Teheranska konferenca je dala osnovo za nov "borbeni zalet Evrope. Danes, ko ze ' izvršujejo sklepe konference vsi zavezniki in ko jih izvaja jo tako pri vojaških operacijah kot pri politič= nem urejevanju, je pomen Teheranske konference Pac ze vsakomur razviden. Protifašističnim bor= cem je pripravila konferenca nove velike zmago, fašistom in njihovim pomaga-em po posameznih e~v\= ropskih deželah pa strah in trepet. Poizkusi fa= Šistov in rakuni izdajalcev na razkol v zavezni- škem taboru no doživeli nov polom. Vej in po litiani razvjj v zadnjih tednih je dokazal,da oe blok zaveznikov: Anglije, Sovjetske Zv'&ze in merike vedne trdnejši in da so vedno enotnejši njihovi naperi za 6im hitrejšo in cim popolnejšo zmago nad f a^i sanomu Ta enotnost zaveznikov prina ša nai skorajšnji zmagovit konec vojne,sovraŽni= kom pa približuje zlom in kazen za V3a grozodej= stva, ki so jih vršili nad evropskimi ljudstvi. -Jngoslovan-ki narodi so pod modrim vodstvom darbala Tita v vec kot triletni borbi ves 2as za siec.^vali cilj, ki ga danes izvršujejo vsi zave- zniki, to je borili smo se proti fašizmu in V3em njegovim pomagačem. Fujno je, da so združeni za- vezniki morali voditi račun o tej naši borbi in s?min tem je poštelo nujno tudi to, da dobi naša TOV Jzasluženo priznanje. Potrebna je bila trilet na borba, da si je resnica o na3 odprla pot v svet. To dejstvo vezano na poudarjeno željo naše ga vodstva, da se ostvari cim širša enotnost ju= goslovanskih narodov za zadnji vojni napor,je da lo pogoje za sporazum med predsednikom Hacional= nega Komiteta Osvoboditve Jugoslavije tovarišem maršalom Titom in predsednikom jugoslovanske kra ljeve vlade dr. SubašiSem. Sporazum, katerega točke smo v naši literatu ri "Je večkrat objavili, pomeni priznanje nase NOVJ pod vodstvom maršala Jugoslavije tovariša Tita - 1 - kot edine zavezniško 3ile na ozemlju Jugoslavije. Sporazum je priznal vse pridobitve jugoslovanskih narodov v triletni "borbi s priznanjem federati/= ne, demokratične ureditve Jugoslavije z njeno 3a Časno upravo KJVNOJ-em in NKOJ-em. Naloga kralj 2= ve vlade v Londonu je po sporazumu ta, da skroi za oskrbovanje narodov Jugoslavije 3 pomočjo ino zemsir/a, da skrbi, da bo f.elo v inozemstvu odgo- varjalo delu doma ter dq Sciti interese nabili n-r., rodov in nase InOVJ v inozemstvu. V 6 članski kr*», ljevi vladi v Londonu sta dva odposlanca NKOJ-a Sporazum potrjuje sklep II, zasedanja i.VtfOJ-a, rla bodo vprašanje kralja rešili narodi Jugoslav:. je po popolni osvoboditvi do- o""ine. TrJco .10 bi"1.:', doma in prec cvetom dokončno r&z bi.ti vsi poizlr-icj. za razbij^p^e enotnosti jugo- slovanskih narode v v 110 VJ in pel vodstvom AVTIOj-a, tako so bila izpodnc3ena tla vsem poizkusom vo^a Skih formacij, 1".. so trdila, da se r.imo NO V J na= slan j a j o na zavetnike odnosno na kraljevo jugo- slovansko vlado v London:. Izdajstvo Mihajlovica in domobrancem jo bilo razkrinkalo. Domobranski in Setniski vo~aLi so postavljeni prec. dejstvo : ali se pri dru z i j NOVVT pod vodstvom ma-š^la E±t& ali Pa bodo br -z, >Ngojno do lili usodo nomslnh i'a ; 'si:,tov. Možnost:' ja skrite igre ni vec. Kam pa so dogodki doma in po svetu ra z sirili na3e naloge. Dogodki po svetu so nam po".azali,da se bliža hiter zlom iiitler jancev, da se bliža na 3a končna zine ga Dogodki doma so nam 00trdili le gitimacijo edinega zastopnika volj® združenih za veznikov na ozemlju Jugoslavije. Od nas samih pa je odvisno, kdaj bo na'aa domovina osvobojena. In kot nam razvoj omogoča, tsko tudi zahteva od nas, da do skrajnosl.!. stopnjujemo napore za zmago. 