno objavljena. Draža Mlhajlovič, ki so mu vneti hvalilcl, ki so razkošno živeli v Inozemstvu, skovali mit narodnega junaka, je bil za Inozemstvo, dolgo časa nesporni vodja Jugoslovanskega od popa. Dvomljiva poročila, izdelana po raznih propagandnih šefih, so pripovedovala, kako je uničeval cele sovražne divizije in zasedal fnesta. Ni bilo dneva, ne da bi ti zvočniki povndigo-vali junaških dejanj njegove armade. Seie ko je postal škandal le pre. očiten, je tudi Churchill uvidel, da mu ne preostane nič drugega,. kot da se odvrne od tega le preveč kompromitiranega človeka. Obilica tehtnih dokazov o sodelovanju Mihajlovlča z okupatorjem sega žo v čas prve nemške ofen-zlve proti Titovim partizanom. »Narodni Jurak*- in njegovi, pristaši so napadli Titove čete prj UZIčki Po-žegi že novembra leta 1041. Draža Mihajlovič bo kmalu sojen. Ta zloglasni kolaboracionist, ki sta se mu odrekla celo lastna hči in sin, najde kljub vsemu št vedno branilce. Fotič, bivši veleposlanik jugoslovanske kraljevske londonsko vlade v Washlngtonu, je zahteval od ameriškega zunarjega ministrstva, naj intervenira v korist njegovega bivšega gospodarja. So pa še drugi: Vsi oni, ki so danes vodilni elementi jugoslovanske »bole garde*. Prazni upi, vsekakor, čeprav, uživajo tudi neko podporo. Toda obstoja dejstvo, kt ga Je treba spoštovati: svobodno izražena volja ljudstva.* ključitev k Jugoslaviji, naj omenimo «a!ndaca» občine Ravnica Cemente Giovannija, ki je bil pred leti odpuščen iz uradniške službe ha davkariji v Mog^iu zaradi tat-vlhe tn je potem med partizansko borbo rez!janskega ljudstva sodeloval s komando S. I>. pollc'je v Rezijuti. Ta sedanji »slndaco* se je Se med partizansko borbo povezal z ozopovsktmi bandami. Obenem je širil propagando za dezer-tacijo rezijskih fantov iz rezijanskega bataljona m za njihov pristop k ozopovsklm bandam, kjer bi se naj potem pod poveljstvom bivših fašističnih oficirjev borili proti svojim ljudem, pcligall svoje lastne hllo in pobijali svoje brate, partizane in garlbaldlnce. Kaj naj bi torej ta Clemente Gio. vanni počel danes, če ne to, kar dela? Toda on ni sam, Takih in podobnih, kj danes strahujejo pod.eno in resnično demokratično rezijansko ljudstvo, ki se je ke za svoje borbe izreklo za priključitev k Jugoslaviji, je ** več., £J ■ 80 kve3turinov, karabinerjev in financerjev iž Ravnice je na st razilo proetore, kjer haj bi se ustavila mediavezniška komisija. S posebnim policijskim . ukazom je Wlo odrejeno strogo nadzorstvo nad vsemi osebami, ki se izražajo ali simpatizirajo za Jugoslavijo. Za Vsak najmanjši poizkus izobešanja jugoslovanskih in . italijanskih zastav z ivezdO, jh' bila odrejena takojšnja aretacija. Tipičen primer demokracije. Toda pred voljo tega rezijanskega ljudstva tudi ti demokratični ukrepi niso dosegli svojega name na tako, kot Ao si ga oni predstavljali. Kljub svojim policijskim u krepom je antifašistično rezijansko ljudstvo na dan prihoda medza-vezniške komisije v Ravnico, 1. a-prila ob 10. uri dopoldne, spontano uprizorilo manifestacijo za priključitev k ,Jugos\aviji in vzklikalo: «Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita!*. Komisija se je ustavila v prosto, rlh gostilne Lettlg. Vsa okolica je bilo. pretirano zastražena s policisti in karabinerji, in kakor smo izvedeli, je dalo to komisiji povod, da je čutila potrebo poslati zavezniškega oficirja do poveljnika krajevne policije z nalogo, da odstrahi policijo, da bi tako ljudstvo n« bilo ovirano pri svojem manifestirat nju. Fašisti so pač hoteli s tem preprečiti s pomočjo italijanske policijo sleherno manifestacijo protifašističnega ljudstva pred člani komisije. Potem ko so se nekaj časa delegati razgovarjali z zastopnikom vasi, so stopili člani komisije v stik tudi z mnogimi izmed ljudstva. Povpraševali so jih po življenjskem stanju. Zanimali so se za pogoje dela in podobno. Na vsa vprašanja, so ljudje odgovarjali v slovenščini. nihče ni peča s kakršnim koli delom ali trgovino v italijanskih provincah. Člani komisije so stopili v stik z mnogimi družinami in jih spraševali, kje so zaposleni, s kom irhajo 'trgovski vezi in sploh "V kakšnih ekonomskih prilikah živijo. Vsi so odgovorili, da delajo v Jugoslaviji in da imajo le z njo trgovske zvezt. <■ Potem je komisija odšla. In kar je Blodilo potem, je. bilo zopet v popolnem skladu z «dcmokracljo» tamošnjih fašistov. Takoj po prihodu komisije je policija aretirala več antifašistov: Mantineo Paolo, Cesare Ada, Dabia Cesare, Pipa in še nekoga. Negro Antonio, skvadrist, odlikovanec z liktorsklm parom, je s pomočjo svoj-ga brata f a "ista Gio-vanolja suval in pretepal garibal-dinca Florollo Pierina, bivšega zdravnika pri štabu IX. korpusa v Cerknem. Fašisti so grozili garl-baldlncu Dabiu Ce.sarp-ju in Cesare Adt ter ju pdotali s slovanskima vohunoma. Takih primerov je bilo 1. aprila nešteto. Pod takim terorjem ječi danes rezijansko ljudstvo, — Ol — Beograd, 5. - Tanjug — «Borba» objavlja članek pod naslovom: »Trst in cona A JK, leglo fašističnega terorja in protijugoslovanskih izzivanj*, članek p Ih e o stalno naraščujodem terorju fašističnih elementov in civilne policije proti italijanskim antifaš stom ln slovanskemu prebivalstvu v coni A. Članek govori o fašističnem značaju civilne policije in na-.eva vrsto zloglasnih fašistov, agentov OVRE in Gcstapa, ki so dane* čla. ni civilne policije. Nato navaja imena velikega števila jugoslovanskih izdajalcev in vojnih zločincev, k' so danes v Trstu ter sodeljujejo pri terorju in izzivanju skupno s krajevnimi fašisti in civilno policijo. «Borba* piše o narašcujocem nasilju In pogeštih protijugoslovanskih Izpadih in nadaljuje: »Po zločinu v Skednju je predstavnik ZVU general Harding izjavil 12. marca, da anglo-ameriška vojaška uprava popolnoma podpira delo civilne policije in da je v primeru potrebe pripravljena podpreti njeno dclo-vartj« z zasedbenimi četami. Take ' i-*---- ; 1 ! nedvoumne Izjave so samo še vzpodbudile fašistične elemente*. . «Borba» zaključuje: »Polr'aj, ki vlada sedaj v coni A, je tipi Im primer najsurovejšega teptanja pravic in svoboščin ljudskih nr-.cl.c. Ta položaj vsebuje tudi resno grožnjo za mir. To dejstvo je poudaril maršal Tito v svojem poročilu pred narodno skupščino. Protesti