PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
toto 2. štev. 465 - Cena 5 lir - 3 jugollre
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, petek, 6, decembra 1946
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Bodoče sindikalno'gibanje bo' moralo odločno podpreti sestavo ljudske demokratične vlade, ki bo ustrezala volji in težnjam najširših
množic.
FRANCOV REŽIM PRED OZN
Italijanske reparacije naraslle na 355 milijonov dolarjev - Trsi bo poireboval v prvih šeslih mesecih mednarodne uprave 10 do 20 milijonov dolarjev
New YorklS5. — Včerajšnja seja 30 milijonov dolarjev, in znaša to. [tirih zunanjih mnstrov je bila ena Hi najbolj jalovih. Dela niso "^Sireč nikakor napredovala, kar tevzrcča v diplomatskih krog h Wošno razočaranje spričo mala ča-l\ k! preostaja ministrom do konti- zasedanja. Ta zastoj pripisujejo [fedvsem težavam glede reparacij, jih kljub ponovnemu rešetajiju ** morejo spraviti pod streho. Dolski opažajo znake splošne utru-^Oosti, ki jih kažeko štirje ministri 110 neskončnih in mučnih razpravah.
Včeraj so podonavsko vprašanje ^tretjič odložili, ker pričakuje Mo-kakor menijo dopisniki, to-Jdevna navodila od svoje vlade, bistri so so brezuspešno lotili zo-tržaških flnapc in so se zgrozili,
^ so jtai strokovnjaki poročali, da proračunski izdatki Svobod-a tržaškega ozemlja po šestih Jisecih znašali 10 do 20 milijonov [Narjev vštevši.guvernerjeve' izdat-*> ki jih čemijo na 100.000 dolarjev. r*koj so si bil j na jasnem, da bo ^trebno mnogo časa za proučeva-preden bodp mogli Združena Jjtodi najti način, kako plačati ta-visoko vsoto. Zadevo so prepu-^ gospodarskim strokovnjakom. Kakor smo že včeraj poročali, so 16 ministri zedinili, da guverner *■ ko Imel popolne oblasti nad ame-•jšktmi, angleškimi in jugoslovam-f[imi četami, ki bodo zasedle Svor ^Ino tržaško ozemlje. Ameriška, Jfciežka alt jugoslovanska vlada bo |?“ko vsaka svojemu poveljniku v »tu ukazala, da odreče pokoršči-J® Posameznim guvernerjevim odlo-j*1' s pogojem, da o celi stvari tvesti VarnostUsvet.
1	, " le t
■ r°’(, a Fnefuo I °6 i,„.
pri reparacijah -
Včerajšnja seja je že tretja, na I eri zaman skušajo ministri raz. e»U med Italijo in Bolgarijo brc. I* reparacij v znasku po 150 ml-'Jhiov dolarjev, kolikor bosta Jtjeli Jugoslavija in Grčija. Be-n Je predlagal, naj bi Italija pla-a*a Jugoslaviji 125 milijonov do-*riev in Bolgarija 25 milijonov, [Bdt«m ko naj bi Grčija prejela od t^ije 105 milijonov dolarjev In Balgar.je 45 milijonov. Molotov 1 izjavil, da pristaja na ta plačil.
* sistem samo s pogojem, da Ita-k plača Albaniji 10 milijonov do-%v. Ker se niso mogli sporazumi, je ostalo vprašanje r^part-” nadalje nerešeno. Kljub temu a kaže potek razprav, da s časom kfašča znesek italijanskih repa. J^j. Medtem ko je namreč pa-3*ka mirovna konferenca priporoči4 vlšinolitalijanskih reparacij na 5 milijonov dolarjev (Sovjetski 1*8, Jugoslaviji in Grčiji vsaki po j® milijonov ter Abesinijl 25 mi-fjbov), se je vsota k« je pa nepo-JBk, ker ne vemo ali bo Albanija ‘ejela kaj reparacij), povečala za
Kdaj proces?
obsodoa ne jamčimo)
sedežu tržaške sekcije akcij-J* »Iranke je polic'ja (nekontro-JV"« vesti pravijo, da ne gre za Nino policijo) odkrila razno Kronika beleži, da se je to «8. novembra't. I. Nave-l* je bila oelo količina in ka-glcde tega vladajo med hstvom različna mnenja.
isti priliki so aretirali tudi tr>liko oseb. Sest?' Trir Petf *■ glede itevila si občinstvo ni kitnem.
®®fco pa stoji zadeva z osebni-Podatki aretirancev t Tudi tu j*® precejina zmešnjava. V bjinji številki prinaša eGior-! pheato* sledeča imena: P ra'
• Angelucci Pletro, Ant'nol i ePpe, Rovelli Guldo in Leoni Da pa ne bi b’lo pomote, Leoni je bil predsednik L°'>e (M Rovelli tajnik. Enako k '(o prinaša v včerajšnji šte-Ij* tudi «Glas zaupnikov*. Vče-j, °5 is. uri pa smo po radiu > da ne gre za Leonija Eroo-^'O.mpak da je ar e tiroma oseba N*-'« Miami, kapetan Ercole K zloglasni reški legijonar fn ' i^lto predsednik tržaške seks l^hc' jske stranke. Torej, ne 'X'ampak Miani.
prav. A stvar ni v tem.
M ali Leoni je vseeno. Gr e.za J*® se je na sedežu akcijske nlt« naMo orožje, in da gre tu Tudi v tržiško afero je -^pletena akcijska stranka. pkčne tiamfne zbira akcijska k<i orožje t Da ne gre za do-i ■ ne namene ali pa za «f(-,'n sklad*, je menda jasno. i	ge	peča s takimi po•
i * več politična stranka, am L dostavno teroristična orga-
J? jo.
*<t	*
l Posestvo orožja ne more od
ta ai’i ona oseba; za aro-‘l.( lovorja in mora odgovarjati vodstvo tržaške sckc’je.
K btno, da se v podobnih Ib	stopa	e vso potrebno	1
in v pomiritev tukaj i Prebivalstim strogo kaznu-®j. Iy°i. ki — zavedajoč se, Politične ničnosti —■ segajo in kujejo pustolovske
rej 355 milijonov.
Tudi vpr-ašanje cdškodntae, ki jo bo morala plačati Italija za uničeno 'ali poškodovano zavezniško 'imetje v Italiji, je ostalo na mrtvi točki. Odškodninski zneski, ki jih predlagajo posamezni ininistri, 30 se nekoliko zbliZali, vendar so še vedno daleč narazen. Bevin je popustil od 75% odškodnine- na 66%, Molotov jo je zvijal od 25% na 50%, vendar Couve de Murville še ved-no vztraja pri svojih 75%. Namestniki so izjavili, da so pri teh Ste-viikah zašli v <-začarani krog*. Tudi pr; tepi poglavju italijansko cre-me narašča, kar popolnoma opravičuje- «pesimistične napovedi* italijanskega tiska."
Pogajanja v Beogradu?
Reuterjev diplomatski dopisnik men!, da bodo štirje ministri verjetno načeli danes druga vprašanja spo-ižo neuspehov pri reparacijah in. odškodnini. Ni izključeno, da se bodo lotili tudi Podonavja, če bo Molotov na to pripravljen. Pcmcr-'sk! strokovnjaki pa hrdo danes proučevali vprašanje, koliko, vojne mornarice bo lahko Italija zadržala.
Danes zaseda 'italijanski ministrski svet in proučuje sporazume Sveta štirih zunanjih ministrov, kakor tudi -potek neposnodrih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Zunanji min'ster Nennl je poročal o povabilu jugoslovanske vlade, naj pošlje italijanska vlada v Beograd dele. gaeiio za pogajanja o zaščiti manjšin in za sklenitev gospodarsk'h sporazumov.
Nenni je pristavil, da bo italijanska vlada izrekla dokončno sodbo o mirovni pogodbi šele takrat, ko jo bodo uradno objavili. Vendar vidimo Ze sedaj, je dejal Nen-ru, da Svet štirih ni upošteval italijanskih zahtev glede tržaškega statuta in reparacij, katerjh' breme se je celo znatno povedalo.
V politično varnostnem odboru ZN so nadaljevali razpravo o španskim vprašanju. Dansk’ delegat je pcdprl norveški predlog, naj bi
OZN proglasila prekinitev diplomatskih odnošajev s Francovo vlado s strani vseh držav članic ZN, če bo 2/3 članov ZN zahtevalo do 16. januarja 1947. sprejem takega ukrepa.
Kttajskj dglega.t je podprl ameriški predlog o* nevmešavanju v španske notranje zadeve. Abesinski delegat se je tudi izrekel za prelom s Francom.
Sovjetski delegat Gromiko je izjavil, da sedanje stanje, po katerem obstojata dve španski vladi: Francova v Madridu in republikanska v Inozemstvu, »e ne mere podaljšati v nedogled, ker to povzroč3 spore med Združenimi narodi. OZN sc mora izreči- za špansko republikansko vlado proti F-ramoovi, ki je očitno fašistična. So dokazi o bivanju nemških vojnih zločincev v Španiji in dekazano je, da je bil Franco -zvest Hitlerjev in Mussolinijev zaveznik.
OZN 'mora sprejeti’ ostre mere proti Francu, da se ne bi ponovile zmote preteklosti, ki so se končale z miunohensko sramoto in drugo svetovno vojno. Nekatere države se sklicujejo na nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav In na nevarnost državljanske vojne samo zato, da bi opravičile svojo neaktivnost v španski zadevi.
Gromiko je dejal, da mora glavna skupščina ZN skleniti prekinitev diplomatskih odnošajev a Francom, kot je predlagal poljski delegat, kajti taka mera b; bila v spodbudo španskim demokratom, ki se borijo proti fašizmu. Navadna resolucija je- nezadostno sredstvo, in Gromiko je dodal, da bo podprl tudi beloruski dedatni predlog o prekinitvi gospodarskih odnosov s Francovo Spenijo.
Baruchov protipredlog
Ameriški delegat je izjavil, da Franco ne bo zapustil oblasti svojevoljno. Zagovarjal je načelo ne-vmesavanja in dejal, da je ameriška resolucija naslovljena naravnost na španski narod, medtem ko je poljska resolucija namenjena članom ZN.
Bidaultov poraz
pri glasovanju za fraoco^ega ministrskega predsednika
Pariz, 5. — Drugo glasovanje v spodnji zbornici Francije še vedno ni odločilo, kdo bo ministrski predsednik. Komunistična stranka ni ponovila Thorezove kandidature, tako da je danes predpoldne nastopiš! pred parlamentom kot edini kandidat voditelj krščanskih demo. kratov (MRP) Georgea Bidault, bivši ministrski predsednik. Medtem ko je Thorez dobil včeraj 259 glasov, jih je zbral Bidault samo 240, torej 70 glasov premalo.