0- mogoča nam to z, to, ker so slovenske ljudske mno 21 ce spoznale, da je bila edina pot brezpogo jne=- ga boja proti f ,h. zrnu pravilna, ker so spoznale, da je enotnost Jsvobodilne Fronte in trdnost nje nega vodstva vodila nas narod od zmage do zmage in ker so spoznale, da je rešitev domovine le v skupnem boju vseh Slovencev. Sporazum nam omogo ca, da pritegnemo še nove sile v nas boj tudi za - 2 - to, ker je stopnjeval razkroj v vrstah domačih izdajalcev od Nedica do Paveliča, Rupnika in Itli= hajlovica. Velike so s tem naloge, ki nam jih nalaga to zadnje obdobje domovinske vojne, otopnjovati mo= ramo mobilizacijo vseh Slovencev za dokoncini iz= ^on sovražnikov iz naše svete domovine. Mobiliza cija mora obseci -vse ljudstvo in vsa sredstva na roda. Kar je za orožje sposobno, mora v zadnji ■)oj s Titovo vojsko, vse ostalo mora stopnjevati lvoje delo v zaledju. Pritegniti moramo v boj vse tkrivaSe. Njr.hov beg jo nemasten in strahopctun tor j^ zločin nad slovenski,!?, narodom, zločin nad 1 ju 1 ■.:•) oblastjo. Pokazati moramo domobrancem nji aovo pjt izdai stva? pokazati j i moramo , kako jih varajo njihovi voditelji, pokazati jim moramo,da nima njihova bcrba drugega izhoda, kot pot prod narodno sodišče, Razbiti moramo cctniške agente, razkrinkati njihovo ge3tapovsko izdajalsko vlogo. / idar so naši Na:rodno Osvobodilni Odbori da nes o• vseh t;vložnikov priznana oblast, so slo= vensk. ljudsk i oblast. Gre naa z-i vse Slovence. In c;.| >a v ni o ne noro iztrgati zmage, odpiramo se zadn;, ; vrata vsakemu, ki se hcoo pridružiti na- ii fcc jI in v nje o o:JLliti prcjSnjo napake; ' ior pa še danes 3toji ob strani ali celo kot Se tur. £ odnosno domobranec podpira nemške fašisti ene c upatorje, ta ne 3pada v slovenske vasi,vse take Jiora slovenska vas 2e danes izvreci in iz vas skupnosti mora izključiti i,udi vse one, ki tem izdajalcem kakorkoli pomagajo. nogo lahko napravi slovenska žena,da bo na= §a d movina cim prej svobodna. Slovenska zona jo prev ,ola vso delo na terenu, da je s tem omogoči la m bilizacijo V30h mož za NOV. In še je prav slo7 .nska žena tista, ki more in mora odpreti o-- ci 7 siepijencem, ki še niso našli poti v enotno bcrV slovenskih in jugoslovanskih narodov ;; ~ d vodr.uvom našega prvega borca maršala Jugoslavijo TIT*. Lev Modic h i z p i s nabodnsgi 1007 slovenskega naroda razpisuje narodno"Tek movanje zmagen. 1. ) "Tekmovanje zmage:' ima namen do skrajio= sti zvišati borbeno enotnost slovenskega naroda, stopnje v? Ji "borbene napore slovenskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi s popolno mobilizacijo vseh narodu zvestih sil, približati zmago in je na njo pripraviti. 2.) Tekmovanje bo trajalo od 20. avgusta '-C 20. oktobra 1944. 3.) Tekmuje se na vseh področjih narodno o->/-o bcdilne borbe in v izgradnji nove slovenske ob s ti za izvršitev postavljenega načrta in za dos<^= go najboljšega uspeha preko postavljenega načrta v okvi.ru tekmovalnega načrta združene Slovenije. 4.) Tekmujejo vse organizacije OF. Tekmovanja naj se udeleži V3ak Slovenec in V3ak slovenski kraj. 5.) Tekmovanje organizirajo in vodijo po navo dilih IOOF Okrožni, rajonski in terenski odbori OF 3 pomočjo odborov množičnih organi zac j j OF: olo= versko ProtifaSistišne Ženske Sveže (SPŽZ), Zve= ze Slovansko Uladine (ZS&I) in drugih. 