našega javnega mnenja proti fašističnemu terorju in preti jugoslovanskim izzivanjem v coni A so upravičeni in razumlj vi. Hkrati so naši protesti resno svari-lo elementom, ki ogražajo mir v tej pokrajini. Naše javno mnenje je s poudarjanjem destruktivnega delovanja fašističnega sovra-nika miru v coni A in s krepkim vztraja njem na načelih demokracije -c enkrat pokazalo, kako zelo je Jugoslavija Iskreno predana utrjevanju miru in povojne varnosti ob vseh svojih mejah*. MOSKVA. V Moskvo je prispela češkoslovaška študentovska delegacija. V delegaciji so predstavnik) 13 najvižjih šolskih institutov v državi. - -t**'- -.-■'•41^« Usoda antifašistov v goriških zaporih Kot smo že poročali, so pričeli antifašistični jetniki v goriških zaporih dne 2. 4. z gladovno stavko v protest, ker jih neupravičeno držijo tako dolgo v zaporih, kjer so tudi sicer razmere nevzdržne, so klicali na policijo delegacijo zaprtih antifašistov, kateri so zagotovili, da bodo začeli 5, aprila izpuščati na svobodo antifafiiste, ki so bili aretirani pri manifestacijah za Jugoslavijo. ..... V primeru, da bi se to ne zgodilo, so antifašisti izjavili svojo pripravljenost začeti ponovno z gladovno stavko. Med antifašisti, ki so bili aretirani na manifestacijah, je civilna policija močno pretepla tov. Černeta Miroslava in Kavčič Jožefa, ki sta prišla v zapore s težkimi ranami na glavi in v okrvavljenih oblekah. V zaporu samem se je marsikateri paznik iz šovinističnega nagnenja znašal nad zaprtimi antifašisti, zlasti nad bivšimi partizani in italjanskimi garibaldinci. Tako je paznik Madama pred dnevi obrcal 15. letnega antifašista in ga za 24. ur zaprl v kazensko celico v kleti, kjer je dobil le kruh in vodo. Italijanske antifašiste so testo pazniki sramotili in psovali med drugim tudi s «carne venduta». Tega ni mogoče ovreči Od tu se j« komisija podala v vas Šubica, v Reziji. Tu se Je ko-misija lahko prepričal«, da prebivalci te va*l trgujejo vsi le na jugoslovanskem oremlju in da «e Ob priliki zadnjih Jjudskih manifestacij v Trstu so policisti aretirali več antifoš.stov, ki so sedaj zaprti v zloglasnem Corcneu. Napredni tržaški tisk je v teh dneh priobčil vrsto primerov, kako se s torni aretiranimi antifašsti brutalno ravna. V zvezi s tem je gospod Robertson, namestnik višjega častnika za civilne zadeve nekaterim angleškim dopisnikom Izjavil, da so te trditve o pretepanju aretiranih-tovarišev neresnične ln da po-lic ja ni brutalno ravnala z njimi. Bržkone g. Robertson ni bil točno poučen o stvari in ni' verjel trditvam ljudstva in ljudskega tiska Zato priobčujemo nekaj pisem a-retirefllh antifašistov, ki lahko vsak čas izpričajo in dokažfjo, da so bile naše trditve točne in vsi protesti več kot upravičeni. Neki tovariš nam •plče: »Podpisani izjavljam sledeče: Dne 27. marca t. 1. okoli 13. ure sem bil v ulici Rossini v družbi nekega tovariša. Ko sem prišel v ulico Roma, sem naletel na skupino ki »e je prerekala z nekim šovinističnim demonstrantom in z neko žensko. Šovinist je obdolžil nekega tovariša, da Je neki drugi Sovin st-ki strgal s prs italijansko kokardo Zato ga jo prijavil