Davi se je sestal politični odbor francoske komunistične stranke, ki je najprej Čestital Thorezu, da je zbral na glasovanju 259 komunističnih glasov. To pcmeni enotnost delavskih strank in večino levičarskih gibanj v novem parlamentu. Odbor je nadalje sklenil, da komunistična stranka 'ne bo sodelovala v noben, vladi, ki bi ji predsedoval član MRP in da bo glasovala proti vsalL kandidaturi MRP.
Sestal sg je tudi š'.rši odbor socialistične stranke, ki je sklen.l, da ne to stranka stopila v nobeno vlado, če ne bosta izpolnjena sledeča pogoja: osnovni program vlade mo-ra biti v skladu z načeli socialistične stranke in kemunisti morajo v vladi sodelovati. Tako se je socia-list.čna stranka kljub nasprotnim tokovom, k- vladajo v vodstvu stranke spet znašla na skupni fronti s komunisti.
4 milijone delavcev je stavkalo v ZDA
Washington, 5. — Na podlagi statistike ministrstva za delo »e je v prvih desetih mesecih leta 1946 udeležilo stavk v ZDA 4,095.000 delavcev. Število izgubljenih delovnih dni znaša 102.525.000.
Sant’ago, 5. — Čilski listi poročajo o izredno kočljivem položaju, ki je nastal spričo stavke delavcev v rudnikih bakra.
Delavci teh rudnikov, ki so z večne v tujih rekah, stavkajo že 70 duil.
jev, ki so včlanjeni v AFL, In da je pripravljena z njimi na skupno akcijo proti vladi in za dosego ciljev, zaradi katcr.h so stopili rudarji v stavko. CIO šteje' šest milijonov organiziranih članov.
Vojni zločinec Messiner
pobegnili z taborišča
Celovec, 5. — Iz taborišča v IVolfsbergu, kjer so internirani vodilni nacistični vojni zločinci, je pobegnil dr. Paul Messiner, ki je bil za časa nemške okupacije šef pravosodja v Trstu id na Jadranskem področju. Dr. Messiner Je odgovoren za številna ' streljanja talcev, med temi tudi za streljanje talcev v ulici Ghsga v Trstu.
Njegov beg so objavili šale sedaj, čeprav je pobegn:l že pred dolgo časa. Koroški Slovenci menijo, da so na Koroškem začele delovati tiste sile, k; so omogočile beg generalu Roatti in mnogim drugim vojnim zlc&ncem.
Razprava proti osebju tabsrika RawensbrUck
Hamburg, 5. — Danes se je pred hamburškim sediščem pričela razprava proti 16 članom osebja nemškega koncentracijskega taborišča Rowensbriick, kjer je umrlo v pl.n-skth celicah 5000 ž:nBk. Javni tožilec je govoril o poskusih, ki so jih izvajali na ženskah, od katerih so nekatere umrle. Novorojene otroke so v taborišču ubijali takoj ob rojstvii.
Ukrajinski delegat Manvilski je vprašal ameriškega delegata Con-na!lyja: «Kaj pa če Franco ne bo odstopil, petem ko bomo sprejeli ameriško resolucijo?* Comnally je odgovoril: «Nobenega jamstva nimamo, da bo odstcpil zaradi katere koli' teh resolucii,*
V komisiji za atomsko silo je ameriški zastopnik Baruch dal predlog za nadzorstvo atomske energije, ki je v popolnem nasprotju z Molotovljevim včerajšnjim predlogom. Baruch namreč zagovarja načelo, da bi nadzorstvo izvedli na c snovi pogodbe, ki b' jo države sklenile kot popolnoma enakopravne stranke ne glede na to, al; so velike ali majhne. Nasprotno pa je Molotov predlagal, naj bi to nadzorstvo organizirali v okviru Varnostnega sveta, ki sloni na načelu soglasnosti med velesilami.
Obnova v coni B
Ajdovščina, 5. Tanjug. — Na železniški pregi Sv. Luclja-Jesenice so slovesno izročili premetu velik železniški v.adukt in sicer v bližani Grahovega v coni B Julijske krajine. Navzoča so bili predstavniki železniškega ravnateljstva v Ljubljani, predstavniki jugoslovanske vojske, delavci ;n ljudstvo bližnjih vasi.
Razstava o Poljski v Beogradu
Beograd, 5. — Pred kratkim so v poljskem domu v Beogradu odprli fotografsko razstavo »Poljska v borbi in obnovi*. Do sedaj je razstavo obiskalo 25 tisoč ljudi. Razstavljene slike pričajo o trpljenju in žrtvah poljskega ljudstva v borbi proti fašizmu In prikazujejo delovanje Poljske na področju obr.ove.
Beneš sprejel Roča Popoviča
Praga, 5. Tanjug. — Včeraj opoldne je predsednik češkcslovaške republike sprejel poveljnika glavnega stana jugoslovanske vojske, generala Kočo Popoviča
Pr. Jakovljevič ob vseslovanskem kongresu i
Slovanski narodi
so naSli pravo pot in nccejo biti o odje v rokah imperialistov
Beograd, 5. Tanjug. — Predsednik vseslovanskega odbora v Jugoslaviji in rektor beograjske univerze dr. Jakovljevič je ob priliki bližnjega vseslovanskega kongresa, ki ha 8. decembra v Beogradu, .imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
«V odnosih med vsemi Slovani b« ta kongres dogodek velikega pomena. Prvikrat v svoji dolgi in mučni zgodovini se bdi a slovanski narodi ob podpop svojih ljudskih vlad sestali, da vzporedno svoje Zelje, prikažejo uspehe svojih naporov, določ'jo medsebojne ednešaje za obranilcv trajnega miru v svetu in usmerijo svoje nazore v boljšo in srečnejšo ! bodočnost.
Združena in enotni slovanski na-
TSALDARISOVA DIKTATURA
• •
prekaša Metaxasov, fašizem, pravi Safianopulos
Pariz, 5^. — List «Franc Tireur* objavlja izjavo, ki jo je podal njegovemu dopisniku v Londonu bivši grški minister za zunanje zadeve Sofianopulos.
Sofianopulos je med drugim rekel: «Metaxasova diktatura, katere žrtev sem bil med drugimi tudi jaz, je bila pravi blagoslov v primeri s Traldarisovo diktaturo. Milica, monarhistične tolpe, policija in odredi orožndštva, ki še niso dezertirali, sejejo strah in trepet pb deželi. Moja domovina preživlja zad-njf trenutke, v katerih še lahko izbere svojo pot. Ce Taaldar-s in njegovi populisti ob podpori lažnega parlamenta, ki je bil izvoljen s prevaro, ogtanejo na oblasti, bo mali grški narod v vedno večjem številu odhajal v gozdove. Državljanska vojna se bo okrepila na severu, v središču in na jugu dežele.*
Sofianopulos je nato rekel, da Tsal-dary» govori o nekaki zaroti »makedonskih separatistov*, zato da bi pe opravičil, saj men!, d§ je preprosto in primerno zvaliti krivdo na balkanske sosede Grčije.
Sofianopulos je nato izjavil, da je v Grčiji prava fašistična orgija, da je treba postaviti reprezentativno vlado, v kateri bodo kas topa ne vse skupine, tudi one, ki niso sodelovale pri volitvah. Treba je izvoliti nov parlament po temeljito popravljenih vollvndh spiskih.
Ob koncu je Sofianopulos izjavil: še je čas, toda ostaja ga zelo malo. To uvideva veliko število ljudi, tudi v saimi Angliji.*
Možnost ameriške intervencije v Grdil
Atene, 5. — Iz Grčije poročajo, kot pravi Tass, da v atenskih uradnih krogih kljub uradnim zanikanjem čsdalje bolj razpravljajo o možnesti prihoda ameriških čet v Grčijo. List «Elefteria» je objavil vest, da je Tsaldaris že v Parizu prosil Byrnesa, naj'mu pošlje ameriško vojaštvo v Grčijo in da je po svc-jem povratku iz Pariza ponovil svojo prošnjo prekft ameriškega veleposlaništva v Atenah.
Monarhistični list «Vradinl» pa poroča, da so se ameriški častniki rezgovarjali v Solunu s poveljnikom III. korp'usa, generalom Ven-tirisem o prihodu prve skupine 18 tisoč ameriških vojakov v Grčijo.
Dobro obveščeni krogi trdijo nadalje. da se Angleži pogajajo z Amerikancl, da bi dOBegli prihod amerošk'h čet v severno Grčijo, kjer bi naj pomagali angleškim vojakom in tako opravičili pretvezo za prisotnost angleških čet.'
Liat «Rizcspastis» objavlja pismo glavnega odbora sovjetsko-grškega društva, ki pravi, da je v mestu Volosu oddelek vojakov in policije opustošil sedež tega društva. Čeprav so ti prostori v središču me-
Boji v Azerbe jdžanu
Teheran, 5. — Azerbejdžanski mi. nistrski .predsedn.k Jafar Pisheva-ri je na radiu izjavil, da je iranska vojska izvršila r.ov močan napid z cklopniki v pokrajini Tazekan. Izjavil je, da so azerbejdžanske čete napad odbile In da je bilo na obeh stfaneh mnogo izgub.
Demc^ratlčna stranka Azerbejd-žana je ponovno pozvala vse rodoljube, naj podprejo z vsemi silami borbo za svobodo Azerbejdžana.
List «Times» piše, da se morajo volitve v Iranu Izvršiti v takih okoliščinah, »da ne bo nobenega pri-t ska na volivce*, pri tem pa zagovarja pošiljanje vladnih čet v Azerbcjdžan.	'
Novi atentati v Palestini
Jeruzalem, 5. — Na glavni vojaški stan v Sirafansu pri Tel Avl-vu so -zvršlli terorističen atentat, pri čemer so bili ubiti en britanski častnik in, dva vojaka. Bilo je tudi več ranjenih.
V zadnjih 12 mesecih so v Palestini zaplenili toliko orožja in stre. liva, da bi zadostovalo za opremo 8000 mož.
Zadnja poroč.la pravijo, da sta bili pri atentatu ubiti dve 03ebi. 40 pa ^ih Je bilo ranjen.h. Teroristi so napadli tudi bivališča generala Bakerja in vrgli vec bomb proti straži.
V Jeruzalemu so b.le danes tri močne eksplozija. Sledilo je Živah, no streljanje po vsem mestu. Zaradi eksplozije min je bilo ranjenih pet ljudi.
