fMtale — PoStnlna plato«« v SOtovUB Leto XXm., št. 75 Ljubljana, sobota j. aprila 1943-XX1 Cena cent. 80 UpravniJtvo: Ljubljana, Pnccinijera ulica 5. Telefon h. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljani, Pnccinijera rilca 5 — Telefon St. 31-25, 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-iekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraie Italije Servizio Conti, Corr. Post. No li-3*18 oglas« » tir" A MTIANO IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a Italije in inozemstva ima Union« Pubhliciti Italiana S- Ishaja rsak dai----- Naročnina znala mesečno Lir 18.—, m inozemstvo vključno s »Pooeddjskim J» trom« Lir 36.50. foaed«l|ka c Uredništvo: Ljubljana. Pocrinijeva ulica fee». 9. ker. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi se ne fttftjo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia pob- b lici ti di provenienza italiana ad estera: Union« Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Puntate nemfche respinte Martellainento di colonne di autsnsezri e di truppe nemi-che — Gli isnpianti pnrtuali di Bona bombardati — 15 veiiv'!i resnici distrutti n Quartler Generale delle Forze Armate eomunica in data di 2 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di gnerra n. 1042: Puntate nemiche sono state respinte nel settore centrale del fronte tunlsino. For-mazioni aeree delTAsse hanno battuto in successive azioni colonne di automezzi e di truppe ed attaccato gli impianti portuali di Bona. La caecia tedesca abbatteva in combattimento 9 apparecchi, cinque altri t venivano distrutti d.alle artiglierie della j difesa di Sfax. ! Velivoli avversari lanciavano questa notte aloune bombe di piccolo calibro su Messina e Villa San Giovanni causando alcunl feriti. j Qualche bomba veniva sganciata anche j su Catania, ove non si lamentano vittime. Le batterie contraeree di Catania colpi-i vano un apparecchio che precipitava in ! mare. It Uničevanje sovražnih feolsst mctoralii vozil In čet — Pristaniške naprave v Bssii bombardirane — 15 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. aprila naslednje 1042. vojno poročilo: Sovražni izpadi v srednjem odseku tu-niškega bojišča so bili odbiti. Letalske skupine Osi so v zaporednih valovih napadale kolone motornih voz in čet ter bombardirale pristaniške naprave v Boni. Nemški lovci so v bojih sestrelili 9 letal, 5 nadaljnjih letal pa je uničilo topništvo obrambe pri Sfaxu. Sovražna letala so preteklo noč odvrgla nekaj bomb majhnega kalibra na Mesino in Villo San Giovanni. pri čemer so povzročila nekaj ranjencev. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na Ca-tanijo. kjer ni zabeležiti žrtev. Protiletalske baterije v Cataniji so zadele eno letalo, ki je treščilo v morje. Hitler sprejel m odlikoval gesierala Garlboldija Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. aprila s Ob navzočnosti šefa glav. stana nemških oborožen h sil feidmaršala Kejtela je Fiiiirer sprejel v svojem glavnem stanu arrnadnega generala Gariboldija, poveljnika 8. italijanske armade, ki se je borila na vzhodni fronti. Hitler je ob tej nrilikl generalu Gariboldj ju izročil odlik :.nje viteza železnega križa. ©Hmev uspehov italijanskega letalstva f^angbaj, 1. aprila, s. Ves krajevni tisk objavlja z velikim poudarkom poročila o nedavnih odličnih uspehih italijanskih tor- ^Kelibia Grorr.balia iduviviej^ _ lis t^šH™^ MakTar V>': '>4 DJe|a>rD-.-'vf^ ra" ■>tim* K "J-gjtf Jhafa? ,Su3a l _ ..Monastirj —- i i i , Lelcnsko in Poijsko Merilo-. 0 50 100. 200 km ščenega vira, uničile velike tolpe partizanov. Med to uspelo akcijo je oilo ?00 bo»j-ševikov pognanih iz skrivališč ;r. ibkolje-nih. Nato so bili boljševiki v=i ncpolnoma uničeni. Na bojišču je obležalo 152 boljše, vikov, 120 je pa bi'o ujetih. Ruski prostovoljci v nemški vojski Berlin, 1. aprila s. Te dni se je v operativnem odseku Miusanov znaten kontingent krajevnih elementov pridružil nemškim četam v borbi proti Sovjetom. Sef teh kontingentov je svečano prisegel zvestobo v neki cerkvi, ki so jo Sovjeti porušili, pa je bila zopet obnovljena. Mnogi od 800 pripadnikov te skupine so se že zmagovito borili s komunističnimi tolpami. Ameriški napad na nizozemski Rsttecdam Berlin, 1. aprila, s. Kakor je javilo poročilo vrhovnega poveljstva, so davi ameriški bombniki hudo napadli Rotterdam. Sovražnik je odvrgel iz velike višine bombe, ki so popolnoma alj deloma porušile nad tisoč stanovanjskih hiš. Nad 10.000 Nizozemcev je brez strehe. Napad je zahteval po zadnjih vesteh 180 smrtnih žrtev, 400 prebivalcev je pa bilo ranjenih. Angleški zažigalni baloni nad Švico Bern, 1. aprila, s. švicarske vojaške oblasti objavljajo uradno, da je v pretekli noči in danes popcldne veter prignal tri zažigalne balone, vsekakor angleške, nad mesto Curh. Balone je policija polovila. Iz enega balona so padli štiri posode, napolnjene z neko vnetljivo tekočino. Na mestu, kjer je balon padel, je izbruhnil požar ki se pa ni mogel razširiti, ker ni bilo na tem kraju nobenega vnetljivega predmeta. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj bo pozorno, ker se je bati, da bedo hude nevihte, ki sedaj divjajo, še prignale take zanesle balone na švicarsko ozemlje. Vedno več|a nevarnost podmornic Angleži priznavajo, da je zavzela že katastrofalen ^ Lizbona. 1. apr. s. Glede podmorniške borbe Osi proti anglosaški plovbi ugotavlja list »Scotsman«, ki izhaja v Edinbur-ghu, da si nihče v Angliji ne more prav predstavljati, kakšna je po obsegu pod-morniška nevarnost, kajti admiraliteta o tej nevarnosti le malo pove. Vesti o pod-morniški nevarnosti si med seboj zelo nasprotujejo. Nekateri pravijo, da je nevarnost zavzela katastrofalen obseg, drugi pa namigujejo na lahko zboljšanje položaja. Na kaj ti opirajo svoj optimizem, je težko reči, kajti poročila o izgubah na morju, čeprav so zelo meglena, niso od pričetka vojne prenehala, lahko pa si predstavljamo pravi položaj s pomočjo kratkih premišljevanj. Zavezniki in zlasti Angleži so šli v vojno z manjšo tonažo kakor leta 1914—1918. Razen tega je treba nasititi v Angliji pet milijonov lačnih želodcev več kakor tedaj. Ladje morajo v primeri s prejšnjo svetovno vojno voziti po daljših poteh in več tvegati. Bojna mornarica je bolj zaposlena kakor kdaj prej. Ce je v letih 1914—1918 prav malo manjkalo, da podmornice niso izstradale Anglije, si la-hkp predstavljamo, kako katastrofalen je sedaj položaj angleškega brodovja, ko se sovražne podmornice v vedno večjem številu spuščajo v morje in razpolagajo s sredstvi, zaradi katerih so mnogo močnejše. Admiral Stark pravi, da je treba uničiti samo podmornice za dosego zmage v vojni, toda to je pretirano, kajti, čeprav ne bi bilo podmorniške nevarnosti, ostanejo še vedno vojske OsL V »Sunday Timesu« piše Scrutator o bitki na oceanih in je nezadovoljen z odgovori vlade v debati lordske zbornice, ki so bili podani v sredo: Angleška javnost je prepričana, da vojna proti podmornicam poteka neugodno za zaveznike. Kritičen položaj Američanov na PacšSiku Bufnos Aires, 1. aprila, s. Iz Wasnang- tona poročajo, da so odposlanci poveljnikov Mac Arthurja, Nimitza in Halseya, ki poveljujejo ameriškim silam na Pacifiku, prišli v Washington in zahtevali takojšnja ojačenja za Pacifik, kjer je položaj vedno bolj kritičen. Lizbona, 1. apr. s. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je povabil Roose-velta in njegovo ženo na potovanje po Novi Zelandiji. Predsednik je odgovoril, da je vesel spričo povabila, da pa trenutno vabila ne more sprejeti. Podmorniške sile Osi tako dobro nadzorujejo Pacifik, da se Rooseveltu ne zdi previdno izpostaviti svoje osebe učinkovitosti podmorniških edi-nic, ki delajo toliko skrbi združenim rodom. Nov spor med Belo in ameriškim kongresom Lizbona, 1. aprila, s. Po vesteh iz W»-shingtona nastaja nov konflikt med Belo hišo in kongresom, ki je glasoval proti omejitvi cen poljskih proizvodov. V vladnih krogih sodijo, da je mogoče, da bo Roosevelt odklonal podpis drakonskeg* načrta, češ, da bi s tem podpiral inflacijo. Tak predsednikov sklep pa bi Se povečal politični konflikt. Doznava se, da je upravnik človeškega potencijala Mac Woott zahteval vpoklic treh milijonov žensk za delo v industrijah. stega roke po Indiji Izpodrivanje angleškega vpliva se nadaljuje Bangkok, 2. apr. s. Britanske vojaške oblasti, ki so uporabile razpoložljive sile za obrambo severne Afrike, so bile prisiljene zahtevati pomoč ameriških letalskih sil v Indiji. Opazovalci pripominjajo, da skušajo Zedinjene države doseči političen vpliv v Indiji in da pospešujejo padec Velike Britanije. Iz tega izrecnega razloga pošiljajo še nadalje svoja ojačenja v Indijo preko Afrike z izgovorom, da se hočejo poslužiti Indije kot osrednjega oporišča za prevoz vojnih potrebščin po letalski poti v Cunking. Letalstvo Zedinjenih držav v Indiji se prav nevarno razširja in ograža britansko nadzorstvo nad deželo. Oslabljeni britanski vpliv je podžgal ameriško politiko. . kar je imelo za posledico oddaljitev Britancev od Američanov. Opozarjajoč na okoliščino, da se je ameriško letalstvo samo proglasilo za »angela varuha Indije« kljub vsem ukazom maršala Wavela, pripominjajo opazovalci, da so tedni Gan-dhijevega posta poslabšali odnose med obema državama, ker je vedno bolj razvidno, da vsaka izmed njiju zastopa posebno stališče glede indijske neodvisnosti Rooseveltov zaupnik Philipps, ki bi si hotel pridobiti popularnost med indijskim prebivalstvom, je zahteval od indijskega podkralja lorda Linlithegowa, da naj osvobodi Gandhija, toda njegov predlog je bil gladko zavrnjen. Ko so Britanci odkrili težnje Američanov, da bi si pridobili simpatije Indijcev, je imelo to za posledico odklonilno stališče podkralja, tako da lahko trdimo po mnenju opazovalcev, da se je med obema zaveznikoma začela odkrita politična borba glede Indije, ki je ena izmed najbogatejših dežel za oskrbovanje sveta. Med tem ko ni še nobene podrobne informacije o vsebini sporazuma med Z©- dinjenimi državami in Indijo, so krajevni opazovalca mnenja, da se bodo skušali Američani, ki bi si radi zagotovili nadzorstvo nad Indijo po vojni, uveljaviti v tem britanskem domini j onu, v katerega skušajo prodreti kolikor mogoče brez vmešavanja sedanjih gospodarjev dežele. Gandhi še vedno ne sme