dvema članoma civilne policije, kj sta tovariša aretirala in odpeljala. Zaradi tega sem interveniral in policistoma izjavil, da obtožba ni resnična, saj sem na lastne oči videl, da tovariš ni nikomur strgal kokarde s prs. Ker po-Uolsta nista hotela poslušati, sem smatral za svojo dolžnost, da jim sledim na kvesturo in poskušam pričati v korist nedolžnega areti- ranca. Ko sem pričel v bližino kve-1 Neki drugi tovariš pa je izjavil sture, ulica XXX. Oottobre, sta me j sledeče: «Dne 27. marca t. 1. ob 22.30 ur! sem od&sl z doma, da poiščem mojega sina Oktavija. Na ulici Car-ducci, točneje pri Volti di Chiozza, se mi je približal neki šovinist, ki me je pričel zmerjati z grdimi besedami. Hotel sem mu odgovoriti, toda neki angleški policijski oficir me Je prijel za ovratnik telovnika, z drugo roko pa me je pričel^ udarjati po obrazu ln- glavi. Med dni gim me je udaril tudi omenjeni šo vinist. Kri 'mi je tekla iz nosa in ust, ko so me vrgli na policijski jeep in me odpeljali na kvesturo. Od tam so me odpeljali na Rdeči križi ha kar to- the vrgli v zspor med aretirance vseh vrst. Zjutraj naslednjega dne so me brez zaslišanja odvedli v zapore Coroneo, kjer sem c9tal 1 teden. Sedaj, po 9. dneh od tega, sem be poln podplutb, me boli glava in imam vnetje levega očesa, za kar se bom moral zdraviti. To je gola resnica. Lahko se take stvari pripišejo tudi pomoti, toda tako postopanje nikakor ne spada v delokrog policije. Toliko bolj ogorčen pa sem kot oče padlega gariialdinca, kot star antifašist, ki je že 1943. leta v življenjski nevarnosti pomagal dvema angleškima ujetnikoma priti na svobodno o-zemlje*. (sledi podpis) Danes prinašamo le dve pismi, ki jasno pirčata o brutalnem nav-nanju policistov proti antifašističnim aretirancem. Toda nista samo te dve pismi, Jih je več! policista prijela in odvedla na kvesturo. Cim sem stopil v vežo, so me policisti pr.čeli brez vsakega povoda pretepati in tolči s pestmi in kiji. Od tu so me por.nili v sobo na levi strani pritličja, kjer so me pozvali, naj dvignem roke kvišku. Nato so izvršili pri meni natančno osebno preiskavo, istočasno pa me je več polic'stov teplo po glavi, ramah, hrbtu in me suvalo s pestmi v oči, tako, da sem imel desno oko v4e okrvavljeno in pet dfti močno zateklo ter podplutbe. Udarili' so me tudi po desnem ušesu, iz katerega se j* ulila kri., Pripominjam, da so s posebno Slastjo udarjali po onih mestih, ki so ie krvavela. Pretepali so me tako, da me še danes boli glava in desno oko, uho pa imam še obvezano. Po tej preiskavi in pretepanju so me omamljenega od udarcev vrgli v celico, kjer sem načel dva druga tovariša, ki lahko pričata v kakšnem stanju sem bil. Da so me pretepli na kvesturi, lahko potrdi tudi zgoraj omenjeni po krivici aretirani tovariš, ki so ga nekoliko manj pretepli že pred menoj. Izjavljam še, da sem našel v celici tovariša ki so ga močno pretepli zlasti po glavi in srednjem delu telesa. Sam mi je pripovedoval, da so policisti na kvesturi brez vsakega vzroka zelo nečloveško ravnali z njim. Pri pretepanju Je sodeloval tudi neki član civilne policije v uniformi, ki Je nosil na ramenih