6.) Uspehe tekmovanja ocenjuje IOOF za postne zna Okrožja, Okrožni odbori OF za 3voje rajont * odbore, rajonski odbori OF za svoje terenske orga nizacije in terenski odbori OF za posameznike svo je organizacije vštevši člane SPŽ3 in ZuM takoj po izvrženem tekmovanju. 7.) IOOF nagradi najboljše okrožje, v vsakem okrožju najboljši rajonski odbor, v vsakem rajon= Lkem odboru najboljši terenski odbor in v vsakem terenskem odbora najvrednejšega moškega ali žen= sko in mladinca oziroma mladinko s posebno nagra= do in priznanjem. 8. ) Podrobno poročilo o uspehih tekmovanja in -ceno za najboljšo trojico pošljejo terenski odbo ri OF Okrajne:^ odboru OF do prvega novembra. Ra= . - 4 - ,onski odbori OP pošljejo poročilo o "tekmovanju, opremljeno z oceno terenskih organizacij ter po= sameznikov iz terenskih odborov ter predloge za nagrado Okrožnemu odboru 0? do 10. novembra, i sto pa Okrožni odoori OF preko svojega Pokrajinskega odbora Izvršnemu odboru do 20. novembra t.l. Tekmovanje se vrši in zaključi: 1".) V okviru tekmovalnega načrta združene Slo veni j e. 2.) Po posebnem pravilniku o tekmovanju, kar oboje prejmejo vse organizacije OP od svojih nad rejenih odborov OP. 3.) In po navodilih v posebnem glasilu,ki ga bo izdajala za cas tekmovanja Komisija za tekmo= vanje pri I00P. Smrt fašizmu - svobodo narodu! za IOOP: Sekretar: Predsednik: Boris Ki dri 6 1. r, Jotip Vidmar 1. r. NAŠA. PRVA DOLŽNOST ftpše prvo telonovanje je izpadlo v splošnem prav lobro. Skoraj povsod so tovarišice prekor&= žile okvirni na'6rt, katerega smo si stavile.S ko liko /ečjo vnemo se bomo oprijele zdaj novega te kmoviv ja, saj je to "Tokmovgnje zmage". Ime samo nam p da moremo vsi, prav vsi Slovenci tekmo vati .. izvrševanju svojih dolžnosti, da bomo o .tem u.iprej dosegli zmago. To tekmovanje je za- sncvM.10 tako Široko, da prav nobeno delo ne sme stat.i. izven njega. '.Tekmovale bomo v tem, da: "1 mobiliziramo vse sile za našo voj3ko. No= ben . ; orožje sposoben moški no sme ostati doma! Vz^o,'imo vas, da bo sama izročila skrivace,xibež- nike in pobegle domobrance! Mobilizirajmo tudi - 5 - naše tovarišice! 2, Da "bo naša vojska do voljno oskrbovana s hrano, da zanje peremo in šivano. 3* Ea mobiliziramo vse naše tovarišice ja bol ničarke, za delo v vojaških edinicah. 4. Da oskrbujemo naše bolnice s hrano in sa= nitetnim materialom, 5. Da delamo za ra zkroj v sovražnih vrstah s tem, da jim z letaki, z literaturo in ustno pri= kažemo, da so na napačni poti in jih pripeljemo v naše vrste. 6. Da sodelujemo pri graditvi naše narodne oblasti, da se zlasti udeležujemo Krajevnih zbo= rov ^volivcev in pomagamo Kc^3iji za ugotovitev zločinov, odsekom i za socialno skrbstvo in za ob novo ter našemu Fdečemu kri'>u. 7. Da politično dvignemo našo vas s politih nimi in ci talnimi sestanki in predvsem s tem, da damo vsakemu delo. 8. Dn kultu t :> dvignemo našo vas s kulturnih ri prireditvami, - kr J i žicami in čitalnicami, da organiziramo dop nifjovo, z ustanavljanjem šol. in večernih tečajevv pevskih zborov in orkestrov. S. Da pri te g? imo vse mlačneže, ki so stali do slej ob strani. 