sprejemati obiskov Bangkok, 1. aprila, s. Iz New Delhija poročajo, da so nekateri indijski voditelji prosili pcdpkralja za dovoljenje, da bi smeli obiskati Gandhija. Dovoljenje bi moralo biti brezpogojno. Podkralj je prošnjo odklenil in izjavil, da bi jo mogel upoštevati samo, če bi Gandhi popolnoma preklica! resolucijo, katero je vseindijski 1' -gre« sprejel v avgustu lani, ter obsodil tudi šču-vanje k nasilju. Neuspeh angleške propagande v Transjordaniji Ankara, 1. aprila, s. Ansrleške oblasti v Transjordaniji so začele živahno propagando, da bi pridobile domačine za borbo proti sovražniku v službi Anglije. Ker propaganda ni imela nobenega uspeha, so ae angleške oblasti obrnile na transjordansko vlado, da bi dosegla skupno novačenje in organizacijo posebnega zbora, ki bi bil pod poveljstvom angleških višjih oficirjev. Pogajanja so bila zelo dolga, nato pa prekinjena, ker je sam emir prepovedal uporabo takega zbora izven mej Transjorda-nI je. (NSERIRAJTE V *JUTHU"! Zaključne ugotovitve o sovjetski ofenzivi Maurizio Claremoris je objavil te dni v listu »II Regime Fascista« naslednje zaključne ugotovitve o sovjetski zimski ofenzivi: Kakor smo mogli pričakovati, se je zadnje dni marca izčrpala velika sovjetska ofenziva. Izčrpala se je ne le zato, ker je izgubila svojo notranjo moč. v kolikor se sleherni napad izčrpa z napredovanjem, temveč zato, ker so prenehale neugodne razmere, v katerih se je znašla protiboir ševiška fronta lani v septembru, na izredno dolgem bojišču, ki se je podaljševalo v dveh smereh, proti Volgi in Kavkazu. Naposled tudi zato, ker je spretna taktika nemškega vrhovnega poveljništva, izhajajoča iz prožnega umikanja, prištedila čete tako, da jim je omogočila zmagovito proti-ofenz:vo. ki jih je ponesla v Harkov. Bjel-gorod in Sevsk. . Lahko si sedaj hladno ogledamo, ali je sovjetsko poveljništvo doseglo cilje, ki si jih je s svojo ofenzivo Dostavilo, in ali je upravičeno veliko vpitje sovražne propagande o operacijah, ki jih je izvedla Stalinova vojska v štirih mesecih, od 19 novembra lanskega leta do 20. marca tega leta. . . Kaj so hoteli doseči boljševiki? Vsekakor v prvi vrsti uničenje sovražnih sil. kajti to je temeljni cilj strategije, nasproti kateremu so vsi ostali cilji podrejenega pomena. Ta cilj pa ni bil dosežen, kajti izgube, ki so jih utrpele protiboljševiške sile, so bile neprimerno manjše kakor sovjetske izgube. Prav tako je propadel veliki ruski načrt za obkolitev južnega krila zaveznikov južno od Dnjepra. Prožna taktika se je tu uveljavila nasproti slepi ruski trdovrat-nosti. ki je v pretežno neuspelih napadih požrla falange za falangami. Kaj pa označuje to prožno taktiko? Izogibanje zagrizenega držanja neugodnih postojank z zaustavljanjem in obrabijanjem sovražnika po zašč:tnih akcijah, nasprotno pa drža-nje samo tistih postojank, katerih učinkovitost je zajamčena, a na drugi strani čakanje na ugoden trenutek, ko se lahko udari na sovražnika v dobi njegove krize. Mnogo je dokazov, ki potrjujejo te taktične uspehe. Jasno je. da n= materijalno in moralno stanje čet. ki so se odmaknile od Dona in s Kavkaza, utrnejo niti najmanjše okmitve. ako so lahko odlično izvršile hnrkov^ko protiofenzivo. V povsem dru^pJSiem položaju pa so se znaške ruske čete. Dovoli je, ako navedemo ni hove ogromne izpube med njihovimi brezuspešnimi namd? na postojanko Orel kakor jih je navedbo nomSko poročilo z dne 23. marca t. L: 10.600 ujetnikov. 150.000 mrtvih. 1000 tankov in 500 topov izgubljenih. In tu gre le za prav majhen odsek bojišča. Po tem lahko zaključimo ne le, da niso bile uničene protiboljševiške vojske, temveč, da so Rusi danes že na slabšem kakor pred štirimi meseci, in sicer zaradi izgub, ki so jih utrpeli. Drugi cilj, ki si ga je bil postavil Stalin, je bil vsekakor ponovna zasedba vzhodne Ukrajine z vsemi njenimi bogatimi viri industrijskih surovin in zapadne Ukrajine z njenimi ogromnimi poljedelskimi bogastvi. Dosegel pa ni ničesar, kajti ozemeljska pridobitev se omejuje le na jtepo med Donom in Doncem in na del kavka-ških ozemelj, ki so nepomembna. Voronež. Kursk, Vjazma. Ržev, Velikije Luki, ki so jih Nemci prostovoljno izpraznili ali pa so jih Rusi zasedli za ceno potokov krvi. imajo le pomen osamljenih točk v ruski ogromnosti. Skratka, rusko napredovanje je pridobilo pas ozemlja, k: je brez bogastev. Staraja Rusa. Orel in črta ob Don-eu, te močne postoianke, ki krijejo Baltik in Ukrajino, so trdno v naši posesti. Tretji cilj je bil politične in moralne narave. Prav tu pa je bil sovjetski neuspeh odločilnega pomena in moramo nanj še prav posebej opozoriti. Dejstvo je namreč. da prebivalstvo ozemlja, ki so ga Stalinove čete zopet zasedle, ni hotelo ostat: na mestu, da bi objelo tako zvane »osvoboditelje«. temveč se je brez najmanjšega pritiska pridružilo protiboljševiškim četam in se ž njinrr umaknilo. Tako v Vjazmi kakor predvsem na Kavkazu je domače prebivalstvo dobesedno rotilo nemško poveljništvo. naj bi mu dalo na razpolago prevozna sredstva, da bi se umaknili na varno. kajti dobro so vedeli po nekaterih izkušnjah. da j:m boljševiki ne bodo oprostili dobe. ko jim je bilo