^23. St. — 5, teto. Poštnina pavšaltrana. Posamezne Številke 1 D* V Llublfanl, V Četrtek, 28. septembra 1922
   a—m—»!>a—, . rn |~m n—1| « — l I.  -««-	.	■,	..	      T—.imni.	.m—■■■  .in	i	.n	  -	  -
Naročnina za kraljevino * SHS meSečno 15 D. Letno 183 D.
inozemstvo:
Mesečno 20 D- Letno 240 D
enosrolpna mm yrsta ‘ 50 para Teokrat popa*
ff
mm
Jh J* *■ •
* *> ■*I'
“7f, *
«1
(JrednlStvo:
Wolfova ulica 1/1. Teiefoft 58?,
Uprava:	-
Marijin trg a Feietoa 4*
isi se ne vračajo.
trn je priložiti znan za odgovor.
hladna kriza na vidiku.
iSodn^T^u^ Septem^ra' ^2V*) »Slo- zunanji minister dr. NinčiG iz radikal-
wnna Tribuna.,	n~____i-.
Ja Tribuna« poroča iz Beograda; ^saj se smatra v parlamentarnih kroga sa popolnoma gotovo, da vlada ta-(-'™ se povrne ministrski dsednik v Beograd. Za sestavo no~ rjrifia5ata dve kombinaciji v VOstev; ali sestavi novi kabinet sedanji
cev in nekaterih manjših skupin, ali pa predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič na širši koalicijski podlagi Poiožaj se pa lahko zelo izpremeni po velikem zborovanju radikalske stranke v Somboru, na katerega je zlasti povabljen Stojan Protič.
^redstelefl kronski svet glede princa
Giorgja.
Ljpeograd, 27. septembra. (Izv.) »Po-r^ka« piše: Iz vladnih krogov se do-^,Va> da je bila včeraj poslana prin-P2inji Jeleni in princema Arzenu in “avlu brzojavka, v kateri se vabijo.
naj pridejo s kraljico Marijo v Beograd. To povabilo se spravlja z zvezo s predstoječim kronskim svetom, na katerem se bo razpravljalo o zadevi princa Gjorgja.
Naša valuta se ie izboljša.
_ Beograd, 27. septembia. (Izv.) V "toistrskem predsedništvu je bila vče-seja načelnikov posameznih parlamentarnih klubov, katere so se udele-f“i Ljuba Davidovič, Timotijevič, dr. *Wtoianudi, Gjuričič, dr. Dulibič, Drofe-
nik in Lazič. Na tem sestanku Je finančni minister div Rumanudi poročal o finančnem položaju in izjavil, da upa, da se bo naša valuta v kratkem popravila. Govorilo se je tudi o zunanje-po-litičnem položaju.
Povodno stanje naše letine.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Mi-Mstrstvo za poljedelstvo objavlja uradno, da po poročilih komisije za ugotovitev pravega stanja letošnje letine f^ati je letos, da nikakor ne bo pomanj-
kanja živil in krmil. Vojvodina bo preskrbovala vse pasivne pokrajine. Iz naše države se bo lahko izvozilo 100 tisoč vagonov živiL
Grški krall Konstantin odstavljen.
IZBRUH REVOLUCIJONARNIH NEMIROV NA GRŠKEM — VOJSKA t ZAHTEVALA ODSTOP KRALJA.
vajb, naj se povrne Venizelos. O tem
London, 27. septembra. (Izv.) Po po-tOčilih iz Aten so na Grškem izbruhali' revolucionarni nemiri. Varnost kralja je, kakor je videti, zelo ogrožena.' Ljudstvo zahteva, naj kralj Konstantin odstopi.
i Atene, 27. septembra. (Izv.) Letalo, « se je dvignilo nad Mitilenami, je metalo v mesto in po okolici proglas, v »aterem -javlja poveljnik druge malo--^ke divizije, polkovnik Konados, da sta prejeli vojska in mornarica natočilo, naj zahtevata odstop kralja Konstantina, razpust parlamenta, sestavo novega kabineta in ustanove za Oarodno obrambo, kakor tudi ojačenje Set na fronti. Vse kaže, da se že tekom današnjega dne proglasi nad Grško obredno stanje.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) »Vre-toe« je prejeio sledečo brzojavko iz Aten: Sklep velesil, naj se Trakija vr-8e Turčiji je pri demobilizirajočih četah Da Mitilenah, Kiosu in v Trakiji izzval ?Pore. Vojaki so izjavili, da smatrajo kralja Konstantina za odstavljenega in da smatrajo za novega vladarja prestolonaslednika Jurija. Istočasno zahte-
sklepu so bile Atene obveščene s pro glasom nove častniške zveze, ki ima svoj sedež na Mitilenah, Vojska sedaj skuša pridobiti zase mornarico, ki naj bi jo prepeljala v Atene. V Trakiji so se spopadle demobilizirajoče in aktivne čete. Nocoj se ima vršiti kronski svet. Pričakuje se, da se na Grškem proglasi obsedno stanje.
'•«	27.	septembra.	(Izv.)	Da-
nes okrog^. dopoldne je prejel »Novi List« iz Aten brzojavko sledeče vsebine: »Snoči so izbruhnili v Atenah veliki nemiri, pri čemer je prišlo do krvo-litja. Kralj Konstantin je bil zjutraj odstavljen. Za kralja je bil proglašen prestolonaslednik Jurij. Odrejena je mobilizacija vseh divizij. Nemiri trajajo dalje.« Jugoslovansko ministrstvo za notranje stvari je prejelo isto vest od policijskega oblastva v GjevgjelijI ob grški meji s pripombo, da se še ne ve, kaj se je zgodilo s kraljem. Kakor vse kaže, je moral Konstantin pobegniti Atene, 27. septembra. (Izv.) Agen-ce Havas poroča^ da je kralj Konstantin odstopil.
Orijentsko vprašanje.
SEDANJI SULTAN PRIDE OB PRESTOL.
London, 27. septembra. (Izv.) Poročevalec lista »Daily Chronicle« javlja ** Carigrada: Sultan je zelo potrt radi °dstopa svojih ministrov. Mustafa Ke-®al paša je izrazil željo, naj se imenuje za zastopnika angorske vlade v Ca-*£Tadu narodni veliki vezir. Na to me-bo prejkone imenovan Hanid bej. ^ nobenega dvoma, da pride dosedanji sultan radi svojega postopanja ob pre-W' ak° zavtedaj° v Carigradu kema-“*«■ Za njegovega naslednika imenu-i0 Princa Selima.
^LTIMATUM TURČIJI, DA IZPRAZNI NEVTRALNO CONO. London, 27. septembra. (Izv.) »Ti-vrtf* por°eai° iz Carigrada: Angleški aovni komisar flardington je Kerna] o Potom brezžičnega brzojava za-0S)1’ naj izprazni nevtralno obmor-
sko
cono tekom 48 ur po prejemu br-
2ojavke.
tJ&JENE DRŽAVE ODKLONILE UD£LOVANJE NA ORIJENTSKI
w konferenci.
Vladah: *ton’.27‘ septembra. (Izv.) odkj0,,;i	držav	-ameriških je
ko stai^ za^tevo' nai poda izjavo, ka lkTe zavzame, ako bi bila povab-fejicj ^ sodeluje pri mirovni konfe-'AJU* orijentskega vprašanja.
^KA ZA ZAŠČITO MORSKIH vi/	OŽIN.
DrŽav^hi?^?’ J*: septembra. (Izv.) note , tajnik Huehes ie izjavil glede 5ko J*Zfnikov Tur^iji. da se ameri-tisT, strLaia z oniini točkami, la 10 svobode Dardanel, Marmar-
skega morja in Bospora, kakor tudi zaščito narodnih manjšin.
NA ORIENTSKO KONFERENCO PRIDETA TUDI RUSIJA IN UKRAJINA
London, 27. septembra. (Izv.) Ministrstvo za zunanje stvari je prejelo noto francoske vlade, v kateri prosi, naj se orientske konference udeleže tudi Rusija, Georgija in Ukrajina,
DRUGA INTERNACIONALA PROTI ANGLIJL
London, 27. septembra. (Izv.) Urad druge internacionale priobčuje izjavo, v kateri poudarja, da pomenjajo nove sovražnosti v Orientu neodpusten zločin, na katerem nosi veliko krivdo angleška vlada. Izjava zaliteva, naj se o tem obligatorično izreče društvo narodov, ali pa naj se skliče mirovna konferenca, h kateri naj se pozovejo tudi Rusija, Bolgarija in Nemčija. Izjava obsoja vsakršen poizkus, da bi se ta ali ona država vsilila za zaščitnico morskih ožin.
London, 27. septembra. (Izv.) Urad druge internacijonale je objavil izjavo
o	položaju na bližnjem vzhodu, ki so jo podpisali delavski voditelji Henderson, Tomshad, Codwing in Ramsex Macho-nald. Izjavljajo, da bi bil nezaslišan zločin na človeštvu, ako bi prišlo do novih sovražnosti. Angleška vlada bi bila v tem slučaju največ, za to odgovorna. Resolucija zahteva, naj društvo narodov Imenuje razsodišče, v katerem naj bi imele Turčija, Rusija in Nemčija enak vpliv kakor drugi narodi.
i
KR12EV POT URADNIŠKEGA ZA- j KONA.
Beograd. 27. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je pododbor zakonodajnega odbora nadaljeval razpiavo o uradniškem zakonu. Danes se je začela podrobna debata o tem zakonu, ki bo sprejet do nedelje. Potem pride zakonski načrt pred plenum zakonodajnega odbora.
NAČELNIK GENERALNEGA ŠTABA
PRI KRALJU ALEKSANDRU.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Kralj Aleksander je včeraj sprejel načelnika generalnega štaba generala Pešiča. Kakor doznava »Politika«, je general Pe-51č poročal kralju o stanju naše vojske.
DAVIDODVIC O REVIZIJI <	USTAVE.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Ci-evaričev ^Beograjski Dnevnik« objavlja sledečo izjavo predsednika demokratske stranke Ljuba Davidoviča: »Po zagrebški Narodni Politiki ste ponesli vest, da sem jaz za revizijo ustave. Take izjave nisem nikoli podal. Omenjam le, da obstojajo v našem strankinem programu nazori, ki se ne ujemajo popolnoma z današnjo ustavo. Sedaj dodajam, da vsled naših parlamentarnih razmer nam ni uspelo vstaviti v ustavo naša programatična načela. Zagrebška resolucija ne vsebuje nikake izjave o reviziji ustave. IVlislim, da smo mi Srbi iz bivše kraljevine Srbije mnogo do tega pripomogli. Ljuba Davidovič.«
ITALIJANSKI DIPLOMAT O RAZGOVORIH Z NINCICEM.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Iz Rima poročajo, da se je danes povrnil iz Ženeve državni podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari, TostL V razgovoru z novinarji je Izjavil, da je imel v Ženevi več sestankov z zastopnikom Jugoslavije, posebno z zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Na teh konferencah se je našla srednja pot za sporazum glede konvencij, ki je doslej oviral popolno s.ojilas.j&.med obema kraljevinama. DrzaVni podtajnik Tosti bo o teh svojih konferencah poročal na prihodnji seji ministrskega sveta.