Papirnate obsodbe, spletke in Franco
Odločnost rudar.ev v ZDA se veča
Wa8hington, 5. — Nasilni vladni ukrep', predvsem ogromna globa j sindikatu rudarjev, nikakor niso, dosegli zaželenega uspfcha,.kajti od-ločnost rudarjev se je samo povečala. Kot poročajo agencije, je ta krlvicn; ukrep nekatere rudarje, ki
predsednik španske republikanske vlade Jos6 Giral, je o nekem intervjuju agenciji AP izjavil, da republikanska Španija zahteva od OZN, da nemudoma prekine vse odnose z madridskim fiihrerjem. G’ralova zahteva izraža neomajno voljo španskih republikancev, da se svetovna organizacija ne sme izognti vprašanju Francovega re žitna. Ali podobna nevarnost ob-stajaf-In v tem primeru, kdo jc tvoreo spletk zet sabotažo tega vprašanja t
Po naših informacijah si ZDA
doslej v stavki kolebal-, še J in Vel'ka Britanija mrzlično pri
čvrčče združi s stavkujočimi, pri j zadeva jo, da bf z zakot n mi. splft ostalih ra je še povečal borbenost., kami okrnili večino, ki bi se v Zato je tudi splahnel optimizem, ki se je pojavil v vladn-h krogih po
obsodbi rudarskega sindikata,
ki
bi naj prisilila stavkujočo k popuščanju.
Druga amcr.Jka sindikalna orga-n zaclja, CIO, Je danes objavda, da bo novoim počfrla stavko rudar-
glaviu skupščini ZN izrekla za prekinitev diplomatšsk'h tn gospodarskih odnošajev s Francovo Španijo. Obe državi se dobro za-vedata, da ta večina obstoji. In ravno to dejstvo moti spanje angleškim tn ameriškim diplomatom, k\ so sicer za papirnato obsodbo
frank'zrna, ki se pa odločno upirajo prekinitvi diplomatskih in gospodarskih odnošajev. Radi bi namreč nadaljevali svoje kupčije s Španijo in imeli svojega plačanega orožnka v Evropi.
Gentlemcni ameriškega m angleškega zunanjega ministrstvu so po naših informacijah dobil• pristanek treh južnoamenšk'h držav — ki so bi e do sedaj zn prelom s Francom’, — da se bodo vzdrža e glasovanja ali točneje, da njihovi delegati ne bodo navzoči, ko se bo odločala usoda Franca. Po že vnaprej dogovor jeni uprizoritvi utegne prvi delegat dobiti glavobol, drugi bo baje imti slabo prebavo in tretjega'bo nenadoma priklenla njegova soba v hotelu.
Zaradi pomanjkanaja S glasov bo nemogoče »tvoriti večino 4« skuplč’na ne bo mogla izglasovati prelom s Francom. To je poteza velikega stila diplomacije po za-padnem vzorcu. S takim ravna
V Indiji ni miru
Kalkuta, 5. — Od J. decembra do danes je bilo med neredi v Kalkuti, ki še vedno trajajo, 25. mrtvih. Železniški promet je bil ustav, ljen.
Tudi v Bomiayu so Izbruhnil' novi neredi. Metal, so s kislino napolnjene predmete in kamenje. 9 ljudi je bilo s kislino hudo ožganih.
njem bi radi dosegli, da bi Franco ostal v svoji palači Pardo v Madridu.
Toda to ni edma nevarnost. So še druge. Anglosaška dtplomacja ima namreč na svojem loku napetih več strun, Se vedno govorijo o nekem načrtu, kako bt or-'ganizirali v Španiji pod Francovim vodstvom■ plebiscit, ki bi bil seveda ogabna burka. Giral je v svojem intervjuju odločno odklo nil zamisel plebisc'ta. Toda Bevin še vedno cika na tako tljud sko glasovanje*.
Želeli bi, da se podobne spletk' 'zjalovijo. Alarmirani narodi so po svoj'h zastopniki ,izjavili ob drugem zasedanju Združenih narodov, da hočejo pomesti s Francovim režimom.
Volja ljudstev ne more biti ^predmet zakulisnih kombinac'). Treba jo je spošstovati, in Franco mora uton ti v sramoti in pre siru. Besedo ima OZN!
(Ce soir)
Tudi na Portugalskem nacisti
Portugalska poheifa je pri nekem -lovu slučafne odkrila tajno nemško vadf.o-oddajno postajo, ki
sta in čeprav je «delo» trajalo dobri dve uri, niso oblasti ničssar ukrenile. Kvajevn.m listam so prepovedali objaviti kakršno koli vest o tem dogodku. Po drugi strani pa je policija aretirala od,bčrnika sovjetsko-grškega društva Papulia-sa in zahtevala celoten seznam društvenih članov.
EAMinMontgomerviev obisk
V zvezi z obiskom maršala Mont-gomeryja je objavil KAM izjavo, da je Montgcme:-y sicer eden Izmed zmagovalcev nad fašizmom in da bi ga v drugačnih okoliščinah Grki nedvomno navdušeno sprejeli*, da pa povzroča njegov nedavni obisk v Atenah zaskrbljenost, kajt; pogosti obiski visokih angleških častnikov v Grčiji ne morejo pomenit, v sedanjem položaju nič dobrega. Zanimanje, ki ga kaže Anglija za Grčijo priča o namenu, da jo spremeni v angleško strateško oporišče. General Dempsey in maTŠal Montgomery opazujeta parade grške vojske tako kot to delajo podkralji v kolonijah. InSpeJtclja maršala Mntgomeryja v Atenah prihaja hkrati s podobnim dejanjem turškega ministoskega predsednika c-b meji in vse to je znamenje tujega vmešavanja v grške naredne interese.
Dop'isnIk lista «News Chronicle* pa poroča iz Grčije, da se angleški vojaki čudijo, zakaj jih ne puste domov.
Bolgarska agencija danes odtočno zanikuje grške obtežbe o koncentraciji bolgarskih čet na grški meji in. o lažni kampanji o bolgarskem vmešavanju in pomoči partizanom. Iz New Yorka pa poročajo, da je Grčija protestirala pri varnostnem svetu, ko je bil Tsaldaris še na potovanju.
Tramvajska stavka v Atenah
Davi je izbruhnila v Atenah stavka tramvajskih nameščencev. Zdi se, da se bo stavka nadaljevala delj časa, kajt. direkcija cestnih železnic je odbila zahteve'delavcev.
Spopadi z orožniki v Španiji
Madrid, 5. — V Madridu so aretiral; 4 osebe, ki jih obtožujejo, da so položile bombe v razr.e madridske trgovine.
V dolini Abdalagia fcllzu Malage je včeraj prišlo do spopada med civ'-1 sti in orožniki, od katerih so bili trije ubiti. Policija je aretirala kmete, ki so nudili zavetišče omenjenim civilistom.	•	"
Do spopadov je pr.šlo tudi v La Cali in blizu Malage, ko so se nekateri civilisti skušali izkrcati s čolni. Ranjen, so bili štirje orožniki in trije oivillsti.
so jo vodili ru g ledni* nacisti. Postaja je delovala bl.zu Coimbre na posestvu univerzitetnega profesorja Bgssaije Barreta, enega izmed ožjih prijateljev in sodelavcev portugalskega m metrskega predsednika Olivmre Salazarja, ki je predavat na univerzi, preden je postal diktator.
Portugalski list »Diano de No' lioias* poroča o tem slučajnem plenu portugalske polic'je tako le: »Policija je stikala za neko skupino članov tajne protivladne organ'zacije in je pri tem iskanju naletela na Nemce, ki so mislih, da j'h išče policija. Zato so začeli streljati. En policaj je bil ubit *n drugi ranjen, medtem ko so dva ranjena Nemca ujel'. Ostali nacisti so zbežali*.
Dopisnik omenjenega lista pravi, da je ta tajna nac:stitna radio-postaja pred kratkim napovedala <isenzaclonalne dogodke, ki jih pričakujejo v bVžnji bodočnosti glede nemškega odpora proti zaveznikom*.
Pisec dodaje: sDokler bodo vlaj dali na iberijskem polotoku fašistični diktatorji, bodo zavezniške čete v Nemčiji v nevarnost'*.
(ONA)
rodi so pripravljeni, odvrniti sleherni napad imperialistov, naj pride s katore koli strani, zagotoviti svcjo voljo po trajnem miru zase in za vse človeštvo, ki je bilo tako hudo prizadeto.
Slovanski narodi nočejo biti oredje v rokah imperialistov. Odločili so se, da si sami izgradijo svojo hodočnost, 'ki se že kaže v pozitivni stvarnosti. Našli so' končno svojo pravo zgodovinsko pot.*
Dr. Jakovljevič je nato govoril o zgodovini pesameznih slovanskih nar od c v in o njihovi borbi proti tujim zavojevalcem, od po-četka,njihovega obstoja do strahovitega napada nemškega imperializma v drugi svetovni vojni. »V strahoviti borbi*, je dejal dr. Jakovljevič, »ki je ni enake v zgodovini, je Rdeča armada
zdrobila nemški fašizeni in tako
1
rašlla človeštvo, predvsem pa Slovane preid popolnim uničenjem, Ko bodo poznejši rodovi proučevali te dogodke, to začasno nemško gospostvo nad slovanskimi deželami, bo to najtemnejše poglavje svetovne zgodovine, ki pa bo hkrati mogočno osvetlilo zaslugo Sovjetske zveze, ki je rešila človeštvo in zaščitila slovan. sko kulturo pred popolnim uničenjem.
Fo dolgih žrtvan In trpljenju vidijo slovanski narodi danes bolj kot kdaj koli poprej svojo edino rešitev v enotnosti ln popolni edinosti pod mogočnim pokroviteljstvom Sovjetske zveze. Slovanski narodi dvigajo danes visoko zastavo demokracije, ki prikazuje globok razvoj politične ga in socialnega preporoda.
Ta demokracija se dnevno krepi in njene glavne misli so: mir v svetu, pravičnejši in socialni pogoji in borba proti ostankom fašizma. Te misli navdajajo vse slovanske narode. V takih okoliščinah se pričenja vseslovanski kongres v Beogradu.*
Izročitev vojnih zioSIncev
Beograd, S. — Ameriške okupacijske oblasti v Avstriji so izročile jugoslovanskim oblastem vojne zločince Jaroslava Nevratila, ki je bil minister vojske v Paveličevi vladi, generala Franca Reicha, ki je bil policijski š^f v Banatu za časa okupacije in Nikolaja Gubereva, ki je bil član policije.