v stiku z našimi četami zooet vrnjeno človeško dostojanstvo. To niso le propagandne trditve, temveč dejstva, ki jih v ostalem potrjuje vedno večje število prostovoljcev med pre-bValstvom Ukraiine. Krima in Kavkaza, prostovoljcev, ki se javljajo k pomožnim oddelkom in četam protiboliševiških sil. Pri tem niti ni treba skFcevati se na prebivalce baltiških držav, ki so bili zdesetkani v letu boliševiške zasedbe in k! jim ie kljub Churchillovemu in Edenovemu izdajstvu ljubše iti v pregnanstvo kakor pa se zopet vrniti pod vlado moskovskih mesarjev. Tako zvari a zmagoslavna sovjetska ofenziva se nam torej kaže v kaj revni luči. Conducntor Pumunije maršal Antonescu ie ru=ke uspehe v okvirju celokupnega položaia upravičeno torej označil za »nepomembne«. Uničenje partizanskih čet na južnem Hrvatskem Dne 30. marca t. L sta italijansko in nemško vojno poročilo ugotovili, da so bile vse partizanske čete na področju južne Hrvatske popolnoma uničene in da so se pred italijanskimi, nemškimi in hrvatskimi le neznatni ostanki umaknili v visoko gorovje. O teh četah in ozemlju, na katerem so partizani delovali, je nemški generalni major Abercron objavil v dunajskem listu »Neues Wiener Tagblatt« nekaj podatkov, ki bodo zanimali tudi naše citate! je, da si ustvarijo pravo sliko o razdiralnem delovanju teh temnih sil na hrvatskem ozemlju, ki so sedaj uničene: »Nove meje med Hrvatsko in sedanjo malo Srbijo potekajo od Save vzhodno od Zagreba navzdol ob Drini proti jugu in nato po stan vzhodni meji Bosne in Hercegovine do Kotarskega zaliva na skrajnem jugu. Vzhodne dele Bosne in Hercegovine pokrivajo divje kraške gore, ki dosegajo višino 2000 metrov. Na kraški planoti, ki se v obliki terase razprostira proti Adriaticu, so majhni rodovitni predeli, na-zvani »polja«. V te gorate predele, ki so le težko prehodni in polni naravnih votlin, so se v številnih balkanskih bojih vedno rade zatekale množice domačega prebivalstva, čeprav je tu oskrbovanje z vodo kaj težka stvar. Deževnica se izgublja skozi votline skalovja in teče pod zemljo. Oskrbovanje z vodo je odvisno predvsem od vodnjakov. Pri vodstvu operacij je treba upoštevati, da je ozemlje kraško in skoro brez dreves in da se zato zelo občuti pomanjkanje lesa. Za oskrbovanje z mesom skrbe v normalnih časih ovce in koze. ki se pasejo po teh revnih travnikih, toda na področju, kjer so delovale čete upornikov, bi zaman našli eno samo glavo drobnice za zakol. Polja so posejana z žitom in tudi sadnega drevja je precej. Ob južnoza-padnem robu gorovja, na obalni ravnini in na poljih rastejo fige. tobak, trte in oljke. Avstrijski tobačni monopol je dobival svoj odlični tobak iz Bosne in Hercegovine. Na teh ozemljih je bog vojne le začasno ustavil svoje delovanje. Tu je namreč imel svoja oporišča partizanski terorizem in tu so delovale roparske čete. Prometne zveze navzlic gorski višini niso neugodne, čeprav imajo svoje krajevne značilnosti. Izhod proti morju tvori dolina Neretve z enotirno železnico in cesto, ki nas preko Mostarja pelje v Sarajevo. Neretva je plovna kakih 20 km od izliva navzgor. Po Čudnem naključju je bilo tu v zadnjih letih zgrajenih več cest, ki so sedaj pomagale partizanom pri njihovih akcijah. Za-padno od Sarajeva je važno cestno križišče. Ena cesta pelje od tu iz doline Neretve proti severu k Savi. druga pa nas preko Mostarja. prestolnice Hercegovine, pelje v Spalato k Adriaticu. Na planoti pa se morajo čete posluževati stez, kajti tu tako zvane ceste niso širše od stez. O samih podvigih partizanov so se razširile pretirane govorice, vendar moramo reči, da ne gre za navadna krdela roparjev, temveč za vojaško organizirane »skupine«, ki so se poleti L 1942 priklatile na Hrvatsko v glavnem iz inozemstva. Njihovo osnovo tvorijo pretežno črnogorske čete. Vrhovno poveljništvo nad vsemi četami ima srbski general Draža Mihajlovič. O številu partizanov si zaradi nasprotujočih govoric ni mogoče ustvariti prave slike. Ti Srbi. ki vodijo gverilsko vojno, se imenujejo »četniki«: vodijo jih Zid je. srbska emigrantska vlada v Londonu in moskovska Kominterna. Od junija 1. 1941. dalje so bile z moskovskim denarjem vržene iz Srbije na Hrvaško oborožene tople, ki so terorizirale zlasti vzhodno Bosno. Hrvatsko prebivalstvo na tem ozemlju je bilo pri tem izpostavljalo strahotnemu pokolu. Ukaz za »i ičenje je bil izdan tudi proti muslima- nom. V nekaterih predelih so bili pobiti otroci, starčki in žene in vasi zažgane »Četniki« so se seveda izogibali spopadom s policijskimi četami Presenečenje iz zasede je njihova najpriljubljenejša taktika, pri čemer najrajši napadajo posameznike Pogosto so napadali tovorne vlake in prevoze živil. Ves hrvatski pridelek na poljih je bil uničen. Z letaki so »četniki« objavili tale svoj program: uničenje hrvatskih in muslimanskih ustašev. ustanovitev velike Jugoslavije in zasedba vse Bolgarije. Partizani so delovali po skrbno izdelanem načrtu. Sarajevski umor. ki je izzval prvo svetovno vojno, kakor tudi državni udar L 1941. sta bila delo »četnikov«, ki so razdeljeni v dve skupini, velesrbsko in komunistično, ki se strinjata v tem, da je treba preprečiti