MADŽARSKE DAJATVE NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je odpotovala v Budimpešto posebna komisija ministrstva za poljedelstvo pod vodstvom polkovnika Gjukiča, da prevzame živino, ki jo imamo dobiti od Madžarske. Takrat dobi naša država od Madžarske 350 konj in 1000 ovac.
Borzna poročila.
Curih, 27. septembra. Berlin 0335, Newyork 535.75, London 23.63, Pariz 40.80, Milan 22.875, Praga 16-75, Budimpešta 0.225, Zagreb 1.80, Bukarešta
3.25, Dunaj 0.0075, avstrijske krone
0.00875.
Praga, 27. septembra. Dunaj 0.04125, Berlin 1.955, Rim 136.75, Budimpešta 1225, Pariz 245.25, London 141.25, Newyork 31.75, Curih 598.50, avstrijske krone 0.04375, italijanske lire 184.75.
Dunaj, 27. septembra. Devize: Zagreb 250.75—25125, Beograd 1003— 1005, Berlin 48-35—48.65, Budimpešta 30.45—30.55, London 329.400—330.000, Milan 3167—3184, Newyork 74.7000— 74.850, Pariz 5684—5696, Praga 2297— 2303, Sofija 429-50—430.50, Curih 13935 —13965. Valute: Ameriški dolarj 74.325 —74.652, bolgarski levi 398—402, nemške marke 48.50—49.50, angleški funti 328.900—329.900, francoski franki 5625 —5655, Italijanske lire 3142.50—3157.50, dinarji 992—996, romynski leji 464— 466, švicarski franki 13850—13910, češkoslovaške krone 2285—2295, madžarske krone 30.20—30-40.
Zagreb, 27, septembra. Devize: Dunaj 0.0875-0.09175, Berlin 4.45—4.75, Milan 274.50—279.50, London 288—294, Pariz 498—506, (zaključek 502), Praga 204—208 (zaključek) 206, Švica 1224— 1241, Budimpešta 2.45—2-85, Newyork (ček) 65.50—66.50, Bukarešta 41.25—
43.25, Varšava (izplačilo) 0.90—1. Valute: Ameriški dolarji 64—66, francoski franki 484—500, italijanske lire 271— 279, češkoslovaške krone 198.50— 206.50.
Beograd, 27. septembra. Današnja borza je bila zaradi pravnika (Krstov dan) zatvorjeoa.	~	j
Sodjallzem v Jugoslaviji.
Svetovno socifaiistično gibanje ima dve plati: teoretično ie ragširfevatito socijalnih idej in humanitarnega čustvovanja med sodobnim človeštvom, praktično pa je ogromen boj za socijalno zaščito gospodarsko zapostavljenih slojev moderne družbe. Prvo Izvršuje z vsemi sodobnimi časnikarskimi in tehničnimi pripomočki izvajana socijalna propaganda potom tiska in govora, drugo pa z<M sleduje takozvam razredni boj, ki je iz temelja izpremertil gmotne in moraimt pogoje mezdnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Zelo važna pri enem in drugem pojavu pa je ugotovitev, da svetovno gospodarstvo od socialističnega gibanja ni imelo nobene vidne škode. Nasprotno narodni gospodarji trde, da bi sodobni razmah tehnike, kapitalizma in gospodarstva brez socijalizma ne bU mogoč. Sodjallzem je v svojem jedru, pa najsi gledamo nanj tudi iz kapitalističnega stališča, zdrav pokret, proti njemu so v, načelu samo malenkostni kramarji, ki mislijo, da je stavka nekaj nemoralnegn^, in za gospodarstvo škodljivega.
Stavka pa pod nobenimi pogoji ni gospodarsko škodljiva, ako se upoštevtk da tvori delavna moč najvažnejši činitelj gospodarskega življenja. Mezdni bojt skupno imenovani razredni boj je regulativ, ki od časa do časa ureja razmeri* dela do kapitala, torej razmerje človeške osebnosti do mrtve gmote. Socijcdi-zem hoče, da se to razmerje bolj in bolj izpopolni v pravcu čimvečjega oSvo-bojenja človeške osebnosti in zmanjšanja kapitalističnega izkoriščanja. Res M ie tudi na drugo stran, da izkoriščanja nikdar ne bo konec.
Socijalizem je torej važen činitelj in pospeševatelj gospodarskega napredka v posamezni državi. Kaj pomaga rastoča kapitalizacija prirodnih bogastev, ako nedostaja človeškega materijala, ki naj je vedno bolj sestavljenemu delovnemu načinu sodobnega gospodarskega in tehničnega napredka tehnično In duševno dozorel? Dobro je to, če se zahteva kapitalizacija Jugoslavije, torej raz* mah domače industrije, obrti, trgovine, gospodarstva obče, še bolj pa je vzporedno s tem pojavom potrebna socijalizacija, to se pravi prekvasanje s socialističnim duhom delovnih mas, ki jih ta zgodovinski proces vedno bolj potre* buje. —
S	temi vprašanji nima v svojem bistva nobene zveze politični problem, ga je nastavil ruski boljševizem in komunizem, id oznanjata nasilno izpremeni -bo socijalnega in gospodarskega reda. Velika ruska revolucija je dokazala do* volj in jasno tudi, da je ostvarenje socialističnih Idealov, v kolikor presegaf» v desetletjih preizkušeno taktiko socijalne zaščite potom razrednega boja, torej potom mezdnih stavk, nemogoče. Ideali, s katerimi se oplajajo posamezniki ' in družbe, so povsem nekaj drugega, kakor pa posamezne stopnje mezdnega boja, socijalnega Izboljšavama in duševnega napredovanja, ki ga rodi sodjati* stično gibanje in delovanje.
Kratko: boljševizem in komunizem podajajo lahko izborna propagandna sredstva in agitacijsko gradivo sodjalnega gibanja, nikdar pa praktične smeti udejstvovanja sodjalne zaščite, kakoršno je prineslo na primer desetletna mezdon gibanje, torej razredni boj kot tak. Poslednji je nekaj praktičnega, kaif delavstvu neizmerno koristi. Prvo pa je radi zamenjave idealov in rediriih po* gojev gospodarskega življenja, ki so vse drugi, kakor marksistični, popolnoma onemogočilo krepkejši razvoj socijalizma za desetletja, ne samo v Rusiji, mori' več po celem svetu.
Iz tega gospodarskega, moralnega in sodjalnega momenta morama obžalovati, da se socialistično gibanje v Jugoslaviji nahaja v današnjem stanju razcepljenosti ter popolne organizadjske anarhije. Smeri in strank ie ni vet-moči prešteti. Vsi so proti vsem. Znamenje, da tiče v svojih osebnih malenkostih do vratu in da jih ne ogrevajo veliki in nepotvorjeni socialni ideali, TaM: sodjalni Ideali pa so nemogoči, ako se zamenjuje komunistične koniuznosti f velikim socialnim razvojem sodobnega človeštva, s tistim namreč, ki je om<J» gočil današnje stanje delavstva tn pa sodjalno čutenje sodobne družbe. Odkati se je pojavd socializem v Evropi in po ostalih kontinentih, je ustvaril tolikih resnične sodjalne zaščite, toliko socijalnega izboljšanja, da je njegova zdravtf ideja popolnoma jasna In vredna biti vodilja nadaljnemu teženju sodjalno zib postavljenih mas.
Tudi jugoslovanski sodjallzem se bo torej moral združiti samo no temelj* razvojnega socijalizma, ki vidi v razrednem boju tn v mezdnih stavkah, Ustvši no sredstvo za dosego gmotnih in moralnih dljev. Brez gtnotnega izboljševanj& ni duševnega napredka nižjih slojev, brez razvojnega sodjedizma pa ie vsaka pomisel na gmotno izboljšavanje iluzorna.
Če bi to spoznanje prešinilo voditelje in mase jugoslovanskega sodiaiizma; bi bila velika združatev našega proletarijata zadeva enega kongresa. Tedaj &■ se započela lahko doba izvirnega socialističnega pokreta nad jugoslovanskim narodom,	.	;	,
Seja društva narodov.
PREDLOGI GLEDE RAZOROŽEVANJA. — UKINJENJE SOVRAŽNO* STI V MALI AZUL - ZA ZJEDINJENJE VALUT DRŽAV, VČLANJE«.
N IH V DRUŠTVU NARODOV.
naročilo, naj ga v njegovem prizadevanju podpirajo. Svet društva narodov, je izročil romunski predlog glede zedinjenja valut držav, ki so včlanjene v društvu narodov, finančni komisijžr Končno je seja sklenila, naj se vele< Poslaniški konferenci izroči besedilo 4 odločitvi plenarne seje glede nujnost ureditve vzhodno-grškega vprašanja.
2eneva, 27. septembra. (Izv.) V današnji plenarni seji društva narodov so bili sprejeti vsi predlogi, ki se tičejo razoroževanja. Nato je poročal japonski zastopnik grof Iši o predlogu dr. Nansena radi ukinjenja sovražnosti v Mali Aziji. Na podlagi tega poročila je seja društva narodov sklenila, naj se dr. Nansenu poveri nadaljevanje njegovega dela. Posameznim državam se je
TUDI ANGLEŽI ZA VZPOSTAVITEV AVSTRIJE.
Ženeva, 27. septembra. (Izv.) Odgovor Anglije na vprašnje glede jamstev angleške vlade za vzpostavitev Avstrije je dospel danes. Odgovor je ugoden in je razpršil zadnje skrbi glede uspeha načrta, ki ga je sestavila zveza narodov v svrbo vzpostavitve avstrijskega gospodarstva. Italijanskega odgovora še pričakujejo. Vendar je gotovo, da bo tudi ugoden, ker se misli, da se je zavlekel le radi tega, ker ie Italija čakala na angleški odgovor«
KONGRES ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. ;
Beograd, 27. septembra. (Izv.) Ženi« Ijoradniška stranka ima svoj kongraf, v dneh 27., 28. m 29. oktobra r Bajgff Luki.
PRIHOD PREDSEDNIKA PASICA
Beograd, 27. septembra. (Izv.) 10' rastrski predsednik Pašič odpotuje dšh nes z orientnim ekspresnim vlakom Ifr Pariza in st povrne v petek zv«g«r * Beograd,
lavno pismo ministru saobrafaia.
. Ivan Kosec, pom. manipulant drž. železnice je bil z obvestilom št 2604-T-l922, po točki 4, § 72 (M. A- V.) s
16.	septembrom 1922 iz službe odpu-§Čen. Kot vzrok njegove odpustitve se navaja poleg navedenega paragrafa dobesedno tudi: »Jer ste se na javnom tajestu nedollčno vladali vredjajuč Javno narodno Čustvo drugih prisotnih osoba hrvatskog plemena.
f	Franič	m. p.