Maršal Tito
generalisimu itaiinu
Beograd, 5. — Predsedn.k jugoslovanske vlade maršal Tito je poslal sovjetskemu ministrskemu predsedniku;, generalis.mu Stslirib, sledečo brzojavko: »Najprisrčneje se vam zahvaljujem za pozdrave in voščila, ki ste jih izrekli Jugoslovan, sklm narodom in meni ob priliki obletnice proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije.*
Sporazum o železniškem prometu med ČSR in ZSSR
Praga, 1. — V Moskvi so podpi-saJi sporazum o železniškem prometu med Sovjetsko zvezo ln Češkoslovaška republiko. Sporazumeli so se o vseh vprašanjih, ki as tičejo prometa.
Manjšine v Romuniji sodelujejo z vlado
Bukarešta, 4. — Romunski tisk je objavil izjave, ki so jih sprejeli ng zborovanju predstavnikov armenske' manjšine, židovskega demokratičnega odbora, madžarskega ljudskega udruženja, grškega patriotičnega udruženja in bolgarskega udruženja v Romuniji.
Izjave pravijo med drugim: »Lojalno hočemo sodelovati z romunskim ljudstvom pri oinovi in razvoju Romunije. Država pripada tudi nam in s pomočjo vsakega posameznega državljana bomo uspeli dvigniti življenjisko raven vsega prebivalstva. Izločiti moramo vse hujskače In povzročitelje narodnostne mržnje.
Izkultvo v preteklosti nam je pokazalo, da ta mržnja koristi samo reakcionarjem. Demokratični režim nam zagotavlja gospodarsko, •kulturno ln socialno svobodo. Pozi. varno naše brate, da podprejo borbo, za demokracijo v državi, da de. lujejo sporazumno z romunskim ljudstvom. Stav.li bomo naše moči in naš razum v službo države, v kateri živimo.*
Bolgarski ferorisli
pred sod:i£em
' Sofija, 3. — Pred sofijskim okrajnim sodiščem se je začela razprava proti skupini obtožencev, ki so zakrivili teroristična in sabotažna de. dejaiaja. Obtoženci so ustanovili svojo skupino v okviru opozicijske socialistične stranke. V zvezi so bili tudd z organizacijo VMRO (pristaši Vanče Mihajlova) ter z stranko Mu-Šanova. Imeli so na razpolago tudi orožje.
Dalmatinski tobak
Split, 5. Tanjug. — V Dalmaciji sn začeli z obiranjem tobaka. Uspehi so zadovoljivi tudi.glede kakovosti. Povprečni pridelek tobaka na hektar je 100 kg.
Jugoslovansko
se razvija na
Na današnjem zasedanju zveznega sveta ljudske skupščine je predsednik sveta Vladimir Simič sporočil, da je vlada predložila ljudski skupšč.ni zakonski csnutek o na-cional.zaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Zakonodajni odbor je ta osnutek prouč-1 in ga odobril na svojem današnjem zasedanju. Zve-zn. svet je sprejel predlog, da bo vključil zakonsk. osnutek na dnev. ni red kot prvo točko, o kateri bodo razpravljali na današnjem zasedanju. Moša Pijade je v imenu zakonodajnega odbora predložil poročilo o zakonskem osnutku, ki na. vaja ipribl-žno 42 kategorij podjetij, ki bi jih bilo treba podržaviti. Država bo izplačala lastnikom podržavljenih . podjetij odškodnino, ki bo ustrezala čisti vrednosti podjetja na dan, ko bo podjetje prešlo v last države. Odškodnino bedo izplačali v državnih vrednostnih pa-pirj.h, plačljivih prinašalcu. V ta namen todo ustanovili federalne in republikanske sklade za pod»-žavljcno imovino. V določenih primerih bodo izplac.la izvršena v celoti ali delno v gotovini.
Po pračitanju besedila navedenega zakonskega osnutka je povzel besedo Industrijski m.nlster jugoslovanske vlade in predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, ki je obrazložil pomen tega zakonske, ga csnutka.
gospodarstvo
novih osnovah
To prijateljstvo, je dejaJ, se je Se bolj poglobilo z medsebojnimi obiski. Podpolkovnik Markov,č se je zahvalil v imenu jugoslovanskih gostov za prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna jugoslovanska delegacija v vsej Češkoslovaški, ne samo od poljedelcev, marveč tudi od vsega prebivalstva.
KRATKE VESTI
Razstava o borbi slovanskih narodov
Beog-ad, 5. — Ob priliki bližnje otvoritve vseslovanskega kongresa v Beogradu so slovanski odbori v Jugoslaviji organizirali razstavo o borbi slovanskih narodov za neodvisnost in svobodo. Razstava bo odprta od 7. .do 30. t. m.
Jugoslovanski poljedelci
v CSR
Praga, 2 (Tanjug). — Ministrstvo /a kmetijstvo in zveza čeških kmetov »ta priredila včeraj večerjo-na j čast delegaciji jugoslovanskih poljedelcev, ki at mudijo v CSR. Zaetop-ntk nvnistratva za kmetijstvo Ko-tatko, je imel govor, v kattrem je poudari) tradicionalno prijateljstvo med Jugoslavijo in Ceškoelovaiko.
SOFIJA. — V Sofiji so podpisali trgov.nsko pogodbo med Bolgarijo in Švico, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 1947.
PARIZ. — Obtok bankovcev v Franciji se je do 28. novembra zvišal od 696.011 milijonov na 704.796 milijonov frankov.
KAIRO. — V neki bar, kjer so b 11 angleški vojaki, so vrgli steklenice z eksplozivno kislino, pomešano z bencinom. Tri vojake so odpeljal; v bolnico.
DUNAJ. — Ostanke 1600 bivših sovjetskih vojnih ujetn.kov, ki so jih hitlerjevci umorili’na predvečer osvoboditve Avstrije, so slovesno pokopali v mestu Kremsu v spodnji Avstrij-
WA3HINGTON. — Predsednik mednarodne banke za obnovo Eu-gene Mayer je odstopil.
GUATEMALA. — V Guatemalu proučujejo načrt za avtobusne pro. metna zveze med ZDA in Panamo preko Mehike in Srednje Amerike. Načrt je v zvezi z gradnjo več hotelov v Guatemalt.
SAN FRANCISCO. — Vulkanski olok Urania, k. se je pred enim letom prikazal iz morja ob japonski obali, sa sedaj znova pogreza. Otok je dobil ime po britanski vojni ladji «Ure.n a», ki ga je prv č opazila 12. februarja letos.
LONDON, — Socialistični pododbor je priporočil laburistični strank, predlog za reorganizacijo britanske kinematografske industrije. ki podržavlja 5 tisoč kinematografov.
LONDON. — Britanski minister za kurivo .n električno energijo je izjavil, da bo morala britanska industrija v prvih treh mesecih prihodnjega leta zmanjšati uporabo phna in clektr-cne energije za 2.5%.
’ Rim, u — Načelnik italijanske misije ustanove Umrra, gospod M. Keeny je »poročil, da »o uslužbenca te misije Richarda Amma. Ju*. noafrlSke narodnosti, prijavili zara. dl nezakonite prilastitve vsote 2 milijonov 291.325 lir. Italijanska policija Je to oeebo airetlrala.
PRIMORSKI DNEVNIK
— i —
ti. decembra 19
Goriško ljudstvo
sodi in obsoja
Zavezniška vojaška uprava je zopet napravila eno tistih velikih krivin. ki so v zadnjem Sasu zlasti-v goriškem okrožju na dnevnem redu. Za našimi kulturnimi ustanovami m za sedeži ljudskih organizacij so sedaj prišli na vrsto tudi noši kulturni delavci, naši najboljši in naSi najbolj poirtvovalni ljudje, ki jih začasna vojaSka uprava preganja is njihovih rojstnih kr ar ~jev. Pred nekaj dnevi je zadela usoda tov. Oskarja Venturinija ki ie moral z vso naglico zapustiti Gorico. Toda zavezniški upravni organi se motijo, te mislijo, da bodo s takim ravnanjem naS narod razorožili. Nasprotno je bila ta nova krivica zopet vzpodbuda vet, ki bo ljudstvo Se bolj utrdila v njegovem prepričanju, da ne sme odnehati in da mora Se nadalje vztrajati v borbi za svoje pravice.
Tudi 191,1 leta so Nemci in faši-sti v zasedeni Sloveniji poSiljali v internacijo ali izganjali vso slovensko inteligenco, ker so nameravali na ta način uničiti odpor slovenskega ljudstva. Toda slovensko ljudstvo ni nikaka čreda ovac, ki bi se razprSila, či m mu odvzamejo njenega pastirja. V sebi ima samo dovolj sile, da se lahko upre vsakemu nasilju.
NaSe goriSko ljudstvo ima ob izgonu tov. Venturinija zopet priliko ocenjevati ^zavezništvo» naših zaveznikov in razmiSljati ob sledeči primerjavi:
Tov. Venturini je kot okrotni nadzornik Zapadno primorskega okrožja Se za časa narodno osvobodilna. borbe stalno Uvel med gon-Skim ljudstvom. Organiziral je slovenske Sol6 na Primorskem Se v časih, ko je bilo to Življenjsko nevarno. PrenaSa) je vse težave in napore, vse trpljenje «n nevarnosti, skupaj s partizani in z borečim se ljudstvom. Takrat je jasno dokazal, da njegovo delo ni sebično, k rokoborsko, kakor bi ga hoteli prikazati nekateri krogi, kadar gre za naSe boroe za svobodne slovenske Sole.
Po drugi strani pa se goriSko ljudstvo prav te dni spominja vloge g. prof. Kacina, ki je bil za lasa nacifašistične okupacije zvest sluga okupatorjev, kakor je danes prav tako zvest sluga zaveznikov. Po se naSe zdravo in nepokvarjeno ljudstvo ob taki primerjavi docela strinja in kaZe naklonjenost do preganjanega tov. Venturinija in te se ob tem Se jati prezir ljudstva do hlapcev vsakokratnega okupatorja, kakor je g. Kacin. ZVU pač ne more tega preprečiti in so njene podobne odredbe kot je izgon tov. Venturinija iz goriške deiele samo nos, povod, da se bodo Se povečale razlike v naklonjenosti oziroma v nejevolji nasproti enemu ali druge-gemu kulturnemu delavcu. Naše-mu ljudstvu niso mar sladke besede, ker je bilo z njimi Ze dostikrat opeha/jeno. Tudi mu niso mar razne grožnje in ustrahovalni ukrepi, ker jih je Ze navajano in je f«<fi navajeno boriti se proti njim in zmagati. Ono samo primerja dejanja z dejanji, po njih sodi in obsoja in je prepričano, da bo končno zmagala pravic«.