ustalitev hrvatske države. Italijanske, nemške in hrvatske čete so očistile sedaj vse ozemlje, ki je bilo okuženo in terorizirano po teh partizanskih tolpah, in sicer navzlic izredno težavnemu terenu. S tem je bil »četnikom« in partizanom na Hrvatskem zadan smrtni udarec. Proslava obletnice image v Španiji Madrid, 1. aprila, s. Vsa Španija je z gcrečo navdušenostjo ljudstva proslavila 4. obletnico zmage nad rdečim režimom. Ob navdušenem vzklikanju Francu so bile v vseh glavnih mestih pokrajine velike parade vojske in falange. V Madridu je bil velik defile čet in falangistjčnih sil ob prisotnosti Franca, vseh članov vlade, diplomatskega zbora in ogromne množice, ki je napolnila krasno Francovo avenijo, vzdolž katere so bile postavljene tribune. Ob prihodu kavdila na posebno tribuno v sprem, stvu vojnega ministra in šefov civilne in vojaške sile je izbruhnila nezadržna ljudska manifestacija. Defile je nato potekel ob neprekinjenih vzklikih: živela vojska! Živel Franco! Nudila se je mogcčna slika sile in discipline. Po defilejih se fe množica zgrnila okrog uradne tribune in vzklikala Francu ter pela domovinske pesmi poglavar države pa je vidno ganjen po rimsko pozdravljal. Madrid, 2. aprila, s. Po veliki vojaški paradi ob 4. obletnici zmage nad rlečim režimom se je Franco zopet vrnil v Vzhodno palačo. Množica mu je med potjo navdušeno vzklikala. V palači je priredil sprejem v čast članov vlade, šefov oboroženih sil in državnih hierarhov. Madrid, 2. aprila, s. Listi posvečajo mnogo prostora poroč:lom o proslavi četrte obletnice zmage nad rdečim režimom in poveličuje v prisrčno pisanih člankih delo generala Franca in vojske, pri čemer poudarjajo, da je hotel španski narod s svojo totalno udeležbo pri teh proslavah zopet enkrat dokazati generalu Franku svoj nespremenljiv sklep slepe poslušnosti njegovim ukazom. V listu »Madrid« piše Gil Benumeya med drugim: Španija ne more biti edina, ako se ob obalah zbirajo nevarni pohlepneži, ne more biti velika, ne da bi dosegla svojih upravnih zemljepisnih mej na drugi obali, in ne more biti svobodna, ako nima zemlje za delo svojih sinov. Pisec članka poudarja nadalje, da predstavlja Maroko prostor, na katerem morajo nova pokolenja uresničiti svoje delo. da bi dosegla ideal, ki ga je Falanga prikazala španskemu narodu in ki se da izraziti z eno besedo: imperij. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! Sprejemi pri Visokem komisarju Visoki Komisar sprejema ob delavnikih razen ob sredah in sobotah: od 9. do 10.30 funkcionarje Visokega Komisar! jata, od 10.30 do 11.80 zastopnike oblasti, hi-;erarhe in voditelje, od 11.30 do 12.30 občinstvo. Kretanje dovoljeno od s* do 22. Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino odreja glede na lastne gdredbe dne 30. oktobra 1941-XX, št 135, dne 24 junija 1942-XX. št. 125 in 29. decembra 1942-XXI. št. 235, ki se tičejo prometa in javnih ^bratov: Cl. 1. Od 5. aprila 1943-XXI. do novih določb se določila ea kretanje v Ljubljanski pokrajini tako spreminjajo, da Je kretanje dovoljeno od 5. do 22. ure v bloku mesta Ljubljane, od 5. do 21. ure pa na ostalem ozemlju pokrajine. Člen 2. Zapiranje javnih obratov in prireditev se takole določa: V pasu bloka mesta Ljubljane ob 21.30. na ostalem ozemlju pokrajine pa ob 20.30. Člen 3. Glede ostalih določb odredbe dne 10. oktobra 1941-XX. št. 135 in 24. junija 1942-XX št. 125 se ničesar ne spremeni. Ljubljana. 1. aprila 1943-XXI. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Delovanje Zveze delojemalcev Na sedežu Zveze delojemalcev, Miklošičem cesta 22, je bila v pirsotnosti zvezi-nega strokovnjaka seja izvršnega odbora za olsek industrijskega delaivstva. Tov. Ambroži 6 je podal poročilo o upravi ter poudaril potrebo večjega stika med sindikalnimi voditelji in delavskimi zastopniki, da hi se zbudilo večje zanimanje organiziranih množic za delovanje ustanovljenih sindikatov. Tov. Stanko je podal podrobno poročilo o sindikatih in omenil najnovejše uspehe pri ustvaritvi organizacije delavcev, nameščenih pri mestnih podjetjih. Med razpravo so se mnogi člani odbora oglasili k besedi, proseč raznih pojasnil ter želeč pogodbene pobude. Zvezin strokovnjak fašist Dal Pra je podal na vsa vprašanja izčrpna pojasnila ter temeljite odgovore. Sestanek dimnikarjev Da bi se* proučila nekatera vprašanja, ki se nerešena vlečejo že dolgo časa in ki se tičejo kategorije dimnikarjev, je tov. Dal Pra sklical na sestanek delavce, s katerimi je ob prisotnosti sindikalnih voliteljev kategorije dr. Alujeviča, predsednika Zveze, in poročevalca Jurija Stanka podrobno proučeval predlagano rešitev omenjenih problemov. Kategorija dimnikarjev, ki ima prvenstvo glede popolnega vpisa v sindikalne organizacije, je na tem sestanku pokazala nenavadno zrelost in sindikalno razumevanje. Vsa vprašanja so se razpravljala s popolno objektivnostjo ter jasnostjo pojmovanja. Navzočim sta tako tov. Dal Pra kakor dr. Alujevič izrekla svoje priznanje za njihovo zanimanje, tičoče se Zveza ter uresničenja zakonitih zahtev zaslužne kategorije ljubljanskih dimnikarjev. Delitev mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča. da bodo dne 3. aprila t. 1. potrošniki lahko kupili pri svojih običajnih mesarjih 90 gramov svežega mesa na osebo proti odvzemu odrezka C. Radio Ljubljana SOBOTA, 8. APRILA 1948-XXL 7.30: Pesmi in romance. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Sinfonična glasba. 13.30: Pesmi uspeha izvaja orkester, vodi dirigent Gorni Kramar. 14-00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. fiijanec. — Operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Priljubljene pesmi »Cetra«. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Filmska glasba. 21.45: Sinfonični koncert, vodi dirigent Arma-nado La Rosa Parodi. 22.35: Uvodi in med-igre slavnih liričnih oper. 22.45: Poročila v italijanščini. Gospodarstvo Ureditev oskrbe In cen v Grčiji Po končani vojni in v nadaljnjem razvoju vojnih dogodkov je Grčija prišla v izredno težaven položaj, ker se je prej le malo naslanjala na lastno proizvodnjo in je v znatni meri živela od plovbe in denarnih pošiljk v inozemstvu zaposlenih Grkov, kakor tudi od tujskega prometa. Vsi ti dohodki so v sedanji vojni odpadli. Zato je pomanjkanje raznih potrošnih dobrin, ki se občuti v vseh vojujočih se državah, zavzelo v Grčiji mnogo otreise oblike. Vrhu tega se je položaj v Grčiji še poostril zaradi brezobzirne špekulacije v živilih, kar je v zimi 1941-42 izzvalo najtežje posledice. Zato se je lani grška vlada obrnila na italijansko in nemško vlado, da ji pomagata pri reševanju vprašanj oskrbe, cen in mezd ter pri ureditvi ostalih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Italijanska vlada je takoj ustregla tej želji in je poslala svojega posebnega pooblaščenca s potrebnimi pomočniki. Isto je storila nemška vlada. Oba izredna pooblaščenca sta se takoj lotila težavnega dela. V naprej je bilo jasno, da prizadevanje obeh izrednih pooblaščencev ne more obstoiati v tem, da se vprašanje oskrbe uredi z vrsto na-redb in kazenskih sankcij, temveč sta se vnaprej zavedala, da je treba pomagati tudi s primernimi dobavami in z ureditvijo prometa. Atenski listi so te dni prinesli o delovanju obeh izrednih pooblaščencev daljše sporočilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Doslej izdani ukrepi za zboljšanje položaja oskrbe in za stabilizacijo cen so pokazali prav lepe rezultate in je upravičeno pričakovanje, da se bo blagodejni vpliv teh ukrepov v bližnji bodočnosti še povečal. Obe osni državi so v zadnjih mesecih stavili za potrebe Grčije na razpolago znatne količine živil in drugega blaga, ki je prišlo na trg po nizkih cenah. Brezmiselna špekulacija je v zadnjem letu pognala na čm: borzi cene v taki meri, da te cene niso bile v nobenem skladu z dejanskim povečanjem obtoka bankovcev. Ko je prišlo blago, ki so ga stavili na razpolago obe osni državi, na trg, se je takoj pokazalo, da cene na črn borzi niso upravičene. Tud! potrošniki so spoznali to neupravičenost in niso hoteli več plačevati zahtevanih cen na čmi borzi. Tako so bili mnogim špekulantom prekrižan1' računi. Zopetna normalizacija potrošnje seveda tudi v Grčiji ni moeoča, kakor ni mogoča v ostali Evrop"'. Težava pa je bila v tem da Grčiia nima upravnega aparata in disciplinarnega prebivalstva, da hi se dala razdelitev razpoložljivih potrošnih dobrn urediti enako dosledni o na sistem kart in odrezkov kakor v ostalih evron-r z donosom medu. Lshko se reče, da je ta korist desetkrat večja, iz česar izhaja, kako važno je čebelarstvo za naprednost sadjarstva. Zelo poučen in prepričevalen je v tej zvez' tudi Manek o koristnih pticah in o napravlja-nju valilcic. O dolgosti življenja vinske trte. čitamo v »Kmetovalcu«: Naši cepljeni nasad' nazadujejo že po 20 do 30 letih v do-posu in vedno več praznih mest najdemo v njih. Zaradi teh nedostatkov se obdelovanje starejših nasadov ne izplača več. Poskušalo se je prazna mesta v vinogradih nanovo nasaoiti, toda iz 'zkustva ve-moi da kljub vestnemu p polnjevanju ne moremo nikoli več doseči količinsko tako obilne let ne krkor v dob', ko je bil vinograd še mlad. Francozi, ki so d bri vinogradniki, so se navadili, da vinograde po 30 let'h zkoriščanja izsečejo in nanovo nasade po ponovnem rigolanju. Tudi pri nas se bomo m:rali sprijazniti s krajšo dobo izkoriščanja vinogradov, če bomo hoteli doseč', da bo vinogradništvo spet do-n. sr o Iz Srbije Smrt ugledne CJeljanke. V Beogradu je umrla dne 20. marca po daljšem težkem trpljenju gospa Rezi Plavc, soproga trgovca iz Celja. Pokojno je dičila neizmerna volja do dela, a njeno dobro srce jo je vodilo že v Celju v rasna dobrodelna društva, kjer se je vidno odlikovala z ljubeznijo in delom za dobro stvar. V Beogradu je v težkih prilikah z veliko spretnostjo in izkušenostjo vodila kuhinjo restavracije »Srpska kapljica«, ki je zaslovela po svoji KULTURNI PREGLED Razstava del Saše šantla (Ob šestdesetletnici 1883—1943) Danes, ko so se ekstremi tudi v upodabljajoči umetnosti malo da ne izravnal: m ko je utihnilo nekoč tako hrupno razpoloženje tudi v slikarstvu, je treznejša in mirnejša presoja položaja znova pri-naknila lepotnemu občutju naše dobe skupino onih umetnikov, ki jih je dolga desetletja prekašal tako po