Ta odpust iz službe se je z vršil baje na predlog g. Milana Svetniča, kompe-tenta za mesto načelnika računskega oddelka direkcije državnih železnic v Zagrebu. Cemu so bili tozadevni akti tajni?
Ne bi se čudili, ako bi izviral odpust omenjenega uslužbenca iz malomarnosti ali kakega drugega pogreška v njegovi službi. Nepojmljivo čudo pa je, da je g. Ivan Kosec odpuščen vsled zasebnega razgovora s tovariši o vse-sokolskem zletu v Ljubljani, in ker se je zgražal nad podlim pisanjem lista »Hrvat« o vsesokolskem zletu.
G. minister, dolžnost Vaša je, da Ščitite svoje uslužbence pred nasiljem faktorjev, ki jim je politično stališče prvo, potem pa šele službeno razmerje. Brez objektivnosti prepostavljenlh bo zavladala na železnicah anarhija, ki ne bo prišla od spodaj, ampak od zgoraj, kakor smo že dostikrat povdarjali.
Zadevi bomo sledili in jo obravnavali v Javnosti, dokler ne dobi prizadeti uslužbenec zadoščenja.
Sprejmite g. minister Izraz našega spoštovanja.
Osrednji odbor Zveze Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani.
K pismu pripominjamo:
Kanclist L. Mlakar se je razgovar-jal v menzi državnih železnic z Ivanom Koscem o nesramnem pisanju za-jedničarskega glasila »Hrvat«, glede vsesokolskih prireditev v Ljubljani Kosec je pri tej priliki najostreje obsojal pisavo »Hrvata«. Razgovor je čul pri isti mizi sedeči frankovec dr. Sokolič, ki je potem naznanil Kosca ravnateljstvu državnih železnic, da psuje Hrvate (kot narod) v javnih lokalih, ako-ravno je Kosec obsojal le pisavo Usta »Hrvat«.
Vsakdo Ima lahko svoje mnenje o »Hrvatu«, o Hrvatih ln o Sokolstvu. Če to svoje mnenje izraža v privatnem razgovoru, ali v širši družbi, prav nič ne briga službodajalca. Ako bo kdo vsled izraženega mnenja žaljivo osebno prizadet, si lahko poišče zadoščenje Pred sodiščem. Nečuveno pa je, da si ravnateljstvo drž. železnic prilašča pravico, da meče uslužbenca na cesto, ker se njegovo mnenje o Sokolstvu in
o	»Hrvatu« slučajno ne sklada z mnenjem raznih blokaških korifej.
Navedeni slučaj je značilen dokaz, v kakšnih razmerah živimo. Če je le še količkaj spoštovana osebna svoboda državljanov, mora dobiti Kosec popolno zadoščenje za krivični ukrep ravnateljstva drž. železnic.
Po pariSki konferenci o orilentskem
vprašanju.
Preteklo soboto se Je v Parizu končala konferenca velesil o orijeutskem vprašanju. Danes hočemo rezultate te konference samo objaviti, stališče k temu »uspehu« velike antante zavzamemo v eni prihodnjih številk.
Curzon, Poincare in Sforza so se v soboto zedinili v orijentskem vprašanju. Angorski vladi je bila poslana nota, v kateri se poziva na udeležbo na mirovni konferenci, na kateri se bo sklenila končnoveljavna mirovna pogodba s Turčijo, Grško in ostalimi zavezniškimi silami. Kraj konference še ni končnoveljavno določen. V noti se sicer predlagajo Benetke, toda ne izključuje se niti drugega kraja. Na konferenci bodo sodelovali Turki, Grki, Angleži, Francozi, Japonci, Romuni, Jugoslovani in Italijani. Na rusko zahtevo po udeležbi se ni oziralo, toda ni gotovo, da se ne bo ena ali druga država v toliki meri angažirala za Rusijo, da bo naknadno povabljena, posebno, ker brez Rusije — kakor smo že pov-darili v enem naših člankov — ni mogoča definitivna rešitev orientskega vprašanja. Za bodočo konferenco je stvor-jen že gotov preludic s tem, da so zavezniki proglasili, da bodo podpirali turške zahteve po Trakiji vse do reke Marice z Drinopoljem vred. Pogoj za to zavezniško podporo je respektiranje nevtralnega pasu na obeh straneh morskih ožin od strani Turkov. Bolj negotovo zveni nadaljna obljuba zaveznikov, da se bo gledalo na zavarovanje interesov Turčije in njenih sosedov. V noti je nadalje povdarjena zahteva zaveznikov, da se dardanelske ožine, Mar-marsko morje in Bosporus proglase za svobodna morja pod kontrolo društva narodov. Narodne in verske manjšine v Turčiji se bodo postavile pod posebno obrambo. Zavezniki obljubljajo Turčiji, da se bodo potrudili doseči, da se bo grška vojska umaknila nazaj na črto,
katera se bo določila na posebni konferenci med zavezniškimi generali in zastopniki Kemala paš-s.
V drugem odstavku note obljubljajo zavezniki, da bodo podpirali prošnjo Turčije za vsprejem v društvo narodov. To so osnovni pogoji zaveznikov Tur-čiji, na podlagi katerih bi naj prišlo končno enkrat do rešitve orijentskega vprašanja. Skoraj ni možno misliti, da bi Kemal paša pod temi pogoji odbil udeležbo na gori omenjeni mirovni konferenci. Sicer pa je Francija že poslala k njemu Franklina Bouillona, da bo vplival na angorsko vlado in skoro popolnoma gotovo je, da se mu bo posrečilo spraviti Kemal pašo k popuščanju. —
V kolikor se tiče vojaške situacije v Mali Aziji, se tamkaj ni mnogo izpre-menilo. Kemalova vojska se približuje angleškim postojankam pri Čanaku. Vendar pa dosedaj še ni prišlo do spopadov. Vkljub temu, da je prišlo do sestanka med angleškimi častniki s Turki, na katerem naj bi se določila meja nevtralnega pasa, Angleži stalno ojaču-jejo svoje tamkajšnje pozicije radi bojazni pred turškim napadom. Med obrambna sredstva Angležev spada tudi zatvoritev plovbe v morskih ožinah. Po odposlanju zavezniške note Turčiji pa do kakega spopada med Turki in Angleži najbrže ne pride. Napetost v bližnjem Orijentu je precej popustila in nevarnost prehoda vojaških operacij na evropejska tla je morda končnoveljavno odstranjena.
Zanimivo je, da skuša poleg Rusije uveljaviti svoj glas v vprašanju bližnjega orljenta tudi Bolgarija, ki je poslala zavezniškim silam noto, v kateri zahteva avtonomijo Trakije. Bolgarski korak pa je že v naprej obsojen k brez-uspešnosti, ker je predaja Trakije Turčiji po pariški konferenci toliko^ kot gotova.
VpraSanle ljubljanskih kopališč.
Športnik nam piše:
Te dni je »Slovenski narod« priobčil vrsta člankov o gospodarskih nalogah ljubljanskega mesta v bližnji bodočnosti, ki zaslužijo, da se stvarno in vestno premislijo. Posebno ugodno je vplivalo, da je člankar pri vseh nanizanih vprašanjih povdarjal možnost sodelovanja in vzajemne kooperacije vseh dobro mislečih meščanov. Kot zadnje vprašanje, ki bi ga bodoči občinski svet moral reševati je člankar navedel tudi ljubljansko kopališčno vprašanje. Brez ovinkov je pokazal na sanitarno zaostalost ljubljanskega mesta, kar se tiče kopališč. Ta mizerija ni toliko sramotna, kakor je škodljiva ta ilroke sloje mestnega prebivalstva, ki *o brez vsake možnosti, da zadoste elementarnim pogojem zdravega življenja. Sedaj ima Ljubljana samo eno kopališče na prostem, v Koleziji, in §e io Je v nevarnosti, da se bo kratkomalo satvorllo ln zajezilo. Kdor pa je imel to poletje priliko obiskati to slavno kopališče, je lahko videl, v kaki naravnost ostudni vodi se je naša najnežnejša mladina morala kopati. Nadrejeni funk-djonarjl ljubljanskega magistrata niso Čutili niti toliko dolžnosti v sebi, da bi bili raz ondotnih kabin dali zbrisati neverjetno nravno propalost napisov in črtežev. Tako je kopališče iz gledalo to &>l$tj$ x higijeničnem in moralnem po-
gledu 1 V mestu samem pa Imamo le
majhno in uborno kopališče s pršnimi in kadnimi kopeli, ki zadostujejo komaj eni večji ljubljanski ulici. Člankar pravi, da se bo moralo v bodočem občinskem svetu tozadevno temeljito ukrepati. Take kopališčne razmere so seveda v veliko sramoto in škodo ljubljanskega prebivalstva.
Ne vemo sicer, kako si bo bodoči občinski svet zamislil sanitarno sanacijo v pogledu kopeli in ali bo imel zadostna sredstva, da bo zmogel tudi kopališčno mizerijo ljubljanskega mesta. Vprašanje sodelovanja se v tem oziru more nanašati samo na dobro voljo bodočih občinskih svetnikov. Ml bi pri ti priliki radi opozorili merodajne faktorje na drugo sodelovanje, ki bi bilo v stanu v najkrajšem času omiliti mizerijo ljubljanskih kopališč. In to sodelovanje se tiče odgovornih vladnih In občinskih činiteljev z v Ljubljani obstoječimi športnimi klubi. — Vsak športni klub predstavlja velike zajednlce ljudi od 500—1000 oseb. Ti klubi streme z vsemi silami, da bi si zgradili moderna kopališča, kjer bi lahko gojili vodni šport. Ako bi tem društvenim upravam šla ljubljanska občina ter državne oblasti na roko in bi jim hoteli pomagati pri nakupu prostora ob Ljubljanici, tedaj smo uverjeni, da bi Ljubljana v najkrajšem času dobila kopališča z vsemi
potrebnimi napravami vred. Na ta način bi ljubljanska občina zamahnila po dveh muhah naenkrat: na eni strani bi podpirala šport, v čemur bi že lahko sledila drugim občinam naše in drugih naprednih držav, na drugi strani bi pa prebivalstvu dala kopališča, ki jih z lastnimi sredstvi v doglednem času zanesljivo ne bo zgradila. Seveda bi bilo za to potrebna kaka zemljiščna žrtev na obali Ljubljanice. Toda če tudi taka žrtev ne bi bila mogoča, da bi se vsaj klubom prodale primerne parcele po dnevni ceni ter da bi se vsaj pokazala dobrohotnost In razumevanje pri kompetentnih občinskih činiteljih. Navadno pa dajejo rezke odgovore ter apriorna odklanjanja, pozabljajoč pri tem, da se s tem zadržuje razvoj vodnega športa
v Ljubljani, ki je doslej še vsakemu
mestu bil v ponos in korist. Večji klubi bi lahko pritegnili v svoje kopališče do 1000 oseb. Na ta način bi se ljubljanska kopališčna mizerija na mah omilila. Če merodajne oblasti ni^Mo pravega razumevanja za ostale panoge športne in telesne vzgoje, naj naklonijo svojo podporo vsaj vodnemu, ki je gotovo nedolžen in vsekakor zdravstvena sila prvega reda. — Ako bi slovenske občine sploh zavzele stališče dobrohotnega uvaževanja in podpiranja vodnosport-nih zahtev naših klubov, tedaj smo uverjeni, da bi se naše sanitarne prilike ln tudi proračunska bremena, ki se tičejo naprave kopališč znatno zmanjšala. Mesta pa bi mogla s čim dičitil
Politične vesti
Volitve v skupščino.