Policijska preiskava
'	pri	uredniku
»Soškega tednika"
V četrtek so organi FSS v Gori. čl Izvršili hišno preiskavo pri uredniku »Solškega tednika* tov. Bav-daiu. Vzrek preiskave ni znan. Kaže pa, da je brskanje po osebnih stanovanjih urednikov slovenskega lista načrtno oviranje dela, ki ga izvajajo zadnje čase organi okupacijskih oblasti na Goriškem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Stvaren dokaz o povezanosti
Trsta z njegovim zaledjem
Ugotovitve MOS-a o obnovi pristanišča, o sedanjem in o razvojnih možnostih bodočega orometa
V sredo se je sestal Mestni osvobodilni svet pod predsedstvom tov. adv. Pogassija. Neki svetnik je izčrpno poročal o razmerah v tržaškem pristanišču. Omenil je, da je MOS v- lanskem decembru sprejel resolucijo o obnovi pristanišča, katero Je Zavezniška vojaška uprava sprejela in stopila v stike s komisijo, ki jo je MOS imenoval. Poročevalec je osvetlil razmere v pristanišču po imenovanju pristaniškega vojaškega odbora, ki je bil imenovan v avgustu 1945 s posebno odredbo in kateremu so bile zaupane pristaniške napirave. ki so državna last. To dokazuje vojaški značaj .Imenovanih naprav, ki so bile poškodovano v vojni in izgubile okrog 40% predvojne zmogljivost'.
Od lani do danes obnova ni tako napredovala, kakor je predložil MOS. V pristanišču Duca d’Aosta so obnovili več hangarjev, druge usposobili, popravit' nekatera skladišča. a sedaj popravljajo silos, ceste in železniško omrežje. Sodijo, da bodo v nekaj mesecih. popolnoma popravljene pristaniške naprave v tem delu luke. V starem pristanišču, pa je še treba popolnoma obnoviti ozir. popraviti vse naprave razen nekaj skladišč. Delno so popravljena samo dvigala. Zmogljivost tega pristan'?ča je polovična in ne razumemo vzrokov zakasnitve v obnovi. Proračun za ta dela, ki so zakupu, znaša okrog 900 milijonov lir. Po sedanjem stanju je zmogljivost pristanišča preračunana na 75 do 80% predvojne zmogljivosti.
Skupni promet od 1. maja do 31. decembra 1945 je bil okrog 360 tisoč ton, medtem ko je v letošnjem letu do konca oktobra znašal 1.2 trilijona ton. Skoraj ves promet je priha-
jal preko morja. Izvoz po morju dosega smešno količino, če Jo prime-
Preskrba
Nove tobačne nakaznice. Tržaška občina deli nove nakaznice za tobak za leto 1947. Potrošniki jih dobijo po sledečem redu: 6. decembra začetnika D E F, 7. in 8. G I L, 9. M N, 10. O P Q, 11. in 12. R S 5, 13. T U, 14. in 15. V W Z Z.
Predložiti je treba tudi osebno izkaznico in letošnjo tobačno nakaznico. Nova izkaznica velja 6 lir.
rjamo s predvojno. Največ je bilo Urfld jg odjprt ^ g ^ 13
uxe ob
Urrinega blaga, namenjenega v Ju-
goslavijo, Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko in druge dežele kakor tudi vojnega materiala. Vse to kaže, da je nujno potrebna povezava Trsta z zaledjem.
Poročevalec Je opisal v zvezi z U uri ni m blagom pomen tržaškega pristanišča In njegove dohodke, ki presegajo stroške popravil, ki jih je odobrila ZVU. Vse to priča o važnost; pristanišča za tržaško gospodarstvo.
Ko ne bo več Unririh dobav, se bo pristaniški promet občutno zmant-šal. Nujno bo treba urediti mednarodne gospodarske odnose, Železnike in pomorske, če naj se prepreči propast pristaniškega gospodarstva In s tem v zvezi tudi mestnega. Vprašanje železniškega prometa je zelo težko, ker ni nobeie mednarodne tarifne pogodbe. Na vsak način se bodo morale urediti jadranske tarife.
Pri raznoterostih se je mnogo govorčkov priglasilo k diskusiji o prometu tržaškega pristanišča. Razpravljali so še o spominski knjigi padlih borcev ter o vprašanju delovne mladine in dijakov.
delavnikih in nedeljah.
Za božičrrco otrok
Prekinitev mezdnih nogajani
Včeraj ob 15.30 so se sestal5 pri uradu za delo ZVU zastopnik5 sindikalni' organizacij in Zveze lndu-atrijcev, da nadaljujejo pogajanja o mezdni pogodbi.
Industrije! so predlagali 35% poviška osnovne plače delavcem, ki spadajo v skupino A in moreb t-nih 15% poviška, ki bi ga dosegli v ločenih sporazumih za razne stroke. Pristali so tudi -na to, da bi skupini B in C lahko dosegli enako osnovno mezdo, kakor skupina A. Pr; tem pa so postavili izjemo, da bi tl dve poslednji skupini ne smeli nit! s posebnimi sporazumi doseči več kot 55% poviška dosedanjih osnovnih mezd.
Spričo teh predlogov mdustrij-cev ao sindikalne organizacije postavile protipredloge ter znižale svoje zahteve, da dokažejo priprav. IJenoet za sporazum. Ker pa so bili ;ndustrijci skrajno nepopustljivi so se morala pogajanja prekiniti. U-rad za delo Je posredoval in predlagal, naj počakajo, da se vrne vodja odseka za delo pri ZVU, ki je trenutno odsoten, da bi se tako sklenil sporazum. Končno so sklenili. da se industrije, in sindikalni Zastopniki sestanejo prihodnji to-rek ob 10. uri.
Snoči je Miklavž trkal na okna otrok. Mirno so spali »n sanjali o sladkih dobrotah, ki jim jih bo prinesel bradati ocanec.
Sv. Miklavž je sicer velik svetnik, vendar je mnogo h-š, zlasti v predmestju, kjer se ni ustavil. Sel je mimo vseh tistih nizkih in temnih hiš, ki čepe' po predmestjih, naslonjene na kamenite kraške brežine. Tudi po tistih mogočnih predmestinih kasarnah, kjer so ijudje natrpani kot v mravljišču, se ni ustavil. Na tisoče in tisoče je otrok, k. bodo žalostno gledali svoje tovariše, kako bodo razkazovali darila, ki so jih prejeli. Preostaje jim še eno upanje: morda bodo dobili kaj za Božič. Mestni koordinacijski odbor za božičnico otrok je sklenil, da ne sme ostati noben malček brez malega božičnega darila. Podpirajte ga v tej akciji in prispevajte y denarju ali blagu, da bo ta svoj plemen.ti namen lahko1 izpolnil in obdaroval desettisoč otrok v Trstu in bližnji okolici.
Delavci llve pozivajo k slogi
Med tržaške demokratične mno- i žice vedno bolj iprodira spoznanje, da se je treba združeno boriti pro- I ti vsem poskusom impcr alistov in reakcije, da bi ustvarili iz Trsta j tujo kolonijo in oporišče za osvajalne namene.
Tako so se predvčerajšnjim v kulturnem krožku Zoll pri Ilvi zbrali delavci raznih političnih smeri. Prvi je spregovoril tov. Buda v imenu ital-janske socialistične stranke. Poudaril je, da je treba uničitf mednarodno reakcijo in odpraviti nezaupanje med delavci. Dejal je tudi, da bi sindikalna e-notnost, če jo bodo dosegli, mnogo prispevala k temu cilju.
Za njim je spregovoril tov. Ferlan. Orisal je dogajanje v preteklih 18 mesecih in prilagojevanje antifašstičnega gibanja stvarnim političnim razmeram. Antifašisti so bili vedno dosledni svojemu demokratičnemu programu in zato podpirajo neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, da se tržaško vprašanje reši čim bolj demokratično.
Nekateri delavci so opozorili, da je tov. Buda pozabil dotakniti se najbolj perečih in _ stvarnih,, vprašanj.
Končno je neki delavec predlagal poziv trzaškemPu demokratičnemu prebivalstvu, k: so ga vštevši tov. Buda vsi soglasno sprejeli.
V pozivu ugotavljajo, da je nastal sedanji politični položaj zaradi spletk tujih imperialistov in domačih reakcionarjev, ki hočejo ločiti
Kako je z delilni jo dru?
Drva cenejša v prosti prodaji kot na nakaznic?
tako
Zopet je pritisnil mraz in ljudje nicami. Drva si oglarji ravno se zaskrbljeno sprašujejo, kdaj si j nabavljajo iz cone B preko »• bodo lahko nabavili drva ko je i zadruge in jih še draže Pečajo, vendar ZVU javila, da je dobava j:h kupijo v manjših množinah, drv zagotovljena. Iz vseh teh obe- j Povsem je jasno, da je na »mi tov se je te dni izcimilo po 10 kg div na potrošnika, kar ne b! izčrpa-
Slovence in Italijane. Zato zahteva najodločnejšo borbo preti imperialistom in razkrinkavanje njihovih hlapcev ter od3tran.tev fašistov, ki so se naselili na našem ozemlju. Nadalje zahtevajo, da vsi demokrffi delujejo za dejansko bratstvo med obrma narodoma s spoštovanjem interesov in pravic obeh narodov. Le tako bomo pre- skladišču največ 450 lir. Tako sc
lo niti zalog drv, ki »i jih je jk> omenjenem poročilu nabavila tržaška občina v coni B.
Ta drva so prodajali po 750 Er za stot, čeprav so jih plačali v Ko-ziirl samo po 320 1 ir In so j h b vsemi stroški veljala v Trstu v
prečili vse nakane modern h za-j dogaja, da jih oglarji prodajajo v sužnjevalcev. Končno zahtevajo j proeti prodaji po ist. ceni alicelo
umik zasedbenih bo sklenjen mir.
cet. kakor hitro
ceneje In zato res ne vemo, zakaj je bilo treba zamujat: čas z nakaz-
Trije novi aieniaii
v Gorici
škem trgu vel'ka kriza s kurivom in da redke pošiljke iz Kamlje zadostujejo. Tudi to dokazuje, ko tesno je povezan Trst 08 polju s svojim zaledjem. Le iz °0-' B bi si lahko. Trst nabavil dovoi drv. Pri tem pa nastane vpraša®!" plačili. Ljudstvo v conj B noče Pr dajati drv za denar, k: stalno gublja vrednost. Drva bi lahko F šiljala cona B le za kompenzacjo v blagu, ki pa ga ji Trst ne ra nuditi, ker ga nima. Industrje J namreč spijo in na trgu ni d0®* čih proizvodov, k! bi se jih č**® menjati. Ce bi tržaška industrij]
Le
VESTI
DEŽEL I A
Slovenska radijska postaja
▼ Trstu
SALE2
Pogreb padlih junakov. V nedeljo 8. decembra bo pogreb štirih padlih junakov, ki bodo pre n« šen; iz bližnjih hribov in Benedikta Škrka, ki ga bodo prepeljali iz PrvaSine. Pokopali jih bedo na domačem pokopališču v Zgon’ku.