dve zveadici. Preč.tano in podpisano*. (sledi podpis) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Damoklejev meč nad delavstvonj ZVU )e podaljšala prepoved odpustov do 10. aprila - In potem? Nasilje v Slov. Benečiji v dneh obiska medzavezniške komisije SO. marca je medzavezniika komisija obiskala slovenske vasi v Sovodenjshi dolini. Del komisi)6 se je z avtomobili podal Se viSe, proti bivši italijansko-av-strijski meji. V bližini vasi Ga-brovica je nekdo izmed njih, ko so se ustav ih, v slovenščini vpra-Sal mimoidočega Bornovega Božidar ja iz iste vasi, s Cim se ljudstvo preživlja, kaj seje in kaj pridela, temu imajo tako slabe ceste in kam zahajajo otroci v io!o. Na vsa vpraSanja je zavedni Benečan odgovarjal v slovenščini in povedal, da ji slabo ekonomsko stanje v Benečifi posledica 80 letnega zatiranja slovenskega bfneSkega življa po Itar Uji. Zvečer »e je komisija ustavila v vasi Torjan. Tu. ni bilo izobešenih nobenih zastav. Dolgo časa zatirano in izčrpano ljudstvo je ostalo pasivno; policijski teter, hi je zavladal zadnje dni, jim je preprečil vsako manifestacijo, vsak zunanji izraz njihovih teženj po dokončni svobodi, po priključitvi k Jugoslaviji. Dne Sl. marca je ekonomski del komisije obiskal /vas Podbo-neseo. Člani komisije so v občinskem uradu sprejeli župana in se eanUmali o gospodarskem položaju Slovenske Benečije. Od tu se je komisija podala čez MvSo ita-Hjansko-avstrijsko mejo v vas Robit, v coni A, ki je bila za sprt jem komisije lipo okrašena z tlenjem in vsa v jugoslovanskih eastavah. Fotografirali so vas in okolico. Kmalu nato. so se vrnili v Benečijo. Po odhodu mfdzavezniSke komisij« iz Benečije se je zavela prava teroristična gonja na zar-vtdne bentike Slovence, ki so se # člani komisije razgovarjali v svojem materinskem jeziku. V Podboneseo sta vdrla takoj po odhodu komisije v občinske prostore faiista in kolaboracionista Blasutio Dino in Spehonia Silvio, ki ju člani komisije niso hoteli tprejeti kot zastopnike ljudstva. Začela sta psovati in zmerjati Kručila Antona, ki je bil z hupanom na razgovoru s komisijo in jima ni hotel povtdati, kot sta nasilneža z grožnjami zahtevala, o čem se je razgovarjal s komisijo. Pridružilo se jima je Se več drugih faiistov, ki so vrgli tovariša Kručila po stopnicah, ga pretepli in zmerjali, da je predstavnik Titove Benečije, da je organiziral razobeSanje jugoslovanskih zastav in pisal po zidovih hiS v Benečiji; pljuvali so nanj in ga bili po licu. Napadli in pretepli so tudi tovariša Kru6i'a Evgena iz Loga, ga postavili zraven Kručila Antona, ju sramotili medtem ko so žene in matere znanih fašistov in republikancev vpife, naj ju ubijejo. Ko so ju izpustili, so metali za njima kamenje; pri tem so tolpo nahujskali znani podboneški trgovci Gianesi-ni Arturo, Spehonia Adolf o in drugi Tudi iz St. Lenardske in Sovo-denjske doline prihajajo obupna poročila o nxrvzdržnem stanju in nasilju, ki ga izvajajo fašisti in šovinisti, kateri trosijo vedno pogosteje letake z napisom *smrt beneškim Slovencem». Na letakih je poleg napisa narisana smrt, Tovania Zanut Avgusta iz Oi-njega, ki je bil