Začetkom oktobra je pričakovati vladno krizo. Kakor hitro se razčisti položaj v demokratskem klubu In se reši načelni spor med Davidovičem in Pribičevičem poda vlada svojo demisi-jo. Vsi politični krogi so uverjeni, da ima Davidovič večino za seboj. Sestava novega kabineta bo poverjena Da-vidoviču, ki izvede nove volitve v skupščino in pripravi vse potrebno za revizijo ustave. Sicer se trudi Pribiče-vičeva skupina na vse načine, da zavleče razpis novih volitev. To pa predvsem zato, ker se boji, da pri volitvah propade in izgubi v novi skupščini vsak politični vpliv. Vendar, kakor dobro informirani krogi trdijo, se namere Pribičeviča ne bodo posrečile. Tudi Pašič prihaja do prepričanja, da so današnje razmere nevzdržne In da je edin izhod iz zamotane politične situacije, razpis novih volitev.
Razsulo demokratske stranke.
Dr. Kukovec poživlja v »Taboru« »Slovenski Narod«, da utemelji očitke
o	katastrofalni politiki mladinov v JDS. »Slov. Narod« odgovarja na poziv:
»Kar se tiče poziva, naj na§ list »utemelji očitanje katastrofalnosti politike dr. Kukovca« smo mnenja — in s tem mnenjem soglašajo gotovo štiri petine napredne naše javnosti —, da posebne utemeljitve v tem pogledu ni potreba, ker kažejo katastrofalnost dr. Kukovčeve politike že same posledice
te politike — popolno razsulo demokratske stranke. Ali politika, ki zaključuje s tako usodnim neuspehom, da se izrazimo evfemistično, ni katastrofalna? Roko na srce, pa odgovorite po svoji vesti!«
Uverjeni smo, da s to svojo konstatacijo »Slov. Narod« še ni prepričal demokratskih mladinov, da niso »sol Jugoslavije* in da nimajo »množic slovenskega ljudstva« za seboj. Nasprotno. Mladini so prepričani, da slovenska mati še ni rodila večjega politika, kot je n. pr. dr. Gregor Žerjav! in da ni silnejše politične reprezentance v Sloveniji, kot so gospodje okrog »Jutra«. Je že tako!
Plačaj, če ne . . .
Pri »Napreju« ne poznajo špasa. Kdor točno ne plačuje strankinih prispevkov. je izključen iz socialno-de-mokratičnlh vrst. Tako so prenehali biti člani socialistične stranke v Jugoslaviji poslanci Golouh, Kopač, Tokan In Kisovar, ter vsi somišljeniki okoli mariborske »Enakosti« ln ljubljanske »Zarje«, ker niso dali od svojih dohodkov stranki tistega, kar je strankino.
V	socialno-demokratičnl stranki ostanejo samo še trije poslanci in uredniki *Napreja«. Gorje, če pridejo še ti v plačilne težkočel Vsi bodo izključeni! Marsikdo si bo mislil, da naše poročilo ni točno! Prav točno je! Kar smo napisali, je objavljeno v glasilu SSJ »Naprej«, v štev. 218, na strani 4* v letu 1922 po Kristusu.
Gospodarstvo
Jugoslov. pomorsko plovstvo.
Eden najvažnejših predpogojev za uspešen razvoj našega narodnega gospodarstva je zgraditev razširjenega, vsem potrebam našega prometa odgovarjajočega plovstva, tako po Donavi in drugih celinskih vodah naše države, kakor tudi po morju. To tem bolj, ker je pripadlo naši državi po mirovnih pogodbah okrog 600 km morske obale.
Vsa ta jugoslovanska obala pa je žallbog zelo revna na prikladnih pristaniščih. Poleg tega naše Primorje nima nikake dobre zveze z zaledjem. Kakor je znano, predvojna Srbija ni mogla vsled političnih razmer dobiti dostopa do morja, vsled česar sedaj v naši državi nimamo sploh nobene sposobne železniške zveze z morjem.
Temu se namerava odpomoči z iz-gradbo jadranske železnice, pri kateri bo udeležen tudi ameriški kapital proti gotovim koncesijam. Naše brodovjeje še zelo majhno. Kot nasledstvena država ima Jugoslavija pravico do dela tonaže bivše Avstrije. Toda pri tem vprašanju je imela tudi Italija svoje prste vmes, ki je z velikimi skrbmi gledala na svojo sosedo na Jadranskem morju, katera bi ji mogla s časom postati nevarna tekmovalka. Med obema državama so se vršila o tem vprašanju dolgotrajna pogajanja, katerih končni uspeh je bil ta, da Je dobila naša država one plovne družbe, katerih večina akcij je bila ob sklepu, miru v rokah jugoslovanskih državljanov. Tedaj se je tudi ustanovila stalna komisija, v svrho rešitve vprašanja povračila trgovskih ladij; ta komisija pa svojega dela do sedaj še ni dovršila.
Po letu 1920 sklenjenem dogovoru je dobila naša država 119.000 reg. ton; po dogovoru, ki je bil sklenjen v Spa, dobi tudi nadomestila za osem med vojno Izgubljenih ladij in za potopljene hrvatske brodove. Na ta način dobi še
31.000	reg. ton.
Sedaj Imamo v državi pet večjih brodarskih družb, od katerih ima »Du-brovačka paroplovldba« 13 ladij z 26 tisoč tonami, »Ivo Radčič, akc. d. 6 ladij z 24.000 tonami, »Oceania« akc. d. 13 ladij z 28.500 tonami, »Ugarsko-Hr-vatsko društvo na Sušaku« 3 ladje z 4000 tonami in »Jadranska plovidba«, akc. d. na Sušaku z 28.000 tonami. Dve brodarski družbi, akc. družba »Vesna« v Bakru in »Transatlantic, akc. d.« v Beogradu pa sta v fazi ustanovitve. »Vesna« prevzame linije prejšnje Jadranske družbe ln bo vozila v Italijo, Francijo, Španijo in Severno Afriko.
Med jugoslovanskimi pristanišči sta sedaj najvažnejši Split in Šibenik, kajti luka Baroš, ki ima edina normalnosled-no železniško zvezo z hrvatskim zaledjem in iz katere je vozila tudi United American Lines, je še vedno zasedena po Italijanih. Svoj Čas se je govorilo, da si bo zgradila Jugoslavija v Martinšici lastno veliko, moderno pristanišče.
-F Oddaja sekanja ta izdelovanja drv. V pisarni intendanture IV. Armij-ske oblasti v Zagrebu, Jezuitski trg 4, se sklene dne 5. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne direktna pogodba za sekanje in izdelovanje drv v državnem gozdu na Kiku jugozapadno od Ljeskovca na Plitviških jezerih. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Naš izvoz v poedlne države. Po podatkih, ki jih je zbrala direkcija statistike zunanje trgovine, je naša država v prvi polovici letošnjega leta Izvažala X sledeče države:
vrednost v dinarjih		v %
v Italijo	473,316.262	29.13
« Avstrijo	411,793.434	2424
« Nemčijo	T41.495.6rS	8.67
« Švico	133,763.666	8.20
« Čehoslov.	'104,367.538	6.40
« Francijo	* 66,167.629	5.28
« Grško	• 74,167.255	4.54
« Madžarsko	71,136.732	4.36
« Anglijo	38,776.975	2.38
» Reko	24,721.611	1.51
zas. kraje po Ital. 13,541 Ar,2		0.83
v Turčijo	8,805.4!2	0.54
« Egipt	7,590.1641	0.46
« Bolgarijo	6,514,4SS	0.40
« Zj. dr. Sev. Am. 5,158.442’		0.32
+ Popolen zastoj uvoza. Generalni Inšpektorat ministrstva financ že tri tedne pripravlja novo odredbo za promet z devizami in valutami. V tem času pa so smeli devizni odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah izdajati le v izjemnih primerih odobrenja. Ta prehodna odredba je veljala do vštetega 20. septembra. 2e ta odredba Je skoro onemogočala uvoz. Sedaj pa je že tri tedne, kar je prenehala veljava prehodne odredbe, nove odredbe pa še vedno ni, tako da je preprečen sploh vsak uvoz. Trgovina, industrija in obrt so od nove odredbe pričakovali olajšanje neznosnega stanja, ki ga je povzročila prehodna odredba, namesto tega se je zadnje tri dni položaj še do skrajnosti poslabšal Blago sicer prihaja dan na dan k carinarnicam, toda se ne more oddajati strankam. Trgovi- |
na, obrt In Industrija ne morejo fcrfd
najnujnejših potreb. Nagli pokvari podvrženo blago se kvari. Ležarina bo povzročila velikanske stroške, kar bo blago podražilo in doneslo nov prisp* vek k draginji. Umevno je, da vlad* v gospodarskih krogih silno razburjenje. Industrijam preti nevarnost, da bO-do radi nedostatka materijalij morali prekiniti obratovanje, delavstvu P* grozi da postane brezposelno. VzpričO tega položaja sta trgovska in obrtniški zbornica ter zveza industrijcev brzo« javno intervenirali, da se nevzdržnemu stanju takoj odpomore.
+ Nevarnost zopetne prepovedi I** voza otrob. Poljedelsko ministrstvo j® naprosilo ministrstvo trgovine, da opo* zori vse mline in mlinske zadruge, dl ne navijejo cen otrobov s forisiranltf izvozom. Ker je letošnja letina za & valsko krmo zelo neugodna, grozi P* ljedelski minister, da bo v slučaju na* daljnega naraščanja cen za otrobe pri-siljen, prepovedati v zmislu pooblastil* zakona o izvozu in izvoznih carinah ua daljni Izvoz otrob.
.+ Izvažanje dinarjev v obmejnem prometu. Ker se zlasti v obmejnem prometu Izvozijo zelo velike vsote dinarjev, posebno v Avstrijo, je zaprosil generalni inšpektorat finančnega mini« strstva notranje ministrstvo, da Izdaji v bodoče samo take potne listine, t katerih bodo carinarnice pri vsakokrat* nem prekoračenju meje vpisale vsoM dinarjev, ki jo ima potnik pri sebi Po* tem bo smel vsak potnik mesečno iz* voziti samo 3000 dinarjev, kar bo razvidno iz njegove potne listine.
+ Uvoz In Izvoz premoga. Po statistiki je naša država L 1921 uvozil* 101.553 ton premoga v vrednosti 48 milijonov 462.750 din., največ iz Angleške. Izvozila pa je v istem času 41.511 ton v vrednosti 6,408.470. V teh številkah pa ni uračunjen premog, ki ga j» dobila naša država iz pečujskih rudnikov od Madžarske, ker gredo te dajatve na račun vojne odškodnine, kakot tudi ne premog, ki ga je izvozil brodar« ski sindikat za preskrbo svojih ladij f Donavi izven meja naše države.
+ Izvoz lesa iz naše države Je vedno živahnejši Mnogo našega lesa grfli preko Reke v Italijo, Malto, Grčijo ifl Afriko. Leta 1921 se je izvozilo iz naše države preko Reke 22.381 metrskih centov v Italijo. Letos se je Izvozilo * prvih štirih mesecih v Italijo 75.000 ton lesa. Lesna trgovina z Nemčijo je ponehala vsled padca marke. Tem žlvah-neje pa se eksportira v Francijo. Cen« drvam za kurjavo v državi rapidr.o rastejo, čemur skušajo odpomoči s tem,; da uvažajo drva za kurjavo v velikih množinah iz Romunske, za kar da naše prometno ministrstvo dnevno več sto vagonov romunskim lesnim izvozničar-Jem na razpolago. — Italija povprašuje
v	prvi vrsti po naši bukvi; zelo veliko pa je tudi povpraševanje po hrastu.
+ Uvoz preko Soluna v našo državo. Grške carinske oblasti zahtevajOj da morajo imeti konosementl za blago« ki gre v Jugoslavijo, mesto dosedanje oznake-»Transit« oznako »Transit pour la Serbie«, ker se sicer blago ne bo pustilo čez mejo, čeprav bo carina plačana. To radi tega, ker špekulirajo nekateri trgovci na ta način, da blago* ki ga v Solunu lažje prodajo, odtegnejo iz tranzita in ga prodajo v Solunu tet na ta način občutno oškodujejo grild konzorcij za prodajo deviz.
+ Padanje cen svinjam. V Vojvodini cene svinjam padajo. V Vukovar« je bila živa teža po 60—62 K, v Vin« kovcih 60, v Novem Sadu 64—68» V. Vitrovici 68—62. Kljub temu pa so cene masti vedno iste. Radovedni smo,, kdaj bodo tudi te pričele pot navzdol
+ Koruzna žetev na Sedmogra* škem. Vsled velike suše je izpadla žetev koruze na Sedmograškem skrajno slabo.
+ Jugoslovansko-polJska trgovska
pogodba. Med našo državo ln Poljsko se bodo vodila v kratkem pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe. V ta namen odpotuje te dni naša delegacija * Varšavo.
+ Prošnje za devize in valute. Generalni inšpektorat je z odlokom J. br-16.038 z dne 25. septembra 1922 odbo-r°m za promet z devizami in valutami pri Narodni banki naročil, da do vštetega 30. septembra 1922 rešujejo prošnje, pri katerih je rok plačila do konca tega meseca, kakor tudi za dospelo robo, ki je bila naročena pred drugim septembrom.
+ Jadranska železnica. BanČn« skupina Bleer je že odposlala svojeg* delegata, ki bo vodil pripravljalna dela za zidanje jadranske železnice, v J*1' goslavijo. Za to železnico se bo porabilo 10 milijonov dolarjev.
+ Poprava starih, oziroma postavitev novih krušnih pečL Intendantsko slagališče Savske divizijske oblasti * Zagrebu bo sklenilo dne 25. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne pogodbo gl®' de starih, oziroma postavitve novih krušnih peči v intendaantskem slagallšču Savske divizijske oblasti v Zagrebu-Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
'S
»Inll
tar
•trij:
*o \
toiik
«ien:
*dl
4
[tf
!3.
JUGOSLAVIJA" 23. septembra 1922.
Stra#r$;
*a politične preganjance.
rad Škofjo Loko
}
Skofjo Loko opravlja a rad; ^ uaI.3a ^udolf Murmayr, ki je Itriisifju Srd°iilstva in veleizdaje od av-
0 v bL vržen v garnizijsko ]e-tnujj m kjer je vsled neznosnih Netil rL ?a del° nesposoben. 0:ne-OdlaJ- ?njanec že let0 dni prosi na
."«1 Zakona za povračilo škode ci-raternirancem za odškodnino in ,° zdravljenje, toda vedno Si h ,p™a. Dolžnost države je, da te .. ,°liko olajša bedo onih, ki so tr-
[ '*• države ^£or 80 to storde vse dru-
Nov lzum domačina. Gospod AL ieizumil zapah, ki je potom go-številčnega sistema izdelan v le	s	tako	preciznostjo,
jj ra°d v stanovanje zatvorjeio s P®tl{n Zapak°m» mogoč edino lastniku ta ./ega> ker se ga zapira in odpira fein^Vadnih vratih »a 24.576, pri bla-^Or Kr-a na nad t milijon načinov. — tBisr *e za vsaka vrata, predale, I* j..6* blagajne itd. Želeti bi,bilo, da ta, Vednih vlomov in tatvin prepo-|H.d ^2um kaka domača tvrdka odku-odJ16 pidde v roke tujcem, ki se že dkup interesirajo, zlasti, ker je Za zelo nizko ceno na prodaj. Vsa ona Pojasnila daje iz prijaznosti bljan n	deželno	sodišče,
^jjpT Gospod dr. Zordn Jošt se je na-
fee u Praktični zdravnik v trgu Ža-, "ier ordinlra v Kodretovi hiši šte-^ 26» 1. nadstropje.
^ Kaj pa pri nas? Mestna občina v em Sadu bo prodala nad 600 ora-občinske zemlje. Denar bo podan j ^ ^Polago uradnikom, v svrho zidakih stanovanj. — Kaj pa pri nas? Uit 8tyorItev planinske koče. Spod«
1 koča na Golici se je 28. tek. meseca j8- Gornja (Kadilnikova koča) osta-
.. nekaj časa odprta nakar se pla-opozarjajo.
OiJI akcijski odbor za gradnjo dco Kočevje—Brod Moravlce v \ rwia priredi v nedeljo 1. oktobra {L* °b 10. uri veliko manifestacijsko potovanje, k kateremu vabimo vse va^|ie in interesente naše trase. — j^hjl gostje naj pridejo v Kočevje v oto 30. septembra zvečer, da se felo drugi dan zjutraj odpeljati z
l	0tn°bili In vozovi, ki so jih dali odeta!! brezplačno na razpolago naši so-^ in drugi, na Brod pri Kulpi, kjer hied potjo razlagal traso njen »^aritelj na podlagi izgotovljenih na-(L^v S. ing. dr. Musil. Vsakomur bo Prilika, pogledati si tudi konku-. «io traso. — Da moremo preskrbeti IjOočišča in drugo, je prijave poši-^ j °a gorenji naslov do 29. septembra k** *— Hočemo, da najširša javnost naše do danes tako malo po-kraje — zlasti kulpsko dolino,
1	56 Po svoji lepoti lahko kosa z naj-kraji Slovenije.
Iz centralne akademske menze u Odbor Centralne akad. men-(J1 Zagrebu daje studentima visokih Hj6 8 Zagreba na znanje, da se otvore-‘ h’~—-	”	16.	oktobra	o.	g.
prema dobivenim racijama Financijski odbor Na-Skupščine po Pokrajinskoj upra-^ 8 Hrv. i Slav. predloženu svotu od kljuna kruna za Central, akad.
Dnevne vesti.
ll^enze 0dgadja na Jo« 1 razloga, što je i k., ^aciiama Financ
u Zagrebu iz proračuna brisač,
k ? Pokrajinskoj upravi, rektoratima bojn ih škola u Zagrebu i po ovom od-Ho8 Poduzetl korači, da se potrebni izidi drugim načinom osigura, nalaze se ig 8 tečaju. — Toga radi moči če od d^ktobra o. g. dobivati prethodno (objed i večeru) u Central. tkojC branži samo oni študenti visokih koji unapred plate potpunu oprtaj J? taksu, koja če iznašati dnevno W 5 do 60 K pošto se pogodovne ci-idje 88 sada dava ti ne mogu. Prim jedo da če se i ta taksa od vremena t^naetnena odredjivati prema tržnim r»jj, j88- — Oni študenti, kojl reflekti-Š* Pia* opskrbu u Central, akad. menzi ^ se k P°tPune opskrbne takse ima-r, bilo pismeno ill usmeno prijaviti
r»Hi5UU III uauitnv vujaviu
°d]M najka$nije do 10. oktobra o .g. *d jJ?n° se doznanjuje studentima, da •©sta , °d 1. oktobra o,
K zeHjskih troškova
da
g. radi po-
_____________ ustanovljene
Jltpa if-a stanovanja u Djačkim domo-** Sa £a ^ t Vojarna vojvode Putni-^ta	1 K. Besplatna se
Podjelivati ne mogu.
Straža«. S 1. okto-i^eun 2aCe* ^bajati v Splitu nov list 81 »Jadranska Straža«. List bo 'Gorskim interesom.
«Vši	penzlonirani	In	izsto-
T drže « 1 se 0Pozarjajo, da" se stro-Dredpisov o prijavljanju. Vsak n*-, kjer v?0™ Pojaviti Komandi Voj.
Iya in P sporočiti vsako iz-m?f8io tr?‘ 1 odsotnosti preko 30 dni iaviti pristojnemu občinske-in onemu obč. uradu, kjer
8radu
M	L.
ta1 Pa n7aj0; pri bivanju v inozem-c K<ior u/ najbližjem našem konzula-bi Se b« se teh predpisov ne držal, ^ bo a- v. slueaju potrebe ne moglo ‘bscipiinaruo kaznovan,, v ko-
likor to ne bi bilo kaznjlvo po voj. kaz. zakonu.
— Prijava konj, voz etc. Po členu 72 zak. o ustrojstvu vojske mora vsak lastnik konj, goveda, voz, avtomobilov in drugih vozil iste prijaviti pristojni občini, kakor tudi vse zadevne izpre-membe- Opozarjamo na to naše čitate-Ije, da se izognejo neljubim posledicam opustitve.
— Potniki v Italijo se opozarjajo, naj si preskrbe predpisana viza italijanskega zastopstva, ker imajo tam sicer neprilike-
— Za novega atašeja pri našem bu-dimpeštanskem poslaništvu je imenovan generalni štabni polkovnik Živko Stanislavljevič.
— Nov naslov našega konzulata v Chicagu Naš generalni konzulat v Chicago ima sedaj sledeči naslov: 936 North Migrigan rAvenue Chicago I1L
— Izdajanje vizov za Ameriko — omejeno. Ameriški konzulat v Zagrebu je izdal za viza številke, ki segajo do oktobra. Kdor nima številke, ne more dobiti vizuma, izvzemši one, ki so prišli iz Amerike in se vrnejo tekom šestih mesecev nazaj. Vsi drugi pa morajo čakati do julija prihodnjega leta. Eventuelne olajšave se bodo objavile do konca oktobra.