10. Da dvigi*, .no naše gospodarstvo in gospo- dinjstvo s taiij da posvetimo vso skrb špranjanju pridelkov, jesenski setvi, živinoreji, predvsem prašičjereji. Se mnogo dela bi se drlo našteti. Še enkrat: nobeno še tako malenkostno dole no 3me stati iz= ven tekmovanja! Vključite se v načrt, k a terega jo postavila naša vas! G-lejte, da se bo t e k m o = vanje izvršilo čim h i t r e = je in čim bolje! Od nas je odvisno', da si preko tekmovanja zmage čim prej priborimo zmago! - 6 - £3. -- /M mmtKE MANI.nSTIEiJO S i: U P N O ZA TITOVO JUGOSLAVIJO PO 3PŽZ Pošiljam vam vrstice, ki sem jih oživela na prvem kongresu. A?ž"za Hrvaško Istro. Iz Slovens^ kega Primorja se nas jo udeležilo kongresa 7 to= variSic in sicer 3 tovarišice iz Brkinskega okro ž j a, 4 pa iz Istre. Srečanja z brati Hrvati smo se zelo veselile, nismo pa pričakovale take pri= 3ršnosti, ki smo jo občutilo že ob srečanju pr= vih patrol, ki so nas spremljale od stanice do stanioo. Ked potjo, ko smo so bližale cilju, so nas ve3 cas spremljala, zavezniška letala. Sli so ravno Peko bombardirat. Ob grmenju bombnikov se nam je zdela pot krajša in lažja. Vsa naša srca so go-. rila, to so naši zavezniki,konferenco gre go pc ; ravit. Tovor: :*ioc iz Hrvatske Istre so bi le z o bvešcene o na L cm prihodu in so nam prišle naspre i. Ko so nas opremljale v bližnjo vas, so 1 juder pripovedovale z velikim vesel j om, da smo me Sle .~enke. delegatke iz Slovenskega Primorja. Seved >, je^bilo nato polno vzklikaj a: "ŽiveLe Slo vonko , "Živelo bratstvo jugoslovanskih narodov". Konferenca so je vršila sredi gozda. Pogled na 3pravod? ki se je pomikal iz vasi v gozd nas jo vso zadivil. Pilo je nad 2000 civilnega probi valstva, od najmlajših pionirjev pa do najstarej Ših osivelih mamic in očetov. Okrog 1000 pa jo bilo vojske. I^ad sprevodom je vihralo okrog 30 jugoslovanskih zastav. Polog tega so vihrale še angleške,"ruske in amoriške ter italijanske za= stave, kor je bila na konferenci zastopana tudi italijanska manjšina. Točnega programa o poteku kongresa si nisem mogla zapomniti, zato bom omenila, le nekatero ri. Konferenco je otvorila tovarišica iz Okrožne ga odbora JJ-5. Prvo so pozdravili konferenco pio _ 7 - ni rji, pa je II. hrvaška, tuigača napravil-a psrtte.de .fiie. Ploskanje in vzklikanje : -j bilo nepopisno. Itfslokatero oko pa je pri ton ostalo suho. 31ec.il je nato govor tovarišice Line, članice Ob.K KP*i. Nato je pozdravila konferenco tovarišica l!ar , predsednica AJŽ za HrvaŠko Istro. Pozdravil *e kongres tudi komisar II. brigade, nato kapetan :«- talijanskega bataljona v imenu italijanske narod ne manjšine, prav tako -tudi Alina, zastopnica i ta lijanskih žena v Trstu. Z velikim veseljem so sprejele v program tudi naš pozdravni govor. Konferenco jo prišel blagosloviti duhovnik iz bližnjo vasice. Blagoslovil je tudi nov omladin= .ski bataljon "Olga Ban", Id se je ta dan foimi= ral. To imo jo dc oil po padli, hrabri partizanki.. Zmolili so pri tem slovesu ocenaš v spomin padito Iji Churchill in Roosevelt!" V imenu 3S&I je po= zdravila množico tovarišica Panika MnruŠicPri= i^az^la je neizmerno predanost slovca.ske . mladine do narodno osvobodilne borbe. Ta mladina se je zbrala danes tukaj, da to predanost še potrdi v prisotnosti naših velikih zaveznikov v času, ko naša NOV dosega tako veliko uspehe. Po končanih govorili je nastopila Korpusova i gralska skupina z izbranim sporedom. Žela je veli kanske uspehe. Najbolj jo bila množici všeč Xlop= čičeva igra "Kaoi". Ko so slišali, kako razlaga sin materi, kako radi in koliko žrtvujejo parti= zani, da osvobodijo svojo domačijo, svoj grunt in proko