kvaliteti kakor tudi po razvojni važnosti pomembnejši impresionizem in tabor novejše moderne. Saša Šantel, eden naših najplodovitej-ših in najizrazitejših umetnikov iz velike dobe nastajanja sodobnega slovenskega slikarstva, je ob svoji šestdesetletnici priredil v Jakopičevem paviljonu obsežno razstavo svojih del, ob katerih se naša javnost s hvaležnostjo spominja neumornih prizadevanj enega najuspešnejših pr-voboriteijev naše slikarske kulture. Retrospektivni pregled mojstrovega oeuvra obsega okrog 290 del, oljnih slik, akvarelov. risb, lesorezov in radirank, počenši od zgodnje goriške in dunajske dobe pa do zadnjega leta 1942/43. Saša Santel, profesor na Srednji tehniški šoii, je študiral prva leta našega stoletja na Dunaju, kjer sta se prav tedaj uveljavila »Secesija« in impresionistični »Hagenbund«. Kolonija naših dunajskih študentov umetnosti se ni toliko ogrevala za pojav secesije kot mnogo bolj za dekorativne folklorne težnje v obliki onega skromnega in umerjenega realizma, ki se je v drugih umetnostnih središčih, vsaj v mladini, že deloma preživel. Važno težišče tedanje dunajske generacije je bila še vedno romantično ilustrativna risba, ki je pospeševala tudi prj naših slikarjih izrazito grafične težnje (primerjaj poleg Šantla tudi G Birollo, M. Gasparija in celo najbolj slikarski temperament med temi, šestdesetletnika pred 2 letoma Frana Kle-menčiča). Tako si je naša »Vesna« (1^03) v nasprotju s »Savani« (Miethke, 1904) le upravičeno lastila področje graf.ke in umetnostnoobrtne panoge. Ves nadaijn; razvoj omenjene skupine naših slikarjev-grafikov temelji na miselnost, k: je tedaj obvladala pretežni del dunajskega umetniškega življenja, deloma tudi Prago in Varšavo, Na razpotju stremljenj slovenskega modernega slikarstva pa gre posebna zasluga baš temu krogu ilustratorjev in risarjev za uveljavljen je domačih tlu-stracijskih proizvodov in tehnično originalne grafike, ki jo je naša javnost prvič spoznavala tako na razstavah kakor tud; v vedno bolj pogosto priobčenih ilustra-cijskih prilogah naših revij, bolj redko pa zaenkrat še na polju ilustrirane knjige. Najstarejše razstavljeno oljnato delo »Študija starke« (o. 1905) kaže izrazito široko barvno tehniko in vpliv impresionistične šole, vendar je omenjeni primer iz časa pred 1914 osamel. 2e naslednja kompozicija »Uspavanke«, interieura s starko pri peči in z zibelko, je le' dve leti mlajša (1916) in vendarle že tipična za kasnejšo obravnavo realističnega detajla in za gladkost lokalnega kolorita. Po lepi povezanosti modrine, svetlobni tonaliteti in intimnosti razpoloženja, ki ga izliva pogled v poglobljeni prostgr, lahko štejemo omenjeno delo med najboljša na razstavi Zal pogrešamo še mnogo drugih dobrih del, ki jih je umetnik ustvaril v tem času. Kot dokument svojega časa je spregovorila tudi sfinga svojo »Misel o večnosti«, secesionistični motiv iz I. 1920. Značilna za zgodnji krajinsk1 kolorit je vsekakor slika »Vodnikovega trga« (1924). Pestrost snovnega motiva je privabila slikarja tudi na vseh kasnejših delih, v svetlobi in barvi pa se prilagaja predvsem snovnemu :n manj barvnemu razpoloženju, ki je tako vezano bolj na predmet. Značilne so v tem pogledu slikarjeve panorame (»Ljubljana« »Metlika«. »Celje«). Izredno občutene pa so najnovejše kraiinske slike, na pr. »Jesenski motiv«, »Pozna jesen v Mestnem logu« ali »Bičevje v Ljubljani«. Posebno ljubezen in skrb je posvetil Santel tudi interieurom in tihožitju, panogi, kjer se izživlja v ce'ot kot slkar intimnih lepot, poetične prisrčnosti in domačnosti Nenavadno sveža je »Podoba slikarja M. Subica« (1942). tudi lirični tr'o *Dumkyja« zveni med najboljšimi deli zadnje dobe. Podobne kvalitete se oglašajo tudi v »Mladih goslarjih«, »Mladih kovačih«, v »Velenjskem lončarju«. Kot portretist se umetmk izraža manj svobodno, izvzel bi le sveže in prikupne portretne študije za ^liko »Slovenski skladatelji«, k ie tudi sama razstavljena z vsem svojim dekorativno reprezentativnim formatom, pokri-vajočim eno samo steno glavne dvorane. Dobra ie tudi »Podoba soproge I.; posebej pa bj omenil ob koncu po eno izmed krajinskih del »Trnovo pozimi«, izmed in-terieurov »Pri starinarju« in med tihožitji »Sočivje«. Santlovo umetniško zmogljivost izraža razstavljena grafika nedvomno v najboljši luči. V takem gradivu je marljivi mojster na višku (št. 118. 120a, 128, 130. 