ts mefevev partizan v narodno osvobodilni vojski Jugoslavije, so ozopovske tolpe stalno zasledovale, odkar se j« razgovarjal z medzaveznitko komisijo v Sovodnjah. TovarU je moral zato bezati v gozd. Pisal je v kobariški okraj po pomoč. Isti večer, ko se je medzavezni-ška komisija mudila v vosi So-vodnje, so bili na poti domov napadeni delegati zavednih beneških Slovencev iz Kosce, med njimi tovarišica Bledid Margherita, ki je proti napadalcem pogumno vzkliknila: «Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita! Zato mi iivimo, zato, če je treba, tudi umiramo.'* Dala jim je odgovor, ki ga daje vsak beneški Slovenec, ki ga daje vse primorsko ljudstvo. — 61 — Slovensko narodno gledališče za Trst la Slovensko Primorje gostuje 6. in 7. t. m. v Ljudskem domu v Gorici. V soboto, 6. t. m. zvečer proslavlja igralec in režiser Justo Košuta 25. letnico svojega umetniškega delovanja v Borovi drami iz narodno osvobodilne borbe «Raztrganci». V nedeljo dne 7. t. m. popoldne ob 15. uri Surekova glasbena komedija «Pesem s ceste», ob 20. uri zvečer Golarjeva vesela igra »Vdova Ro&llnka*. Cene sedežem 80, 60 in 40 lir, stojišča 30 lir. Prekop 6 padlih partizanov v Komnu V nedeljo dne 7. t. m. bodo v Gorjanskem, okraju Komen, prekopali 6 partizanov. Smrtne ostanke to-var.ša Su&terčiOa Viktorja, Terčon Alojžija, Kos mi ne Jožefa, Uršiča Pepija, Zavadlala Karla, Mezinca Milana, bodo pripeljali iz vse Primorske. Da bomo dostojno poastili in jih na zadnji poti spremljali vabimo vse okoliSke vssi, da počaste v zadnje te hrabre borce. Prekop bo ob 11. uri predpoldne. Ustanovitev odbora aretirancev TovariSi, ki »o bili aretira,-ni ob priliki manifestacij od dne 24. do 28. marca t. 1. so ustanovili svoj odbor. Po zaslugi mestnega odbora ASIZZ ima ta odbor svoj začasni sedež v ulici Fabio Filri 17, tel. 59-07. Odbor poziva vse one tovariie in tovarišice, ki so bili aretirani ob priliki teh manifestacij, da se zglase v tem uradu vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure zaradi informacij. Prireditev v bolnici J. A. V nedeljo 7. aprila gostujejo naše 'ene s svojo kulturno prireditvijo v bolnici odreda JA v Gorici. Na sporedu so enodejanke, narodne pesmi in nekaj recitacij. Nastopil bo tudi mešani zbor pod vodstvom tov. Brajdcta Ivana. Začetek prireditve ob štirih. Vabimo vse ljubitelje kulture, posebno tiste, ki »o jim naši hrabri borci prva skrb. Za ikedenjske žrtve Člani «Oglarske zadruge* v Trstu so darovali 5.000 (pettisoč) lir za škedenjske irtve. OD TRIGLAVA DO JADRANA Sprejem medzavezniške komisije v Senožečah 3. t. m. ob desetih dopoldne so skozi Senožeče vozili razkošni avtomobili proti Postojni, ne da bi se v vasi ustavili. Vaščani so na mah ugotovili, da so bili v avtomobilih člani medzavezniške komisije. Vest o tem dogodku se je bliskovito razširila po vasi in okolici. Vsi so bili užaJoJČeni, da se komisija ni zaustavila. Spontano so se jeli zbirati na glavni cesti, da bi na povratku pozdravili komisijo in ji predložili svojo spomenico. Na povratku so vaščani obsipali avtomobile s cvetjem, pozdravljali člane komisije in jim mahali z