KOPRIVA
Za demokratično ureditev tržaškega vprašanja. Prebivalstvo Koprive je na množičnem zborovanju 28. novembra proučilo politični položaj ter sklenilo poslati Svetu zunanjih ministrov resolucijo, v kateri zahteva, da se na demokratičen način reži vprašanje Trsta in Julijske krajine, da se Trsi tear.o poveže s svojim zaledjem ter da se pusti slovenskemu narodu izhod na Jadransko morje, na obali katerega živi Že 1300 let.
HRAftCE PRI POSTOJNI
, Proslava obletnice FLRJ: V postojnskem okraju so med seboj tekmovale vasi, katera bo lepše in svečaneje p--oslavila -največji praznik 29. novembra. Tudi HraSče ni-eo hotele zaostajati. Ze ves popoldan pred praznikem je mladina krasila hiše,- a najlepše so okrasili pionirji svojo šolo. Zvečer je bila po vasi manifestacija z baklado ob vzklikanju Titu In novi Jugoslaviji. Svečanost večera je še povečala naša hrabra vojska. Na praznik ao Imeli slavnostno zborovanje cb 10. uri, od koder so poslali brzojavko predsedniku LRS tov. Marin-
ku in prezidlju FLRJ. Zvečer so priredili kulturni miting, na katerem so sodelovale vse organizacije in vojska. Burno odobravanje so želi pionirji s svejim vzornim izvajanjem in pa vojska, ki je v svojih slikah prikazala naporno in mučno življenje delavca, kmeta in delovnega intelektualca.
BUKOVJE PRI POSTOJNI
Obnova. Naša vas Je za časa borbe tnnogo žrtvovala. Pri nas so bivale stalno partizanske čete. So-viažnik nam je zaradi tega požgal del vasi. Danes pa vse prebivalstvo vneto obnavlja požgane domove s prostovoljnim delom. Posebno pridni so mladina in pionirji. Za pomoč poplavljencem v Albaniji smo nabrali 1500 Ur.
TR2IC
Pojasnjen umor. Umor vdove Ze-ga v avgustu je bil sedaj razčiščen. Trž’ška policija si dolgo časa ni mogla pomagati in odkriti- pravega ubijalca. Osumila je Marija Stepančiča iz Temenice na Krasu, ki je bil večk"rat pri vdovi. Policija ga jo zaprla, toda Stepančič se je pri zasliševanju vešče izmikal. Končno je Stepančič pobegnil iz zapora in se vrnil demov. Njegov beg ta 'z-jave nekaterih prič so dale policiji povod, da mora biti Stepančič vendar v. neki zvezi z umorom, S pomočjo rihemberške civilne policije so ga vnovič prijeli in odpeljali v tižiške zapore. Po dolgem zasliševanju in številnih dokazih je Stepančič končno priznal svoj zlečta.
V noči na sredo so šovinisti v Gorici minirali tri nove slovenske obrate v Gorici. Atentat je b-1 izvršen v ulici Garducci na trgovino s steklenino, last Korena, kjer je bila skrbno postavljena pred vrata dinamit-na zmes, ki je ob eksploziji povzročila ogromno škodo. Dobrih deset metrov dalje je slovenska trgovina Sever z jestvinami. Tudi tam so poležili peklenski stroj, ki je razdejal vhod v trgovino, odtrgal del rolete ta jo treščil na drugo stran ulice, okoli 12 metrov daleč. Razdejano je bilo tudi izložbeno Okno. V nqtranjesti je bila povzročena ogromna škoda na je«tv’nah, opremi in stavbi. Tretji atentat se je dogodil istega večera v gost‘lm Pavlin v ul. XX. septembra. Lastni gostilne je Ze četrtič žrtev terorističnih zločincev. Tu je eksplodiral peklenski stroj najprej ob 015 uri, ko je že vsa družtaa spala. V tej družini je tudi petletni otrok, na katerega se je vsula velika množina razbitega stekla in k; je le po golem naključju estal živ. Peklenski stroj je bil postavljen pri vhodu v gostilno pod stopnišče in
Sporočila
Sestanek gluhonemih i
Tržaški gluhonemi so izrazili željo, da bi ustanovili ped okriljem SIAU zvezo gluhonemih. Tovariši, ki se želijo pridružiti tej zvezi, naj se javijo v nedeljo ob 10. url na
sedežu ulica Conti št. 11.
Je "napravila s svojimt oddajami v ponedeljek 2. in v torek 3. decembra tako klavrn vtis, da Je škoda naših prosvetnih delavcev tn vsega njihovega prizadevanja, kajti vne-bovpijoč greh je metati delo, pripravljeno s toliko ljubeznijo in potrpljenjem — metati, kakor da bi ga vrgel svinjam. Kaj naj od take postaje pričakujemo? Poslušamo 3 kilometre daleč od nje in čujemo, da v njej neprestano nekaj cvili, kakor da Je prišel val iz bog ve kakšne razdalje. Človeški, glas Je tako spačen in nejasen, kakor se je nekdaj slikal iz najslabiih aparatov pri eksperimentih v razvojni dobi radija. Zvok instrumentov se še čuje do neke mere in ni toliko spačen. Človeško petje *— nastop komornega zbora — je naravnost grozen: vsaka dinamična gradacija je rodila vtis, kakor da laja pred mikrofonom namesto pevcev enako število stekl.h psov...
Ako vseh teh napak ni mogoče odpraviti, je ta oddajna postaja nemogoča. Je ta postaja škandalozna prevara in sramota za slovenski živelj na naši zemlji. Energično protestiramo m odklanjamo v takih okoliščinah vsako sodelo. vanje!	Ivan	Orbeo
Mladina združeno terja
svoje pravice
Na zadnjem zborovanju tržaškega plenuma antifašistične mladine so bili navzoči tudi predstavniki drugih mladinskih gibanj, ki so pokazali veliko zanimanje za sodelovanje vse demokratične mladine. To sodelovanje naj bi »e pričelo z reševanjem konkretnih vprašanj, ki zadevajo vso mladino. Dobri volji mladine pa so »e postavile na pot razne ovire in zapreke, ker izvršni odbori • strank, katerim pripadajo mladinska gibanja, niso naklonjeni skupini fronti. Teda mladina, ki Je bolj tenkočutna za razne probleme in ki je bolj dovzetna za napredek, se vedno bolj povezuje. Tako sta Zveza socialistične mladine ta Zveza republikanske mladine te dni sprejeli tri resolucije, ki so v interesu vseh mladincev ne glede na njih politično prepričanje.
V prvi resoluoijl zahtevajo, da se odstranijo vse ovire razvoja tržaškega športa, vrnejo Igrišča in telovadnice, ki so jih zavezniki re-kvtrirali, ter omogoči tržaškim mo-i štvom igrati v Trstu.
FIZKULTURA
NEDELJSKI NOGOMETNI SPOREDI
V pokrajinskem prvenstvu
V nedeljo bodo odigrali nasied-Je tekme: v Tržiču, Monfalconese-forpedo ob 14. url, v Raš! Rudar Raša-Gorica ob 14. uri, v Krmtau Cormonese-Tov. strojev ob 14. url, v Ronkih Ronki USO-Postojna ob 14. url, v Izoli Iaola-Ajdovšdna ob 14. url, v Trstu US ServolanarCant. Nav. Istria na stadionu ob 10,30. v Kopru MiljfeR. Montebello ob 14. uri, v Pulju APG Pola-USO Gradišča ob 11. uri.
V okrožnem prvenstvu
Na stadionu Cebulec-Ponzlana ob 8.30, na igrišču CRDA Acegat-8er-volana ob 8. uri, Primorje D. Z.-Kraljič ob 10. uri, Zol-Tovarna strojev ob 11. uri, Dreher S.G.L-Costa-lunga ob 14. url, v Nabrežini Sv. Marko-Nabrežlna ob 14. uri, na Proseku Piaoni-Primorje P.K. ob 14. url, na Opčinah ob 8.30 Rauber-VOM, ob 12.15 Rolanese-R. Montebello II., ob 14. uri Opčine Dreher S.O. IL
Prireditev tekem. Na osnovi poročil sodnikov je ZDTV odobrila vse tekme sedmega kola nogometnega prvenstva. Poleg tega j« odobrila vse tekme 8. kola okrožnega nogometnega prvenstva in predhodnega prvenstva za miljski okraj.
Igrali bodo tudt vse tekme, ki so bilo odložene zaradi slabega vre-mena.
Kazni. Sedmak Silvano pri R. Montebellu ne bo smel igrati na dveh tekmah zaradi nedostojnega vedenja, Danieli Roman pri Primorju P. K. pa na eni tekmi.
Opominjajo se naslednji igralci: Ukmar Viktor od Primorja FK za radi nedostojnega obnašanja, Vec-chiet Viljem in Comleso Aldo od Cebulca zaradi nedostojnega obnašanja nasproti razsodniku, -Vascot-to Darij in Tagliapictra oa IzoU iz Istega razloga. Levi Jožef od R. Montebelia zaradi nedostojne ‘-gre.
V -drišgi resoluciji, naslovljeni na šolski,odsek ZVU, protestirajo mladinske organizacije zaradi disciplinskih ukrepov proti stavkujočim študentom na tehniških zavedih, izražajo vso svojo solidarnost s študente in zahtevajo, da smejo študenti. če je treba, tudi s stavko braniti svoje pravice in koristi.
Končno iz-ažajo v tretji resolucij' svojo sol.darno*t z zahtevami, k, so jih postavili delavci v svojem načrtu nove delovne pogodbe. Poleg tega zahtevajo, da se v tovarnah in obratih ustanove strokovne šole. kjer se bo vršil pouk med delom, ter da se izboljšajo gmotne razmere industrijskih In obrtn’-škth vajencev, da sc lahko pesvete strokovni speolallzaciji, ki bo v veliko korist bodoči proizvodnji.
Uspeh tedna za našega dPaka
Spomenik padlim telefonistom
V nedeljo ob 9. dopoldne bodo odkrili v notranjosti palače Telve v ul. San Maurizio 8, spomenik 7 nameščencem, ki ao umrK v nemških koncentracijskih taboriščih. Vse prijatelje in znance vab'mo, da se udeležijo te svečanosti.
Prireditev
Vabimo vse tovariše in prijatelje na zabavo s plesom, ki jo priredi SIAU pri PNOO-ju v korist božičnice za revne otroke. Zabava bo pod okriljem prosvetnega društva »Simon Jenko* v kinodvoran! in V sosednjih prostorih Dcma pristaniških delavcev dne 7. decembra 1946. ob 20. uri. Bar in bufet bosta ‘dobro založena. Vhod pri glavnih vratih.