— Tiskarski škrat se je včeraj oglasil pri našem listu in nam povzročil v notici »težko je obolel g. Vrhovec« neljubo pomoto. Imenovani gospod se nahaja vsled kapi, ki ga je zadela, v deželni bolnici in ne v blaznici, kakor je bilo pomotoma postavljeno.
— Pogranlčne čete odpravljene. Kakor znano, so doslej izvrševale obmejno službo vojaške čete, v prvi vrsti vojaki Vranglove armade. Proti temu je že davno protestiralo poslanstvo vnarodni skupščini in zahtevalo odpravo pograničnih čet ter vršenje obmejne službe po finančnih stražnikih. Edino radikalna stranka se Je zoperstavljala in dolgo zavlačevala rešitev tega vprašanja. Po zadnji odredbi vojnega ministrstva se imajo končno vendarle pogranične čete ukiniti ter nadomestiti s finančnimi kontrolnimi organi, kar se bo izvršilo v najkrajšem času.
— Nov radikalni Ust »Dalmatinski
radikal« s polmesečno prilogo »Selo« prične izhajati v Šibeniku 1. oktobra začasno samo v torkih, četrtkih in sobotah. Program lista je delovanje na političnem, prosvetnem in ekonomskem polj ter se bo pečal zlasti z razmerami severne in srednje Dalmacije.
— Nesreča. V Panovcih je posestnikov sin Stanko Topolnik na dvorišču padel in si zlomU desno nogo-
— Utopljenka. Dne 23. t. m. so potegnili iz potoka Mlinšce Ano Grašek. Pokojnica je bila zelo udana pijači. Kako je zašla v vodo, se ne ve.
— Cerkvena tatvina. Neznani storilci so vlomili v cerkev v Kukuljanov-cu in odnesU dragocenosti za preko
100.000	dinarjev.
— Ker ni dobU pijače, je zabodel Stefan Vogler iz Murskih Črncev go-stUničarjevega sina Josipa Pečica iz Satahovcev. Nevarno ranjenega Peči-ča, ki ima štiri rane na vratu, so oddali v bolnico.
— Smola kandidata smrti. Brezposelni natakar Rudolf Cesca, star 43 let, stanujoč v petem nadstropju hiše štev. 13 v ulici Giuseppe Vidali v Trstu, se je pred par dnevi prigugal močno vinjen domov. Nekaj časa se je pogovarjal z očetom in s sosedi; potem pa je pozdravil vse skupaj in se nato vrgel skozi okno. Slučaj je hotel, da so stanovalci četrtega nadstropja na gosto raztegnili od enega do drugega okna vrvi in žico za sušenje perila. In ravno na teh vrveh je obvisel natakar, toda ne dolgo, vrvi so se utrgale in on je končno obležal na balkonu tretjega nadstropja- Pri padcu je zadobil na gla-
vi	lahko poškodbo. Oddali so ga v bolnico, toda zdravniki so mnenja, da bo v nekaj dneh že zopet lahko poskušal skoke iz petega nadstropja.
— Požar. V Strnišču pri Ptuju je pretečeni teden izbruhnU požar v poslopju »Mizarske zadruge«, ki je bilo naenkrat vse v plamenu- Uničeno je mnogo lesa in vsi stroji, tako da znaša škoda nad dva milijona kron. Kako je nastal ogenj, se še ne ve.
iiubliana.
= Javen železničarski shodi Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje za četrtek, dne 28. t. m. ob 19.30 javen železničarski shod v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: Poročilo o stanju železničarske pragmatike in o draginjskih dokladah. Osrednji odbor ZJŽ.
— Trgatev. Kakor smo včeraj poročali priredi tuk. kraj. organizacija NSS za Dvorski okraj v nedeljo 1. okt. ob 5. uri popoldne v filharmonični dvorani veliko vinsko trgatev. Na sporedu Je med drugim tudi petje članov »Brat-
stva«, godba, ples itd. Plesne točke bo vodil ravnokar iz Pariza došli diplomirani plesni prof. gospod Rodriquez de Bouvier. Torej za zabavo bo aovoli-no preskrbljeno. V nedeljo vsi v Filharmonijo. — Odbor.
= Cercle francais začne 2. oktobra s svojimi rednimi kurzi na realni gimnaziji, Beethovnova ulica 7 v pritličju.
1.	kurz bo ob pondeljkih in sredah od 6. do pol 8. ure, II. kurz ob torkih in petkih od 6. do 7. ure (poučuje prof. dr. Novak) in III. kurz (konverzacija in slovstvo) ob četrtkih in sobotah od 6. do 7. ure (poučuje rojena Francozinja gospa Jerasova). — Članarina letos 5 dinarjev mesečno. Poleg tega otvarja Cercle frangais letos prvič, špecijalni tečaj za mladino od 8. do 12. leta. Učiteljica, rodom Francozinja, ki je imela doslej že odlične uspehe pri pouku mladine, bo vodila pouk v teh kurzih, ki bodo obsegali le po 8 do 10 obiskovalcev. Število teh kurzov (po 2 tedenski uri) se bo ravnalo po številu prijav. Članarina za te mladinske kurze bo znašala 40 dinarjev mesečno. Prijave za redne in za mladinske kurze sprejema šolski sluga g. Gril, Beethovnova ulica 7, pritličje in daje tudi podrobna pojasnila. Člani imajo brezplačno na razpolago knjižnico najmodernejših francoskih del.
=* Zveza ruskega dijaštva v Ljubljani priredi v nedeljo 1. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma plesni večer. V odmorih doživi občinstvo marsikatero presenečenje. Glavna točka bo volitev kraljice večera, ki se vrši ob 24. uri na podlagi splošnega direktnega, tajnega in enakega volilnega prava z glasovnicami, ki jih dobe obiskovalci obenem z vstopnico. Izvoljena kraljica dobi darilo, ki bo poprej razstavljeno v eni ljubljanskih trgovin. Istočasno se vrši v areni Narodnega doma velik kabaretni večer. Na sporedu so najboljše točke gledališča »Deveta dežela«, znani zbor bratov Zajcev, pojoče slike z novimi ku-pleti, enodejanke, romance in mnogo drugega. Dobiček bo v korist bednih ruskih dijakov. Občinstvo naj jim s po-setom pokaže svojo naklonjenost.
= Amerlkanska mast. Več ljubljanskih trgovcev je dobilo mast iz Amerike, ki jo prodajajo po 130 kron kg.
= Brezsrčnost. Na športni prostor S. K. Ilirije v Sp. Šiški prihaja večkrat ob popoldnevih neki znan nadut nem-škutarski petelin R„ si prinaša v vreči mačke ter jih napol obstreljene pušča svojemu psu v nadaljno dresuro. Kadar se mu zdi dovolj muk in cviljenja, ppmaga buršak ubogim živalim s puškino cevjo do konca. Ljudje, ki to gledajo, se zgražajo nad brezsrčnim početjem omenjenega gospoda, kateremu naj uprava igrišča kratkomalo prepove vstop.
— Tragična smrt. Pretečeni pon-deljek so prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico čez 60 let starega moža, ki so ga naložili v Sp. Šiški. Mož je imel prebito lobanjo in se je nahajal v popolni nezavesti. Drugi dan je umrl. Sumi se, da gre tu za umor.
= »Ptiček« v kletki. Včeraj zjutraj je policija aretirala 22 let starega vagabunda Ivana Kociperja, ki je na kolodvoru v Zalogu vlomil v vagon in pokradel obleke in perila za približno
20.000	kron.
*as Tatovom je vse dobra Iz poljske shrambe posestnika Petra Štepiča v Sp. Šiški sta bili ukradeni dve železni brani, vredni 3000 kron.
— Pobeg iz zaporov. Iz Jetnišnice dež. sodišča v Ljubljani je pobegnil 27 let stari brivec Ivič Filip, rodom iz Splita, ki je bil radi hudodelstva umora obsojen na 12 let težke ječe.
= Nenavaden ribiški plen. Pred par dnevi je neki ribič lovil ob Gruberjevem kanalu ribe. Pri tem pa je vjel na trnek — ne ribo, ampak — človeško truplo. Policija je ugotovila, da je truplo fotografa Rudolfa Marna, ki se pogreša že dalj časa.
= Policijske vesti. Dne 14. t. m. Je pri izstopu iz vlaka 913 v Ljubljani na glavnem kolodvoru neki vojak razbil šipo pri straniščnih vratih osebnega voza št. 18613. Sprevodniku, ki je zahteval od njega povrnitev škode, je odgovoril, naj plača šipo država in pobegnil.
— Ko se je posestnik Hude Ignacij vračal iz Amerike na Dolenjsko v Mirno-peč, mu Je dne 23. t. m. v vlaku od Postojne do Ljubljane izginil ročni kovček iz rumenega usnja, v katerem je imel raznih vrednosti za 120 dolarjev.
— Dne 15. t. m. zvečer je bilo iz nezaklenjene veže trgovcu Ivanu Levstku iz Rakeka ukradeno kolo z znamko »Tribuna«, vredno približno 5000 kron. — Ko se je dne 16. t. m. zvečer gozdni adjunkt Grošelj iz Namršlja-Zelimlje ustavil z vozom pred gostilno mesarja Alojzija Javornika v Laniščah in se po opravilu za nekaj časa odstranil, mu je neznan uzmovič ukradel z voza en zavoj z vsebino 14 parov črnih rokavic in
1	in pol metra črnega klota v skupni vrednosti 2420 kron. — Neka okoli 50 let stara Micka, srednje velikosti, stanujoča nekje v Šiški — po potrebi tudi beračica in kvartarica — je bila zopo-slena kot poljska delavka pri posestnici Mariji Pirc v Tuniški mlaki št. 7, ka-
tero je dne 2. m. m. zaprosila, da ji posodi obleko, češ, da gre k maši. Pirčeva ji je ugodila in ji daia vso obleko in še dežnik povrhu. Micka pa se z izposojenim blagom ni več vrnila. Pirčeva ima škode nad 2000 kron.
Mariborska porota. Pretečeni torek sta se zagovarjala pred tukajšnjim porotnim sodiščem 25 letna Marija Fort-mfillerjeva in njen ljubimec Peter Zemljič. V noči od 23. na 24. marca L 1921 je bil v Ščavnici pri Sv. Ani v Slov. goricah umorjen mož imenovane Marije, posestnik Anton Fortmuller. Osumljena sta bila njegova žena in njen ljubimec Zemljič. Pričela se je obširna preiskava, ki pa je bila vsled pomanjkanja dokazov ustavljena. Ko se je pozneje preiskava zopet pričela, je Fort-miillerjeva obdolžila umora svoja brata in še par drugih oseb. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki pa so vse izpovedale zelo obtežilno za obdolženca, ki sta trdovratno tajila svoje dejanje. Po kratkem posvetu porotnikov sta bila Peter Zemljič in Marija Fortmuller obsojena na smrt na vešalih, drugi obdolženci pa so bili oproščeni. S to obsodbo je zaključeno mariborsko porotno zasedanje.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek zvečer je nadaljeval in končal g. Mikič svoje zanimivo predavanje o temi »Žalostna statistika pijančevanja v Jugoslaviji in reforma alkoholnega gospodarstva«. Obe predavanji ste bili vseskozi zanimivi, le obisk ni bil posebno povoljen. Posebno med delavstvom bi bilo želeti, da se zbudi po agitaciji raznih del. društvih večje zanimanje za taka koristna predavanja.