zastavami. Tudi to pot se člani komisije niso zaustavili, marveč samo smehljaje odzdravljali navdušenemu ljudstvu. Ko je privozil skozi mncilco zadnji avtomobil, kjer je bila ruska delegacija, je navdušenje se prav posebno naraslo. Na mah se je okoli avtomobila zgrnilo ljud. stvo in mu zakrčilo pot. Odmevali so od vsepovsod navdušeni vzkliki generalisimu Stalinu, Rdeči armadi in bratom Rusom. Avtomobil se Je ustavil. Skozi množico so se prerinili župnik in posebna delegacija, ki so v imenu teh krajev zaželeli Novi in novi dokazi solidarnosti Kmetfe žirom Slov. Primorja poiiljajo veliko količine hrane delavcem Ljudstvo čirom Primorja ie vedno zbira in odpoSilja stavkujočlm delavcem v Trst velike količine hrane. Pri tej nabiralni akciji sodelujejo delavci In kmetje, obrtniki in trgovci, dijaki in itene, sta-rejSi možakarji in mladina, skratka vsi, saj se zavedajo, da je v današnjih časih ogromne važnosti medsebojna pomoč. Zato so za pomoč družinam žke-denjskih žrtev in stavkujočim delavcem nabrali v Kanalu 6.342 lir. K temu znesku je mladina prispevala 1000 lir, pionirji 1000 lir. Poleg tega ko zbrali 32 kg krompirja, 12.90 kg fižola, 8 kg bele moke in 4 kg testenin. Vas Anhovo je v ta namen darovala 1551 lir, vas Plave (levi breg) 1805 Ur, Gorenje polje 765 lir aktivisti Kanalskega okraja 645 lir, vas Deskle 550 lir in znatno količino hrane, ki si jo je revno vaiko ljudstvo odtrgalo od ust da pomaga tržaškemu delavstvu in dru^nam škedenjskih žrtev, ki nijo skupne pravice antifašlstične-skupno z ljudstvom podeželja bra-ga ljudstva. Tud) na Tolminskem so nabrali precejšne količine hrane. Vasi Po-rezen, Bača, Trtnik, Kuk in Petrovo Brdo so takoj pokrenlle vel 80% železniških prog in 67$ * ne dolžine mostov. Velike uspehe so dosegli P novi poljedelstva. Cenijo, da ^ ^ sejana površina v tej sponi** segla predvojno. 7,e sedaj 211 ^ delana površina 4,5 milijonov ta rje v. « Omeniti js treba, da se Je v la sedaj izvedba agrarne . in da si je Jugoslavija zad®1®^ logo razdeliti zemljo vsem tom. Nagla obnova gospodar« , Jugoslaviji je razumljiva, ^ ^ dežela, v kateri se je uvelj&vl ,.t nično demokratičen režim 6 ji zgradba države osnova11* močni ljudski oblasti. Podpredsednik vlade Kardelj je v svojem govoru #*, sedanju ljudske skupščine osnovne momente, ki oi^ novo Jugoslavijo od stare, ^ji Prvo izmed teh dejstev j*> u(. ljudstvo lastnik vsega K03^-stva, kar predstavlja izrei°° $ žen faktor vsega gospodar*^ socialnega razvoja dežel«. ■ ^ Drugo dejstvo je to, da voj dežele tesno povezan 1 šlrokili ljudskih slojev. ^ :- Rumunija prekinila odnošaje s Španijo Bukarešta, 5. AFP. — Rumusko zunanje ministrstvo je objavilo sledeče poročilo: «Rumunska vlada je pceknila di-plomatlčne odnose z vlado generala Franca, Osebje rumunskega poslaništva je dobilo navodilo, naj se vrne v domovino*. UNRRA Jugoslaviji Washington, 5. (VZN). — Ameriški zunanji minister Je objavil podatke o pomoči, ki Jo j« nudila ustanova »UKRRA* Jugoslaviji in drugim državam v mesecu februarju. Todaj ja dobila Jugoslavija vsega skupaj 115.000 ton blaga. Januarja meseca je prejela 182.000 ton blaga v leta 