njega tu naš veliki slovenski grunt, je bilo marsikatero oko rosno. Manifestacija je bila sklenjena s petjem him ne "Hoj Slovan* G-anljivo jc bilo videti si vela so starko in s ^ce, kako so med mladino in pio= nireki poli iz na srca: "Srna zemlja naj pegrez ne, tega kdor odpada!" Zaradi odpadnikov, zaradi - 14 - izdajalcev so trpeli dolgo vrsto let. Zdaj pa ve do, da "bo vse izdajalce zadela pravična kazen. Zato so prišli od blizu in daleč, da z mlajšimi in"najmlajširni manifestirajo za novo Titovo Jugo slavijoenakopravno družino svobodnih narodov Jugoslavije. Naslednjega dne so vdrle na mesto zborovanja sovražne edinice. Nikogar niso več našle. Videle Pa so zavezniške zastave, ki so jim povedalo, da so ne borijo proti njim osamljene slovenske ii jugoslovanske čete, ampak da imajo pred seboj šti ri močne zaveznike. Iz napisnih tabel se jim je režala njihova usoda: "Smrt okupatorju!", "Smrt fašizmu!", "Smrt domačim izdajalcem!" Videli so napise: "živel maršal Tito!","Živela svobodna zdru žena Slovenija v federativni Jugoslaviji!", "Ži= vela oborožena enotnost jugoslovanskih narodovi", Živela nova Titova Jugoslavija!", ki so jim ja= sno izpričali voljo naroda, ki se nc da zlomiti, ki so bori do končne zmage. O umi mm/ m imm LHmm Odnos slovensko narodne, dn- hkratične obLasti do vere in cerkve ter d u = hovščinc jo SNO S na svojem prvem zasoda= nju označil jasno in dosledno na ta način, da jo slovrsno proglasil svobodo v e 3 t i kot nedo i-akljivo osnovno pravico slovenskega ljudstva, ki mera biti zajamčena. Načelo o svobodi vosti , veroizpovedi in bogočastja je OF slovenskega na= roda v vodstvu osvobodilnega gibanja dosledno iz poli: ovala. Nobenemu duhovniku se ni skrivil las zarezi tega, ker jo duhovnik. Svoboda voroizpove di j opravljanja bogočastj a je slej ko prej za= jam;" a. Slovenska narodna oblast no vrši prav nobc v protiversko propagando, ne odbija duhovni kov ; narodno osvobodilne borbe, temveč jdm prav nasprotno omogoča aktivno udejstvovanje.Vsom ver - 15 - I ni ko in omogočen popolno izvrč ovenj o ve rokih )pra vil. Pa no sanc to, svojemu narodu zz/osti katoli ški duhovni.'.:! Iraško v naših šolah neneteno oprav ljajo verski pouk. Ustanovili smo Versko Komisi= jo, sestavljeno napol iz laikov, napol iz duhova nikev, zato da odpravimo vsa trenja mod cerkvijo in med narodno oblastjo, da zajemcimo nemoteno bogečastje in z njim svobodo vesti. i vsem slo= venskem osvobojenem cscmlju se vršijo duhovniško konforoncc, na katerih so obravnavajo vsa vpraša nja glede pravilnih odnosov med slovensko narodno oblastjo in duhovščino, zlasti pa vsa vprašanja glede doslednega izvajanja načela o svo ;.odi vesti, veroizpovedi in bogočastja. .Toda to so ni vso. Narodno osvobodilna borba in narodna oblast navedene osnovno pravico zo sedaj uvaljav Ijata in sicer tudi s strani naših vojaških so= diše. Naša vojaška sodišča, ' i so temelj z n^-šr. bodoča demokratična ljuds":^ sodišča, -icaijc z vso Blodnostjo vsakogar, ki groza osnovne pravico slovenskega l^uastva. Kakor naša narodra ^ l..st zna streti in s:icer :.eu sinil Jono slehernega izda= j ol ca, pa Čeprav se o do v;. \ črno suknjo in va svojo zlcoins.co delo v j o z.a masni škim posvo= c .njem, tako no ščiti šc taki visok položaj funk c:: nor j a prod strogo obsodbo, če to zahtov inte r. . slovenskega ..jU^stva i:, co 30 ogrožene- z nje %r im zločinski delovanj om temeljno demokrati č= oravjco. Naj n "/>-••'.urno some on primer, ko jo ■ .; i:rod Tdrij.s Področnim vojaškim s^disccm t...