Poslopje otroškega vrtca v Gaberju je še vedno zasedeno po stražnem oddelku. Občinski svet mestne občine je že parkrat sklenil in zahteval izpraznitev, toda brez uspeha. Poslopje otroškega vrtca stoji na teritoriju mestne občine in je ta vrtec namenjen otrokom iz Gaberja, straža pa, ki je v njem naseljena, okoliški občini, ki bi morala preskrbeti straži čimprej druge prostore, da se lahko to poslopje izprazni in ustanovi prepotrebni vrtec za otroke iz Gaberja.
Novo tvornlško poslopje na Lavi zida lastnik tvornice »Cinal« g. Kllrbiš.
Kostanj, ki je letos bogato obrodil po naših krajih, se je pojavil na celjskem trgu, liter po 16 K.
Poročil se je v soboto 23. t m. v Petrovčah podravnatelj podružnice ljubljanske kreditne banke v Celju g. A. Kunej z hčerko veleindustrijca Majdiča v Celju, gospodično Rušo Majdi-čevo.
Izstopil je, kakor čujemo, iz kluba obč. odbornikov SSJ v celjski okoliški občini, obč. odbornik, tiskarnar g. Martinčič.
Cena kurjavi se je v Celju od 1. septembra zopet močno dvignila. Črni premog stane 100 kg 152 K, rujavi 80 K, trda drva 100 kg 140 K, mehka pa 95 kron. Ubožnejši sloji, ki ne zaslužijo niti toliko, da bi se pošteno hranili, bodo morali letošnjo zimo poleg vsega še zmrzovati. Res se nam dobro godi in se nam obeta še bolje v naši bogati državi, kjer imamo vsega dosti.
Zajutrkovalnico nameravata v Celju ustanoviti trgovca Frece & Plahuta.
Shod SLS se je vršil v nedeljo dopoldne v celjskem Narodnem dpmu. Poročal je kot prvi govornik zelo stvarno dr. Korošec o ruskem vprašanju, o nemškem vprašanju in o vprašanju Sredozemskega morja. Kot drugi govornik je govoril dr. Hohnjec, ki je razlagal kaos, ki vlada v vseh zadevah v naši državi vsled nezmožnosti in ko-ruptnosti naše vlade, katera se vsled razkola v JDS, ki je nastal po zagrebškem kongresu, nikakor ne bo mogla ' več dolgo držati. Dr. Hohnjec je rekel, da bodo demokrati sicer 10. oktobra poskusili zopet »limati« svojo stranko, je pa vprašanje, Če se jim tudi posreči, ta »lim« vseeno ne bo dolgo držal in se bo sedanji režim moral v kratkem zrušiti. Shod je bil dobro obiskan in je trajal skoro tri ure.
Ptuj-
Krajevna organizacija narodne-so-cijalistične stranke Ptuj sklicuje za nedeljo 1. oktobra t. 1. javen shod v dvorani »Društvenega doma« ob pol 10. uri dop. s sledečim dnevnim redom:
1.	Novo politično stanje v državi, nastalo vsled zagrebškega kongresa javnih delavcev. 2. Kaj je vzrok vedno rastoči draginji? Poroča poslanec Brandner iz Ljubljane.
Primorje.
Tekme pevskih društev v Rihem-berku, ki se je vršila v nedeljo, se je udeležilo okrog 200 pevcev in 3000 ljudi. Tekma ni imela popolnega uspeha, ker se je je udeležilo samo šest pevskih zborov. Govoril je tudi naš znanec Marij Kogoj, ki Je povdarjal lepoto slovenske narodne pesmi.
V	Dombergu je vsled nalivov izstopila Vipava preko bregov.
Sokolstvo.
»Sokol Moste« je priredil v nedeljo izborno uspelo veseloigro: »V Ljubljano jo dajmo« pod režijo g. Poharca.. Želeti bi bilo, da se dramski odseK kmalu zopet oglasi
Sporft in turistika>
Tekmovanja za lahkoatletlčno prvenstvo Slovenije.
Včeraj popolnde_ so se zaključila lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Kot zmagovalec je izšlo S. K- Primorje, na drugo mesto se je plasirala Ilirija, tretje mesto pa Je zasedel S. K. Jadran. Tekmovanja so zapustila splošen vtis, da razpolagajo zmagovalni klubi s številnim in zelo dobrim materijalom ter da je Slovenija že danes v stanu postaviti team, U bi gladko odnesel prvenstvo Jugoslavije. To je vsekakor razveseljivo dejstvo. Posamezni izidi so nastopni:
Pešhoja 3000 m: 1. Škrajnar (Primorje) 16'45”. 2. Bašin R~ (P.). 3. Saksida (P.).
Tek 10.000 m: 1. Čuk (Jadr.) 37*19*. 2. Praunseis (Jadran) 38’05”. 3. Jamnik (Jadran). Zanetič, ki je prišel tretji m cilj, je bil od sodn. zbora diskvalificiran. ker je bil na potu spremljan.
PetoboJ: 1. Vidmajer (Ilirija) 138.1,
2.	Perpar (Primorje) 127.65. 3. Benei (Ilirija) 105.15.
Končna klaflkacfia točk: L Primorja 70 (64). IL Ilirija 68 (56). ID. Jadran 57 (57).
Gledališče In glasba.
Koncert Gospa Berta de Pap-Stokr kert, nekdanja prof. na tukajšnjem konservatoriju in učenka najžnameniteffa koncertne in operne pevke sedanjosti g. Lilli Lehmann v Berlinu priredi dne
2.	oktobra v dvorani Filharmonije koncert z Izbranim sporedom. Predprodaja vstopnic Je v pisarni Glasbene Matice.
Koncert ge. Zdenke M. Gregurlčeve, ki se bo vršil v pondeljek 9. oktobra ?
dvorani Filharmonije, bo obsegal sledeče točke: 1. Canzone, arija Cherubini iz »Figara«; 2. »Neznam sam«, arija Cherubina iz »Figara«; 3. »Majka« — Hatze; 4. »Pod penderi« — KonjoviČf 5. »Nezakonska mati« — Vilhar; 6. »Samson in Dalila« — Salnt Saens; 7* Molitev iz »Tosce« — Puccini; 8. »Domovini i ljubavi« — Zajc; 9. »Zdrava, Marija« — dr. Schwab; 10. »Po gradi-ni« — Bajič; 11. Margaretlna arija C dragulji z recltatl iz »Fausta«. Obširni in raznovrstni program bo pokazal vse vrline te nadarjene pevke, ki stopa * tem koncertom prvič pred ljubljansko publiko.
Izšla je pevska šola prof. dr. Pavla Kozine, sledila ji bo pevska šola prof, Marka Bajuka.
Društvene vesti.
Ceskoslovenskd Obec v Ljubljani
poridd v soboto 30. t m. ve velkf dvoranč Ndrodniho Domu »posvlcen* skou z&bavu» (žegnanje). Začdtek o 20. hod. Vstupnč dobrovolnč. — Hild* ba. Taneč. Atrakce. — Nfirodni kroje vitany. — Zčbav. odbor C. O.
Zabavni večer dramatičnega odseka »Bratstva«. Vabijo se vsi člani, prijatelji društva na zabaven večer, ki se vrši 30. t. m. ob 20. uri v prostorih restavracije »Lozar« na Sv. Jakoba trga. Spored: Razne pevske točke, šaljiva pošta — volitev kraljice lepote in tekma dolgih nosov, — nato sledi prosta zabava. Vstop prost Prispevki se hvaležno sprejemajo.
Učni tečaji društva zasebnih nameščencev pričnejo prihodnji teden. Razvrstitev tečajev, ozir. dan, uro in lokal bodemo še naznanili v časopisju. Tečaji se vršijo zvečer. Udeleženci bodo imel! prispevati samo za učila in režijske stroške (za učitelja, razsvetljavo itd.). Višina prispevka se ravna po številu udeležencev. Prijave sprejema Društvo zasebnih nameščencev, Cesta na gor. železnico 6. Uradne ure od 9. do 13. fn
17.	do 19.
Društvo davčnih uradnikov za Slovenijo ima letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 1. oktobra t 1. v Justlčni palači in ne, kakor Je bilo Javljeno v »Našem Glasu«, na mestnem magistratu. Opozarjamo vse člane, da se vrše tudi nove volitve upravnega in nadzornega odbora. Predsedstvo.
svila;
modni nakit, vse potrebščine
*a šivilje in krojače
najceneje pri:
H. Sinkovič« H. Soss,
Ljubljana. Kestnltrs it ta
Stran 4.
&	OABOtflAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
»Malo ur vas lele poznam, gospod mirovni sodnik,« Je dejal z odkritosrčnim glasom, »a vendar sem vam vdan kakor star prijatelj. Karkoli je v mojih človeških močeh, storim rad, da vam ustrežem ali koristim.«	•	-
»A kje morem govoriti z vami — zakaj nocoj imam posla Jr Orcivalu!«
»Nu — jutri zjutraj ob devetih, pri meni: Montmartrska plica, številka ------
»Hvala vam, tisočkrat hvala. Pridem!«
Nedaleč od hotela »Belle Image« sta se razšla.
A XXIV.
Baš Je udarila pri Sv. Evstahiju deveta ura, ko Je dospel ©Če Plantat v Montmartrsko ulico in zavil v temno hišno iVežo, nad katero je videl zaželjeno številko.
»Stanuje li tukaj gospod Lecoq?« je vprašal staro žensko, ki je krmila tri velike, zavaljene muce.
Vratarica g a je ošinila s pogledom, izražajočim hkrati začudenje in posmeh.
Kadar se oce Plantat napravi, je namreč dosti podobnejši kakemu staremu plemenitašu nego bivšemu malomestnemu odvetniku; naš detektiv pa, dasi dobiva posete iz najrazličnejših krogov, se vendar ne more — in niti ne mara — hvaliti, da bi občeval s tako odličnimi ljudmi.
»Gospod Lecoq,« je odvrnila starka, »stanuje v tretjem nadstropju, vrata nasproti stopnic.«
Orcivalski mirovni sodnik je oočasi krenii po ozkih, slabo razsvetljenih in spolzkih stopnicah.
»JUGOSLAVIJA*, 28. septembra 1922.
Premišljeval je čudnost svojega današnjega koraka. Bodi si, da je bila misel, ki mu je rojila po glavi, izvedljiva ali ne, vsekako je potreboval-dobrega sveta in pomoči policijskega agenta. Bližal se je trenutek, ko mu je bilo odkriti svoje najbolj tajne misli. Ni čudo, da mu je utripalo srce!
Vrata »nasproti stopnic« v tretjem nadstropju niso navadna vrata. Hrastova so, masivna in še okrepljena z železnimi okovi; človek bi Jih primerjal s pokrovom solidne blagajne. V sredi je napravljena linica z železno rešetko, skozi katero moreš jedva vtekniti prst.