Zabavni večer
Kulturni krožek Skorklja prh-edi v soboto 7. t m. zabaVhl več e- s plesom in raznimi veselimi tečka-nti na svojem sedežu v Vlcolu O-ipedale Milltare št, 2. Začetek ob 20. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico obrok, vabimo k oVlnl udeležbi.
Poziv
italijanske partizanske zveze
Pokrajinski odbor ital.janske partizanske zveze v Vidmu je te dni sklical komisarje in komandante bivših partizanskih oddelkov, da bi pripravili vae potrebno v zvezi
Dijaška matica se toplo zahva-ljuje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so pripomogli, da je »teden za našega dijaka* dobro uspel Nabrali so sledeče zneske: nameščenci tržaškega okrožja 2550; nameščenci Jugoslovanskega R K 1622; nameščenci Centroproma 1430; nameščenci PNOO 1650; prosvetna komisija 789; uslužbenci železniške delegac je 580; UIVOD (kjer je 32 podpornih članov) 11.500: Trebče 1030; Skedenj 1640; KNOO Bazovica 1000, gledališki igralci 396; prosvetno društvo Doberdob 1024; Zavod za izredne nabave 3050; AFZ Lokve 400; AFZ Li_ pica 500; SPD 1000; tov. Zcga Ivanka nabrala 2000; prosvrtno društvo Jadran in slovenske družine v Ronkih 4500; prosvetno društvo v Rocolu 2827; Tržič 7450, Bazovica 2298; sežsnsk; okraj 29.095; Gropada 1815; Fadriče 1815. Sku-paj je bilo nabranih 71.731 lir.
Poleg denarja so zbrali še sledeče darove v blagu: okraj Sežana 630 kg krompirja; 52 kg testenin; 46 moke, 43 fižola; poleg tega nekaj ječmena, graha In Jajc; okraj Tržič: 100 kg bele moke, 100 kg koruzne, 20 kg krompirja; Gro. pada: 75 kg krompirja, 24 testenin Bazovica: 12.80 kg testenin, 52 kg krompirja tn nekaj fižola: Padrlče 9.80 testenin, nekaj Ječmena in krompirja.
Tako je naše ljudstvo ponovno dokazalo, da se zaveda pomena vi goje svojih otrok in mu ni nobena žrtev za dosego skupnega cilja prevelika.
S notni sindikat za kmetijstvo va-bi vse člane, ki se pečajo tudi s čebelarstvom, da se takoj javijo v ul. Imbriani 5-1.
Vriedeljo 8. t. m. ob 20. uri bo p-.-av tam 2. važno zborovanje kmetijskih sindikatov.
Tiskovni urad Enotnih sindikatov sporoča: V petek 6- t. m. ob 19. uri bo sestanek referentov za tisk in propagando pri strokovnih svetih tovarniških odborov. Vabljeni tudi referenti za tisk in propagando pri Enotnih sindikatih, čeprav niso člani omenjenih odborov.
Enotni sindikat — Mestni odbor. Danes 6. t, m, v ulici Imbriani 5 redne seje raznih referentov. Ob 19.30 uri bo tudi seja tajnikov In predsednikov kategorij.
Eno/ni sindikat novinarjev. V soboto 7. L m. ob 17. url bo v ul. Imbriani št 5 člansko zborovanje. Vabljeni vsi.
Rojstva, smrti, poroke
Tržaški anagrafski urad javlja, da se Je 5. decembra rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo 7 ljudi in'porok Je bilo 7.
-VKNJIZENE POROK®:	šofer
Štolfa Marij ta zasebnica Trost
je razdejal vrata, poškodoval vso opremo v prvi gostilniški sob', razbil tudi vsa stekla na oknih in vra. tih, pa tudi strep na prvem nadstropju, kjer so spali Pavlinovi. Pavlinove so prvič napadli v avgustu, drugič v oktobru, tretjič v novembru in včeraj znova.
Tudi to pot je policija kot vedno prišla na kraj atentata po celo uro kasneje, tako da so medtem eks-plrdifail peklenski stroji tudi že v središču mesta.
Škodo cenijo pri Korenu na približno 500.000 lir, pri Severju na 400.000 lir, pri Pavlinu na 150 000 lir in več.
Do snoči ni b-1 v tej zvezi Se nihče aretiran.
Mezdni sporazum za trnovske nameščence
Pi-eavčerajšniim zvečer je bila Trstu skupščina osebja raznih trgovskih podjetij. Tovariš Muslin cd Enotnih stadkatov je poročal o mezdnih pogajanjih, ki so se zelo zavlekla. Do tedaj še ni bil dosežer, nikak sporazum za povišanje plač in mezd v novembru. Na skupščini so sklenili, da bodo stavkali, če se trgovska zveza do 5. t. m. ne obveže, skleniti sporazum.
Včeraj zjutraj so se pogajanja med zastopniki trgovcev in Enotnih sindikatov nadaljevala dopoldne, ne da bi prišli do kakršnega koli skl:pa. Po dolgih razgovorih so trgovci pristali na 60% povišanje mezd. Nato so se pogajanja na. daljevala pri uradu za delo in so se končala s sporazumom. Skleni, li so, da bodo za mesec november osnovne mezde in plače povišali za 67%. Pogajanja za splošno po godbo se nadaljujejo.
Coffou oproščen
2, aprila t. 1. je izredno porotno sodišče obsodilo 4:aradi kolaboracio-nlzma Jordana' Coffoua, bivšega ravnatelja humorističnega l.sta «E1 Merlo»( na dve leti in pol ječe. Cof-fcu je proti obsodbi vlož-1 priziv, ki ga Je kasacijsko sodišče v torek upeč-tevalo in obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo vsake kazni.
Na zahtevo javnega tožilca dr. Paoluccija so odložil, razpravo o prizivu, ki ga je vložil javni tožilec PIccoli proti oprostitvi prefekta Coceanija.
delala, bi zaposlila vell-ko a.
brezposelnih, poleg tega pa
bi &
ko svoje izdelke zamenjavala drugo blago. Tako bi bilo kmah č Seno vprašanje kuriva 'n šernaI’? ijni.. Ltudje se tudi vprašujejo.
Je občima razdelila samo P° ^ drv. ko je znano, da jih je h®® ®
zalog; okrog 80.000 stotov.
meravajo z ostalimi drvm- „ bodo
je že tu in ljudje se ne ogreti z raznim: izgovori.
KINOPREDSTAUE
ROSSETTI. Tebnikolor-filt«
E. Flynn,
Tatvina
Genovefa, ki stanuje v ul. XX Settembre 75, Je hranila v svojem radijskem aparatu v kuhinj’ 20 bankovcev po 1000 lir. Ko je pred nekaj dnevi hotela pregledati avoj denar, Je žalostna ugotovila, da ji ga je nekdo odnesel. Tatvino je Javila policiji.
bin Hood* land.
FENICE. 16.30: »Po sledovih V"' stl», L. Chaney ml.
FILODRAM MATICO. 16.30: zc-na», J. Arthur, H. IVill'-85^
ITALIA. 16.30: »Muhavcst*, D- ^ rleux.
ALABARDA. 16.30: »Veseli 1 S. Tracy, H. Lamar.
IMPERO. 16.30: »Kameniti cT Sovjetski film.
VIALE. 16.30: «Festival Chaplina*.	liuir
MASSIMO. 16.30: »Vsi so P0IJ jf ljal. nevesto*, J. Crowforo, -n Douglas.	_	_t
Chat1***
KINO MARE. 16.30: «Pesml.
harmonije*. Sovjetski filn. ARMONIA. 15.30: »Življenje j® po*. Varietč.
AZZURRO. 16.30:	»Trinajsti
■vablienec*, G. Rogers. , ^
CENTRALE. 16.30: »V gradu ši», Riento. _ _ .	^	^
ADUA. 16.30: c Fridolen
komiki tekmujejo*.	.	p
GARIBALDI. 16.30: »Blazno F" nje*, R. Richardson.	p,
ODEON. 16.30: »Oboževanj«*' Muni, M. Hopkins.	V,
3AVONA. 16.30: »Ubogi Gioi.	,i*>
RADIO. 16.30: »Sreča pade z A. Magnani.
★
KINO «PROSVETNI DOM* ' j BREŽINA. V soboto ob 20. nedeljo ob 16.30 in 20. »ri: ča vijolica*.
KULTURA
!
?pr; ke-j As, dej čir. po* šot 9 fot cu kat apr ro\ kij-vaj sob v l te<
!
kot
vse
lit
kaj
Na
'Stli
čn<
pat
Prerojena „Matica
več bti to te •ici te Vat P ttes
yu, rat avo Si
tO! PO, Yo I lk, dol Sve
R tat
Maršal Montgomerjr v Trstu
Včeraj je maršal Montgomery pregledal angleške čete. Bil je tudt na Opčinah, na glavnem sedežu 61. pehotne brigade. Maršal Je nadaljeval svojo inšpekcijo na tržaškem področju.
Ze v torek popoldne, ko se Je pripeljal v Trst, je vojaška policija zastražila vse ulice v bližini hotela in ni pust.la skozi niti žensk niti otrok. Tudi avtobus Trst Sežana in obratno včeraj ni smel voziti ne v eno ne v drugo smer.
RADIO TRST II.
PETEK, 6. DECEMBRA 7 otvoritev, koledar; 7.10 jutranja glasba, prenos iz Vidma; 7.30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; 8 pestra jutranja glasba; 11.30 pestra
Marija, mehanik Gropazzi Marij in'elasba; 12 predavanje: Iz življenja
s skorajšnjim priznanjem vojaških
činov posameznih borcev. Ti sestanki so se že pričeli in bodo še danes za pripadnike Garibaldijeve divizije, od 9. do 13. t. m. vsakokrat ob 15 uri za pripadnike divizije Garibaldi - Natisone, za pripadnike drugih divizij pa pozneje. Na te sestanke nsj bi prišli divi-z jski, brigadni in bataljonski komandanti, načelniki štaba in Intendanti.
zasebnica Vallon Iris, težak Puntar Jožef in zasebnica Cijan Ida, kuhar ModUgno Fulvio ,n zasebnica Solaro Ana Marija, težak Raimon-di Oreste in zasebnica Krez Aurc-lia, varilec Sokota Arcar in prodajalka Malalan Angela, ijidustrl-jec Fegltz Romap .n študentka Ma-gagnato Fulvla.