«. 25. VI. a 1S'-' • obsojen na prisilno delo bivši carinik okroziiof odbora OF za Kanalsko okrožje, for jo javno n. - I al slovensko duhovščino tar s ra= v o vojsko sv. )d: 'jlovcnskoga ljudstva. Poli- tika Osvobodilr: ''rento jo sloj ko proj ta, da so m: irajo z vso doslednostjo streti vsi .narodni iz= dajalci, ki so v tozki osvobodilni borbi zabodli no z v hrbet svojemu lastnemu narodu, pa o o tadi skriva j o svo j c zlo čin sko delo van jo za duhovnih • .:im poklicem. Drugo načelo pa jo aoslodno izpolnjova njo načela o svobodi vosti, veroizpovedi in bogo čast j a, ki mora biti zajamčeno zn V30 in proti - 16 - vsakomur. Prav tako stališče zavzema OF tudi v vpraša= nju zasebne lastnine. Dokaz k temu je, da so med najvidnejšimi pristaši OF tudi imovitejši sloji, ki niso nasedli natolcevanjem belogardistične ga časopisja, ki govori o nevarnostih komunizma, o "komunistični" OP, ki da ima namen spreminjati lastninske odnose. 3 prezirom in nasmehom -- gredo preko klevet narodnih izdajalcev, ki v upanju,da razbijejo narodno enotnost, očitajo OF, da hoče postaviti načelo o nedotakljivosti osebne lastni ne na glavo ter odvzeti vsem imovitejšim slojem premoženje, čut solidarnosti in povezanosti vseh narodnih slojev ni bil v slovenskem narodu še nik dar tako živ, kakor danes, med težko osvobodilno borbo. Pri vsem tem plemenitem delu sodelujejo tudi posedujoči sloji, pri katerih ni opaziti, da bi se bali strašila komunizma, ki jih bo po tojni razlastil, kakor j lh straši belo gardi stična in plavogardistična propaganda. V skladu s tem o= snovnem načelom o • nedotakljivosti 7 i3ebne lastni ne, kj jo povdarjajo-neštetokrat s 3trani OF, pa tudi t ;?trani Protifa.šističnega"Sveta Narodnega Osvob, 3 en j a Jugoslavije, saj sta že dne 3. II. 1943. predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar ter vr= hovni komandant NOV in POJ maršal Jugoslavije to variš Tito slovesno izjavila, da je z a s e b = na lastnina nedotakljiva in da ima vsakdo popolno možnost lastne pobude1 v industriji, trgovini in v k m e t i" j s t v u , pa se to dosledno uveljav= lja s strani naše narodne oblasti, zlasti tudi s stra i naših vojaških sodišč. Vsaka nepraviLnost, ki bi utegnila ogrožati to načelo se strogo zati ra t starejša tovarišica. Prikazovalo jim je vso veličino in vso težo naše borbe, prikazalo jim in... kaj V3e star i žrtvujejo za svobodo in zato, o- se bo o= troi-o^i godilo v življenju boljše, kot ,e je star šem, Otroci niso hoteli stati ob strani.Pomagati so :ačeli pri delu na polju, saj morajo vendar delati namesto bratov, ki so v borbi. Na marsika ter1, partizanski njivi si videl učence in uoit.7_;" stv pri skupnem delu. Otroci so nabirali zdra= vilne čaje za vojsko in bolnice, pomagali so pri raznašanju pošte itd. Vsi pa so se zavedali, da se je treba pridno, pridno učiti, saj je treba nad maditi mnogokaj, česar jim fašistična šola ni JLa in da se ie treba priprav:' ti za bodočnost, ki je njihova. Pasi stični učitelji bi čudno gle= dQli, če bi videli, kakšno razpoloženje je vlada lo na šolah ob sklepu Šolskega leta. Otroci so bili žalostni, da zdaj za nekaj časa ne bo pouka .in marsikje na željo staršev s poukom sploh niso prekinili. ., " : " Kmalu se bodo šolska vrata spet" odprla.ZaČe== .lo se bo drugo šolsko le$o, ki bo dalo nam in na šim