1945 pa 976.000 ton. IKRATKE VESTI! Kmalu zatem pa so se pokazali naš r mu narodu prvi veliki petki: Po požigu narodnega doma beremo • v poročilu »Glasbene matice*: Ponosni amemo biti, da smo kljub takim razmeram vendar dosegli Izredno lep« uspihe, da se je število gojencev čim dalje bolj množilo, da zanimanje za naše društvo In za tlolo očivldno raste, ponoinl smo, da »mo vendarle koncem leta zamogll podati glasbjnl veder, na katerem ao nastopili naši najboljU gojenci, in — iz gori omenjenih vzrokov bolj skromno — tudi pevski zbor. Nikdar še ni bilo število drufitvcnlkov tako visoko, nikdar še ni število gojencev bilo tako vlil k o, a tudi nikdar nismo bili take »irete, kakor sedaj. Zgoreli ao nam vsi trije klavirji, zgorela nam Je vsa glasbena knji&ntca, zgorela nam je vsa stanovanjska ln dolska oprema, zgoreli ln ukradeni so nem bili vsi glasbeni Inštrumenti, naši ln drugi, ki so nam Jih zasebniki prepustili v uporabo, skratka vse, kar ae je nabralo a trudem ln a štedlji-vostjo v prejšnjih letih, vse J« šlo čez no£ v ni&* NEW YORK. Novi ravnatelj UNRRA-e La Guardia je danes izjavil, da bo večna sramota v zgodovini ameriškega ljudstva, ako sestradani narodi ne bodo dobili obljubljenega žita. DETROIT. Začenši z današnjim dnem bo 85.000 delavcev v Fordovih tovarnah teden dni brez dela zaradi pomanjkanja jekla, kar Je posredna posledica stavke v premogovnikih. načrtnega gospodarskega je v rokah države. Reaničn® * kratičnl režim nove Jug®8 . katerre ljudstvo uživa že b,£1 ne rezultate socialn« in g' ske preosnove, oči vidno ni v jim reakcionarnim krogom- J Kot Je podpredsednik ^ naglasil v svojem govoru v ai ščini, so osebe, ki skušajo j svobodoljubnim narodom 0 glede takozvane demokrac1^ stalno pozivajo na križarsko ^ proti naprednim silam svet*- rf ti krogi »o ovirali in ovirajo v mogoče načine Jugoslovan8*1*’ ~ stvo pri uresničevanju nje#0. ,' litlčne ln gospodarske Pre\ c Ti krogi na vse mogoče na6‘ f rajo jugoslovansko ljudstv°^ njegovi težnji, popolnoma iz ostanke fašistične dediščine' Jugoslovanske oblasti « la bivšega Jugoslovanske?* gn ministra Mihaj’oviča 1» ne, ki so bili z njim. Vendaf^ drugi jugoslovanski vojni ,>f in Izdajalci fts vedno P°^ ji tujih reakcionarnih krogov liji ln Avstriji, medtem bilo izrečenih Jugoslovan3*1 lastem samo pot. Vse to v*b , konito in pravično ogorče”^ goslovanskega ljudstva, ^ brani svoje uspehe in svoj* .jti ce, ki sl jih Je pridobilo z 0 ^ j v rokah, ko je dalo spevek stvari svobodoljuo^ rodov. Odg. urednik DUŠAN MALIOGLA^ SLUŽKINJO zdravo, po^V. letno, sprejme takoj ^ lojaz, trgovina Corso ® A RADIO APARAT, 5 cevni, ' njimi kratkimi valovi, P ^ ceni, prodam. Montecchi 2. De Luca, T. maja 1944. je na skalnatih istrskih hribih P* del kot junak ANTE BABIČ (ŠIME) študent prava na tržaSki univerzi. .„e. Zemske ostanke dragega pokojnika bomo P ljali v Lovrečico, kjer bo jutri 7. aprila pogreb- ^ Vsem, ki so bili z njim v zaporih, vsem, ki » Q. z njim borili, ter vsem onim, ki so ga ljubili, 8P iata vest sestra ZORA in brat dr. TlN° Krompir TRST - Via droben za -- 0 živinsko k* in hra»® UGODNE CKo LCavallJ^/