Vrata na levi in na desni so zaprta in znotraj zazidana.
Oče Plantat se je-obotavljal delj nego minuto kakor gimnazijec pred vrati svoje krasotice; nato se je ojunačil in pritisnil na zvonilni gumb.
Odgovorilo mu je škripanje zapahov. Linica se je odprla to skozi rešetko je razločil brkati obraz širokopleče babure,
»Cesa želite?« je vprašala ženščina z najlepšim basom.
»Rad bi govoril z gospodom Lecoqom.«
.vKaj mu hočete?«
.'Napovedal mi je sestanek za danes ob tej isri.»
»Vaše ime in stan?«
»Gospod Plantat, mirovni sodnik v Orcivalu.-?
t»Prav; počakajte.«
Linica se je zaprla in stari sodnik je jel čakati.
»Vraga,« je zamrmral sam pri sebi, »kakor se vidi, ni lehko vdreti pred obličje vrlega Lecoqa!«
Jedva je izrekel sam pri sebi to misel, so se odprla vrata ob glasnem ropotu neštetih zapahov, ključavnic in verig.
Vstopil je. Skozi obednico, kjer ni bilo nikakega pohištva razen mize in šestih stolov, ga je vedla ženščina v prostorno, visoko izbo, ki je služila hkrati za toaletno in pisalno sobo. Imela je dvoje oken na dvorišče, zadelanih z gosto rešetko iz železnih drogov.
štev. 223-
->Gospod naj izvolijo sesti,« je rekla služabnica. spod pride takoj; zdaj ima baš enega svojih ljudi, Ki
naroča.«	.	,	no-iedatf
Toda stari sodnik ni sedel; bolj ga je zanimalo
čudni prostor, v katerem se je nahajal.
Vso širino ene izmed štirih sten je zavzemal obesaiu»* najneverjetnejša oblačila. Videl si ob iružabne sloje, od novomodnega rokimi zaleki in rdečo rozeto v gumbnici do crne -9 bluze predmestnega postopača. Na polici vrhu ^besainnt
šopirilo na lesenih glavah do tucat lasulj vseh barv in ^ cev. Spodaj je stalo obuvalo, kakršno je pristojaio s obleki. V kotu si videi bogato zbirko palic in dežnikov.
Med kaminom in oknom je stala toaletna mizica oa marmorja, polna čopičev, esencij in majhnih lončkov madami in barvili — zaklad, ki bi ga zavidala detektivu sikatera ničemurnica iz velikega sveta. _ ________________ _
Drugo polovico stene je zavzemala knjižnica, napo™ s časopisi in papirji, ki so se kopičili očividno že dolge ffie Tisto pa, kar se je zdelo mirovnemu sodniku najbou v tej čudaški sobi, je bila velika žoga od črnega baršuna, w
visela pokraj zrcala.	<aVj»
V	to žogo je bilo zapičenih obilo bucik s svetlimi s L, cami, in sicer tako, da so tvorile vse skupaj dve £>es HEKTOR - FANCY.
Ti dve imeni, srebrno bleščeči na črnem baršuna ozadju, sta priklepali oči že od daleč, kamorkoli si se v
stavil.	,	pc0dl
Gotovo je imela žoga nslogo, spominjati gospoda vsako uro na zločince, katerim je bil za petami. Mnogo se je moralo že zvrstiti na njenem baršunu, sodeč po tem, zelo je bil ogoljen.
(Dalje
H
MALI
OGLASI
PRODAJA:
Pozor amerikanci in
PRIMORCI! Malo posestvo Bb Dolenjskem, nova enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem blizu kolodvora. Pri hiši sadovnjak, Hjive in travnik, ob cesti in potoku.Vrlorodovitna zemlja, nedaleč mali gozd in steljnilc. Naslov v upravi lista. 555
VELIKO POSESTVO pri Mariboru, veliki sadovnjak, vinosrad, žitno polje, Živina, lepe ltfše za 4,000.000 K.
Posestvo, priložnostni nakup, četrt ure oddaljeno od kolodvora, 10 km od Maribora, lepa vozna cesta, 17 oralov polja, 2 orala vinograda, 4 orale gozda, ostanek polje, gozdovi, sadovnjaki, hiša s 4 stanovanji, stiskalnica, 2 skednja, 6000 1 mošta, vinogradi, 2 krave, 9 prašičev za 1.200.000 K. Posestvo pri Makulah Poll-čane, 4 in pol orale, hiša * takoj razpoložljivim stanovanjem, premoga bogata lega K 120.000.
Vila in elegantna najemnin-ska hiša, v bližini parka, stanovanje takoj na razpolago 2,500.000 K. Realitetna nirama *Rapid*, Maribor, Gosposka uL 28.
558
VRTNARIJO, popolnoma urejeno, 2 orala dobrega vrta, na krasni legi, tudi za stavbišče zelo primerno. Celje, Ljubljanska cesta 23a.
554
PSE, pristne ovčarje, dobre čuvaje S. Potočnik, Šelen-burgova ulica 6/1.	548
GOSTILNA v Maribora, 2 orala zemlje in gospodarsko poslopje.
Posestva od 3 do 120 oralov.
GRADIČ s 3 orali parka.
kompleks hiš, poprej e tovarna za 1.800.000 K.
TRGOVSKA hiša ta gostilna ter 10 oralov zemljišča.
VILA pil kupa takoj stanovanje.
Hiše v Mariboru in na deželi, pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica št. 3.	499
KUPI:
POZORI KUPUJEM stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.	556
MALI MOTOR za kolo, za na zadnje kolo ali za v sredi montirati 7. vsemi pripad-ščinamL Naslov v upravi lista.	555»
SLUŽBE:
MODiSTINJA, spretna, prvovrstna, želi premeniti me-
sto in sicer takoj. Pismene ponudbe pod »spretna*. 557
MANIPULANTNI URADNIK vinske in špirituozne stroke. obenem izvrsten vinogradnik in kletar z dobro prakso in teoretično 12-obrazbo in dobrimi izpričevali išče, oziroma želi spremeniti dosedanje mesto h kakemu podobnemu podjetju, oziroma, kot vinogradnik in kletar h kakemu vinogradu. Pogoj malo stanovanje. Ponudbe se prosijo pod šifro »Vino in Splrituo-ze« na upr, lista. 552
MLADA GOSPA želi vstopiti kot sotrudnica, blagajničarka ai družabnfca v špec. trgovini v Ljubljani ali v Mariboru. Naslov v upravi lista.	544
PRODAJALKA, vešča nemškega in slovenskega jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Reflektira se le na dobro, zanesljivo moč. Naslov v upravi lista.
529
RAZNO:
REZANJE DRV Z MOTORNIM OBRATOM! Naročila se sprejemajo Ludvik Ileršič. na Friškovcu pri Ljubljani.	533
KDO Ml POSODI 25.000 dinarjev v svrho otvoritve gostilne za dobo treh let oroti primernim obrestim. Za kritje denarja Izdam menice. Cen}, ponudbe se pro-
si na upravo iega lista pod »Bančni uradnik«, 537
lumimmiiiimiimiuiutuiji. Himnami
Proda se
za
P. a gospodinja Šivilje^ krojače, čevljarjev in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najbolj šivalni stroji
„Gritzner“
v vseh opremah materijal predvojni, cene nalniijt edino le pri
Josip Pefelincu
Ljubljana, So. Petra nasip št 7.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle, olj«, vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih Strojev in koles. — Potrebščine za ilviije, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blag-o, srake, kravate, Ščetke, palic«.
Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnižje cenel	Točna	postrežba	I
kupuje vsako množino po najvišji • ceni tudi letos
IMM OIHT PflHHDLZER Mm lin.
m
©
m
VRTNAR,
krasno pesniško zbirko, ki -r je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, .Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16'—, vezanemu v papir Din. 20—, v usnje krasno vezano Din. 50’—%
©
sukno.
promenadne in ip° , obleke v bogati >z
A.&E. SkabeJJ
Ljubljana, Mestni trt*^, ••••••• •••***
AUTO
Bencin. — Pneutn® Olje. — Vsa pop?® ^ Mast. — In vozni®* jfl Le prvovrstno bla^Jj delo po solid- cena*1 **
3ugo*Auto d.*0, v Ljubljani, gf
išče se lokal
nem kraju. Ponudbe pod „lokal" na upravo *|SV
stavbeni prostor
za zidanje malih stanovanjskih hiš ali pa industrijo v Ljubljani. — Naslov pri: A LOM A COMPANY, anončria dr., Kongresni trg 3/1, Telefon štev. 174.
Damske kostume, plašče,
francoske toalete.
Obleke za gospode po najnovejšft krojih izvršuje po naročilu in meri v najhitrejšem času
F. Potočnik
krojačnica za dame in gospoae
Ljubljana, Selenburgova 6/1«
Sprejemajo se tudi naročila iz dežel® po znižanih cenah.
• Sprejmemo spretnega, agil-; nega in zanesljivega
(akviziterja
S za nabiranje oglasov za •
• časopis in razne publikacije. $
• Zglasiti se je v upravi na- •
• šega lista med 9. in 10. uro • S dopoldne. Prednost imajo v J 2 tej stroki že izvežbani akvi- S
• •, — •
•	zitenji.	•
• • •••••••••••••••••••••••••••
Cailca tega deli-katnega llkera le
mim. ___________________
Priporočamo:
Cognac Dalmatia Medicinal
in druge izbran« likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Pran dalmatinska odlikovana parna destilacija
V. mORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Rordin, Ljubljana, Beethovnova ulica 9.
iffiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
Električni stroli
proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka
Karol Florijančič, Celje,
Proračuni brezplačno!
■mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
nSLOGRAD
Slovenska gradbena in industrijska d.
Ljubljana.
Tek©9 račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani: Tei. inferurb. 180« — Tehnična pisarna v tovarni Keršič, Sp*
Izvršuje:
stanovanjske hiše
trgovska poslopja,
Zastopa s
patent dr. ing« Empergerfl **
Emil
Adamič:
jugoslovanskih narodnih pesmi
I. del (mosHi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din,
Naroča se pri
ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8.
Pevska društva segajte pridno po njih!
GO
.Glavni In odgovorni urednik Zorko fakin.
izvrševanje konstrukcij^ * moderne industr. zgradbe, armiranega betona z # betonske in železobetonske ^elezniniivložkamizavist> -
Vse vrste vodnih naprav podobno.
na podlagi 25 letnih izkušenj. Izdelllie S	-
r	#	vse vrste tehničnih Pf
Specijaliteta: železo« j ektov, statičnih preračun^ betonske cevi za vodne na- stroškovnihinrentabilitetn*** prave in vodovode.	proračunov.
••• Gradbena vodstva: Kranj, Tržiž, Logatec.
Inscrati v JDBOSLBVOr imajo vel uspeh!
Izdaja »Jugoslov, oovinsko d. d.«,
Tiska »Zvezna tiskarna« *