otrokom svobodo. Otroci se bodo z velikanskim veseljem vrnili v svoj drugi dom. Učiteljstvo se bo z Še večjim veseljem vrglo na delo. V prakso .bo zdaj preneslo to, kar se je naučilo v dveh Po .krajinskih učiteljskih tečajih ali pa v Okrožnih učiteljskih tečajih, katere in žene! Pripravimo za novo šolsko leto naše otroke in naše učilnice. Povejmo otrokom, da se imamo naši' vojski in" obla sti zahvaliti, da imamo slovenske Šole in" da nam bo naša vojska lanalu, prav kmalu priborila svobo do, ko se ne bo več treba bati, da Vbi Svabi ali švabobranci motili naš pouk, požigali naše šole .in pobijali ali aretirali naše učiteljstvo. 0ko= lica, v kateri živi naša mladina, naj bo svetla in vedra, saj se v njej vzgajajo vedri in veseli ljudje, ki se no bodo dali nikoli več vkevati v spone suženjstva. Skrbimo, da bodo naše učilnice snažne in prijazno urejene. Slovenske žene in matere! Se na nekaj je tre ba misliti pred začetkom šolskega leta! -go na ših vasi je še brez šol, ogromno naših otrok je še brez pouka. Pomagajte pri ustanavljanju šol!. Pripravljajte prostore, predlagajte naš~ najbolj tovarišice za učiteljico! Naš narod je znan po vsem svetu kot junaški narod, ki si je v najtez= :]ih okolnostih priboril svobodo. Naj bo zn;-n tu=* ai kot kulturen, prouvetljen narod, ki si je sre .di srdite borbe postavil šole""in večerno tečaje, .v katerih so vzgaja, da bo znal v svobodi izgra= diti svojo domovino in razvijati vso svoje sposob no sti. Slovenske žene, tclonujmo! 3va. TAKO so teeuovaib mm&mm ^mfmša^m..' Žene so tekmovale prav v vsem delu. Povsod si " - 22 - jih videl: pri mobilizaciji* na sestankih,na tro silnih akcijah, pri neumornem propagandnem delu, videl si jih, kako pripravljajo obleko za na Še borce, kako skrbno pošiljajo v bolnice pribolj= ske za našo ranjence, kako agitirajo'za JkVNOJ- sko posojilo narodna svobodo. Največji uspeh pripada ženam Okraja N.v oko= fjološkem Okrožju. Vse ostale okraje so prekosi= le. Ono so nele udejstvajejo v odborih 03*",temveč vso organizacijo OP tudi vodijo. In še neka j! N ji= hov okraj se razlikuje od ostalih tudi po tem,da jo'postal najboljši okraj na'Gorenjskem. V tem o kraju' ze davno ni več moškega, ki bi bil sposo= ben za orozjo, a ni šol v vojsko. Mobilizacija je bila izvedena do kraja, žene so nadomestile moš= ke v odborih 0F, v Gospodarski komisiji, v dolu na polju, prav povsod. Organizirale so obdelavo zcanljo s skupno pomočjo in tako nadomestile moš= ke sile, ne da bi pri tem trpelo gospodarstvo. V njihovem okraju za beloplavo gardo ni več kotič= k a in celč> oni zaslepljene i, ki co se podali v bo le postojanke, se sodaj vračajo domov. Okrajni odbor OP, ki ga vodijo zone, je organiziral tudi šolski pouk in otroci toga okraja ze hodijo v no vo slovensko šolo. Ženo okraja N. so s svojim delom pokazale,ka ko zna zona nadomestiti moškega tudi v političnem dolu in najtežjih poljskih dolih ter enkrat za vselej razbile napačno mišljenje nekaterih,ki mi slijo, da so popolna mobilizacija ne moro izvo= 3ti, ker bi po njihovem mnenju trpela zaledna or= gani:,acija. V okrajih, kjer prevladuje tako mi= sljenjo, razumljivo ne morejo priti do iaraza zen= sko sposobnosti in najvažnejše - mobilizacija stc= ji na mrtvi točki. Ti okraji pač ne bodo mogli tekmovati' s pravkar" opisanim okrajem N., dokler ne bodo našli pravega odgovora na vprašanje: kdo naj nadomesti mobilizirane moške? Okrožni odbor SPŽZ Kamnik dobro razume potre be naših tovarisic bork. Zato se je v tekmovanju zavzel, da posveti vso skrb tovarisicam v vojski. Vsem tovarisicam Slandrove brigade je preskrbel perilo. Poleg tega pa so tovarišee iz Kamniškega - 23 - okrožja po sir le vojski preko 200 -toaletnih vre= Čic z milom, zobnimi šcetkami in pasto, z glavni ki, "brisačami in podobnim. V de3.u za tovarišice borke se je se prav posebno izkazala po svoji i= ničiJativnosti in iznajdljivosti tovarišica 5den ka, clamca 00 SPŽZ in 00 OF Kamnik. Z-a porast svodih vrst so napravile največ to varišice iz Okrožja^Jesenice« V časa tekmovanja so samo v odbore 3PŽZ pritegnile preko 600 žena, ki delujejo v rtrogo ilegalnih prilikah, med tem ko je v vse delo, predvsem v delo za naso vojsko zajeto še več žena. J^aŠi so mobilizirali v Jeseniškem okraju.KLno ge žene so jih presenetile s 3vojim" zadržanjem. 7 neki hiši se je mož leno obotavljal in mraržl. Toda žena ga je opozorila, naj bo bolj uren, "kaj ti tovarišem se mudi". Oči vi dno ni bila zadovolj na z moževo neodločnostjo. Predno je odšel,je ho tel iz nahrbtnika vzeti nekaj perila, ker se mu je zdelo škoda preveč nositi s seboj. Žena pa ga je prestregla in ga z resnim glasom opozorila na njegovo bodoče tovariše, stare borcB,lc1 bodo mor da njegovo odvišnje perilo potrebovali.Naši par= tizani so drug za drugim spoštljivo ponavljali: "To je prava žena". Pra.v na"rob.i nemške postojanke v okrožju Sko fja Loka 3ta dve ženi srečali dva kaj čudna po= potnika z orožjem. Njuno nerodno obnašanje in "^vpraševanje ■ •• nemški postojanki je kazalo, da n l sta domačina -] n da nekaj ni v redu. Kaj, če nj~ stft to dezerterj a! Brž se domislita naši zeni.Po vabita ju v hišo in jima hitita pripravljati pa= lačinke. Dobro zamišljena pretveza jima je dnla toliko Časa, f-ia obvestili o zadevi najbližje ga obveščevalca. Zadeli sta! Tujca sta bila de= zerterja iz brigade. Kmalu sta povešenih gLav cap ljala pred obveščevalcem," toda ne v smeri njune prejšnje potis temveč nazaj v brigado pred voja= •Ško sodišče. Tekmovanje je bilo polno najrazličnejših pri merov, ki kažejo, kako se je naša žena v bcibi in trpljenju prekalila v ponosno, samozavestno in - 24 - jorbeno ženo. Ti primeri so obono . tudi vzgled o iim ž en on , ki se niso doumele svoje vloge* v dana '^njem dogajanju, aktivistom pa so spodbuda za še oolj vztrajno in vsestransko politično vzgojo že na. Iz dopisa tovariša Bogdana Oselnika. SLOVENSKR BCNCČUH SE PRCBUJR Ben Hi j a je tisti del slovenske zemlje, ki t|e naj bol;' okusil tujčev jarem. V Benečiji kraljuje 1500 m visoki očak Llatajur. Z enim očesom gleda na \iw-c e tolminske planine, na visoki Krn in n-j, Grego": čevo Vršno, z drugim pa zre v nepregled- no Furlansko nižino. Okrog sebe vidi i£atajur pri jazne beneške vasi, ki so .raztresene po gričih. Polj v' ii le malo, pač pa senčne kostanjeve goz= dove ir precej strme senožeti. Ponekod so* tudi murvin nasadi, katere rabijo za rejo sviloprejk, kateri pravijo tu "kavalirji". Kostanji so glav ni b r. širi pridelek, Zamenjavajo jih za furlan= sko ž:' 1 za tolminski sir 111 za brijl^a "vina. eško revščino so znali okupatorji i rabit? . Od leta"l866., ko je prišla Benečija pod I tal-'.o, je dala služkinje za italijanska mesta, dela / -e in delavke za italijanske tovarne. Pred= vsem o znali izrabljati Benečijo fa^isti.Lahko- verne, u ljudstvu so obljebljali ceste, izboljša= nje i c