UMRLI: 77 letni banieli Riccar-do, 45 letna Rach por. Scarpa Pavla, 59 letni Rudes Franc, 76 letna Stok Josipina vd. Federaus-herg, 1 letna Bacchi Kristina, 92 letna Wamban Anton ja vd. Brai-da, 81 letna Scaficich Alojzija vd. Bussich.
Smučarska telovadba
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 8. decembra in na. slednje nedelje (dokler ne bo snega) v Vicolo Ospedale Milltere št. 2. od 10. do 11. ure dopoldne smučarsko telovadbo za začetn.ke.
Vsak mladinec in mladinka p3 tudi vsak športnik mora postati smučar. Zato ne zamudite priložnosti ker je zima pred vrati! Telovadne čevlje in hlače za vežbanjc naj pr nese vsak s seboj.
Opozorilo tržaškega radia
Slovenske kmetovalce opozarjamo, da bo radio Trat II od nedelje dalje oddajal slovensko kmetijsko uro m sicer od 9.30 do 10. ure.
Enotni sindikati
Eaotn( slnd kat za umetnost. Da-
ne* 6. decembra ob 18. uri bo lek-oijš za kiparstvo in slikarstvo v ulici Garibaldi 2.
Enotni sindikati pomorleakov (n pnstaniikih delgvcev. Danes 6. t m. ob 18.30 zborovanje name.On-erv J a v uh sklad sč v ul, Couti JI. Na tjneštaem redu vatna ibvestlla o delovni pogodbi.
v Veliki Britan.jl; 12.16 kubanski orkester, prenos iz Vidma; 12.45 vesti v slov.; 13 vo*ti v ital.; 13.15 pestra glasba; 13.45 slavni solisti; 14 predavanje: Novi svet; 14.10 čl-tanje sporeda; 17.30 plesna glasba; 18 športno predavanje; 18.15 ritmična glasba; 18.30 kvartet Simi-nl; 19 svetovne prestolnice: Lizbona, 19.15 komorni zbor;; 19.45 lahka glasba; 20 napoved časa ve. ati v slov.; 20.15 opera, Verdi: »Don Carlos*, po I. dejanju opis opero, po II. dejanju llttrarno predava, nje, po III. dejanju zadnje vesti v italijanščini, nato zadnje vesti v slovenščini.
Pred tridesetimi, Štiridesetimi in efdesstuni Jeti je imela zMatica Krvatskas tudi med omikanimi Slovenci tedanje dobe precej naročnikov. Njene knjige so bile v Izpopolnitev In okras vsalčl knjižnici. Posebno je tedanji rod izobražencev cenil knjige, ki jih je Matica Hrvatska izdajala iz prirodoslovne in pripovedne stroke. Sčasoma pa je ta nekoč tako vai-na kulturna ustanova v Zagrebu zvodenela in pred drugo svetovno vojno so jo celo speljali o politične vode, kjer je dajala smer za fonetično poplitvenje kulturnih in prosvetnih nalog.
Na to pot je speljal Matico Hr-vatsko njen bivti predsednik Filip Lukas, ki je s tem pripravil duhovna tla za poznejie ustaStvo. Po osvoboditvi so tudi za Matico napočili novi časi. Zopet so se krog n;s strnili kulturni delavci, ki so se prej odmaknili od njenega kropa. Matica je za vse stroke sodobnega znanja dobila sotrudnike, ki bedo s svojim delom obnoirili uepeSno delo za kulturni in prosvetni napredek. Obenem je bil sestavljen knjilni program, ki si zamišlja delo ustanove na naslednji podlagi:
Izšla bo zbirka sodobnih hrvat-skih pisateljev * deli Vlad. Nazora. P. /fegedina, J. Pavičiča in Novaka Simiča. Slovanska knjilni ca prinese v šestih zvezkih L. N, Tolstoja Ano Korenino,r Prusovo Lutko, Albrachtovo Zrcalo z rešetkami in Ljeskovljevega Zahiranega potnika. V zbirki Svetovni pisatelji izidejo Mali Pierre od Anatola Francea. Troje povesti FTo-nordja de Balzaca. Merimdejev Mozaik, TVolfova Leta in Flauberto- Odg.
va Vzgoja srci. V Ornlnd1'
t*
kujilnioi izide Julesa Vernejb ^	t
jinstveni otok ter van Holt°v ^ iibu. V Prirodoslovni zbirki 1 ^ Prennantov DaruHn, tri n<l <4
go*.S
ne knjige se pripravljajo.
»e pripravlja knjiga A ris tofu \ *“ in niz Shakesptar^ dram tn veselih '9,'
«0!
rov
šili
rej
S
ita
dl,
komedij tragedij,
tem svojim programov se )e ^,1
ca Hrvatska izločila iz špekulantske knjižne konk'1 .
kakršna je prevladovala
** .i
no in se vključila v okvir J ^
Ijenja po napredni znanosti '* jjj tevnosti, ki bo v prid ljudski nosti Ljudske republike Hrve
Violinist prof. Karlo
RuP*1
hii
tuc
Ita
»i
®z<
K
(d
Prihodnji torek 10. t m. bo ^ certiral ob 20.30 uri v tržaSfo p rand Ridotto prof. Karlo Rupel'^vi jen je bil v Trstu. Kmalu F° ^ svetovni vojni se je RuPlcA?|,#«a blna preselila iz Trsta v Lj'J^rij kjer je bil mlademu Karlu "1 ka za violinskega učitelja ster Karlo Sancin, ki je e^"pč'
je
njegov talent ln mu že takr**^
sojal umetniško bodočnost. jf
čanem študiju na Ijubljansk6®^
• JJ*
žavnem konservatoriju se je umetnik apopolnjeval še nltem mojstvu Sevčiku na * ^c in pozneje še v Parizu. Tt? p je prof. violine na akadeta*8^ glasbo v Ljubljani. Na t°r_^, &
ckatf?.
koncertu bomo slišali nek---, ve, tu še neznane skladbe a ,e)j> pr. sonato ruskega	K1
Korfmareva, Hačaturjanov SP
še druge umetnine.
nu
ta
Pr
ta
Po
«1,
ta
k
Jf
«(■
urednik DUŠAN
hr®sC
LAZAR LAGIN
33
nica „Anu
prašaL
t
Biio Je le malo upanja, da bi v prihodnjih dneh veter zopet za pihal. Se manj je bilo verjetno, da bi srečali v teh daljnih vodah kakšno sovjetsko ladjo. Skratka, bili so tu vsi razlogi za obup, če bi nalt potniki bili manj trudni in manj izčrpani,
V tem času prisilnega lenarjenja so bili glad, utrujenost in pred vsem žeja še desetkrat hujši kot kdajkoli prej. Neznatna količina vode je le še povečala nj.hovo žejo. Strašno mrtvilo se je polastilo njih mi »w ln njihove volje ter jih še bolj oslabilo. Mikalo j'h je, ds bi spali lenarili In se predali popolni brezbrižnosti. Ce b; podlegli tem slabo atlm, bi vsako upanje na kakšno rešitev postalo zaman. Zato so a* morali takoj ob začetku boriti protj njim nelzpposno in dosledno.
Včasih se loti vojakov posebno razpoloženje, v katerem postanejo popolnoma brezbrižni za vse stvari, ki so Jih morda še malo orej selo zanimale ali, ki so jdm bile drage, za vse, kar so ljubili in o čemer so sanjali v kratkih odmorih med entai ln drugim bojem Niti epomšni na dom ali na njegove drage ne morejo iztrgati Cio veka i* takega stanja. Edina stvar, ki človeka lahko zopet predrami. Je čut dolžnosti, ki Jo Ima do vojake *H mornarice. Dokler se Človek , še zaveda, da Je vojak, Je Se dejaven, napravi, kar mora biti narejeno, in to mu daje moč, da premaga težavo in tudi na videz nepremagljive ovire
Sonce je že zašlo za obzorje, ko je atopil Aklejev do Vemlve-herja, ki je še vedno letal ln molčal.
♦Bi rad pil?* mu Jo prišepnil.
Frav gotovo, da bi Vamhreher rajši popil po Sirek plJaCe kakor vse na svetli. Vendar Je aaAcpetal:
»Kaj'pa vidva? 2!akaj n* pijeta vidva a Kutovojem?*
»Kaj misliš, da midva ne pijeva? Midva sva te plla-»
Aklejev mu je dal požirek vode.
»Ali bi lahko sedel, Ce bi bilo treba?* ga Je potem »Lahke, če je potrebno*, je odgovorit Verniveher malo »Potem pa si pokrij kapo, ker bomo iaobeslll našo za* dejal Aklejev in pazljivo motril Vemiveherja. Ta Je vzel j povsem resno ln Aklejev je zadovoljen odšel proti zastav.
»Pozori* Je ukazal Aklejev s hripavim glasom.	obrni*
Verniveher je sfsnll	zobe, se dvignil in	mimo sedel.	O	1	^
glavo tako, da je lahko	videl skozi odprta	vrata preprosto	F	^
bele zastave z modrimi Črkami ln z rdečo zvezdo, a srpom divem, ki je zaplapolala na oranžnem ozadju zahajajočega
Aklejev ln Kutovoj sta stala v pozoru vsak na svojem ^ V tem trenutku Je bilo dano na vseh ladjah črnomorsi narlce, na bojnih ladjah, na lovcih, na podmornicah ln na rt ^ čolnih, na križarkah ln mlnolovcth, na rušilcih ln petrolejsk rnamenje za počitek ln	mornarji so sneli svoje zaatave.	^
kavkaškem somraku ao	slutbujoCi Castr>)ki	dali to Povc	N
ostali častniki ter vojaki, kjer koli so bili, so obstali v po®° bentač; so stali na skrajnem koncu ladij, pripravljeni, da ^ glasili počitek Cim bo dano povelje za snemanje zasUv®' ^gtaV*1 so nadaljevali trobentanje, dokler niso bile vae	pon<n
počasi spuščene ln lepo zvite. Naslednjega dne jih J***™ siJ dvignejo in razvijejo. V tej vsakodnevni ceremoniji, W J® w aoV*F kot mornarica sama, Je nekaj, kar Je vedno ganljivo, kar^ ( ^ ohrabri ln navda a ponosom, kar prevzame mornarjev® ^ čut kom mod ln alte nezlomljive ln nerazdružne soBdartiosti ^ ^fr a silo mogočne ln komplicirane pomorske eddnloe. Tro>®* ^ pt? nem tn razbitem motornem Čolnu, ki Je bloddl po n*'®"]g ln to JJ atranstvu Črnega morja, Je v tistem trenutku tudi ,n0Itl s prav posebnim penosom, da so tudi oni, s sv°J,r"_i jyTo&<P' del Rdeče mornarice kakor vse ostale ladje drnomorskeEa