136, 139, 143, 154, 155, 174 — le bežno iz obilice radirank!). Ploščati lesorez prinaša po večini portrete, iz popotne beležnice pa izvirajo predvsem akvareli (»Motiv iz Milana«. »Marseille« »Kraljeviča«. »Dekle s kitaro«). Bogato poučno, dasi ob današnjih prilikah težje zložljivo razstavo, ki daje od vseh dosedanjih najboljši vpogled v Santlovo življenjsko delo. zaključujeta obsežna cikla portretov »Slovenskih skladateljev« in slovenskih ljudskih noš. Umetniku, slikarju in skladatelju prof. Saši Santlu želimo še mnogo srečnih let v uspešnem ustvarjanju, priznanju m zadovoljstvu! F. S. Jacques de Lacretelle Oseka na pariškem knjižnem trgu je poživila založniško delo v nekaterih izven-francoskih središčih. V Rousseaujevi in Amielovi Ženevi je izšlo v zadnjih letih več knjig znanih francoskih avtorjev. A tu ne gre za načelno emigracijo v smislu Koblenza ali Hugoja, čeprav je v Lacre-telleovem idejnem eklekticizmu medel odsev obojne tradicije francoskega duha* Jacques de Lacretelle je eden tistih članov Akademije, ki jih v svetu ne poznajo mnogo, in katerih spisi so tudi v njihovi domovini bolj zadeva literarnih ljubiteljev. Najvišje kulturno odlikovanje si je bil pridobil z več kot desetimi knjigami leposlovne in esejistične vsebine, v katerih pa ni presenečal niti z novimi mislimi j niti s kakšno bistveno oblikovno obogatitvijo literarne umetnosti Pod melanholičnim naslovom »LHeure qui change« — še otožnejšega se je spomnil Carco: No-stalgie de Pariš — je zdaj zbral serijo člankov, ki so značilni primeri francoske literarne publicistike. Prvi del, Heures de lecture, je posvečen komentarju dela pisateljevih sodobnikov in nekaterih starejših. Najprej se pisec hvaležno pokloni knjigam, spremljevalkam njegovega življenja in lepo označi razmerje med starostnimi dobami in čtivom. Slede kramljanja o avtorjih, v njih nam L. z nevarnim pretiravanjem vljudnosti ki pogosto zabriše še poslednje pointe. podaja priložnostne portrete. S peresom apologista govori o Duhamelu. v čigar pisanju vidi združeno •izročilo in sedanjost, elito in ljudstvo in odpor zoper doktrinarstvo. Lepe in prijateljske so besede o Mauriacu, R. Martinu du Gardu, Mauroisu, Thauraudih v Španiji itd. Simpatične so vrste o daljnih sestrah Brontc. Kočljivo vprašanje, ki je vzbudilo nekoč toliko hrupa, Gide in ko- solidnostL Sredi dela jo je potaostia neta-presna smrt in težko prizadela moža, hčerko in sina. Kako priljubljena, je bila gospa Resi, je pokazal veličasten pogreb. Ob pretresljivo lepi naši nagrobni pesmi so se v pomladnem soncu poslovili od nje vsi, ki so pokojno gospo spoštovali in radi imeli Časten ji spomin, preostalim naše Božal je. Novi predpisi za setev in prodajo sladkorne pese v Srbiji. Da bi se produkcija sladkorne pese čim bolj dvignila, Je cen-traia za sladkor izdala nove predpise glede setve in prodajo sladkorne pese. Predpisi vsebujejo predvsem do3o®x>, da vsak pridelavec sladkorne pese postane član sladkorne centrale; dalje da za vsakih 100 kg sladkorne pese, ki jo odda, dobi poleg odkupnine tudi še po 1 kg sladkorja, dočim je dosedaj za vsak posejani hektar dobil 30 kg, kar je dalo za loO kg pese komaj okrog 200 gramov sladkorja. Tudi je s to naredbo zabranjena prodaja semenja in listja Sladkorne pese. Kmetijske knjižnice in čitalnice. Da M se narodna prosveta r pogledu kmetijskega gospodarstva v Srbiji čim bolj poglobila, je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo osnovati večje število knjižnic z izključno kmetijsko - gospodarskimi knjigami. Od dveh Z3iIožb je pokupilo okrog 50.000 takšnih knjig, v ministrstvu samem pa jih je tudi okrog 5.000. Ustanovilo bo osrednje kmetijske knjižnice pri vseh kmetijskih inšpektoratih v okrožnih načelstvih, dalje tudi pri vseh sreskih kmetijskih referentih ter pri raznih kmetijskih zadrugah. Tudi vsak rajonski ekonom bo dobil malo knjižnico za izposojanje kmetom. TVikšnih knjižnic bo zaenkrat ustanovljenih okrog 200. Moderno urejen filmski atelje v Beogradu. Poskus akrobata Alekslča, ki je ▼ zvezi z nekaterimi prijatelji osreanotil vsa filmska podjetja v Srbiji in z velikimi žrtvami ustvaril prvi originalni zvočni srbski film »Nedolžnost brez zaščite«, ki ga je Joslej gledalo že 60.00o gledalcev, je spodbudil dolgoletnega filmskega, epe. a.esrja in lastnika filmskega podjetja Osvit-film Stevana Miškoviča, da je uredil moderno opremljen filmski atelje, ki naj ustvari domači film. Kot drugi domači zvočni fifrg bo v tem ateljeju nastal »Eidoc, po znani Veselinovičevi igri. Priprave so v teku. Sprememba krajevnih imen v Bana to. Minister notranje zadeve je na predlog okrožnega načelnika bonatskega okrožja odločil, da se spremene imena sledečih krajev v Bomatu. Kraljevičevo v FranzfeM, Hajdučica v Haideschiitz, Sečanj v Peters-heim, Kurčanin v Rudolfsgral, šupijaja ▼ Stefansfeld. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! n munizem, rešuje L. dobrohotno in s šar-mom svetovljana: Vsem, ki so se &ko neusmiljeno ogrevali za in proti, očita nesporazum, izvirajoč iz nepoznanja Gide«, njegovega življenja in dela. Tako mlačno obravnavanje vitalnih vprašanj našega časa seveda ne priča o visokem čutu intelektualne odgovornosti Pod zaglavjem In-stants quotidiens so ponatisnjene kratke causerieje, vzorci pariškega žumalizma polpretekle dobe, ki Je znal svojo brea-idejnost tako spretno skrivati za variacijami kozmopolitizma. Oddelek Heures de voyage nudi tri razmišljanja o tujini Najzanimivejši je poslednji del, Le moment pršsent, ki združuje sestavke, napisane po junijski katastrofi 1940. V drobnem članku L'unique chose necessaire, ki obravnava domovino v žalosti, je strnil L. misli in občutja, ki dajejo vrednost vsej knjigi. B. 2. Vladislav Kušan Leta 1937. izišla pesniška zbirka »Po-nočne ispovijestl« je jasno določila mestma v starosti 92 let.S smrtjo ge. Recknaglove se je ! spet razredčila vrsta najstarejših Ljubljančank. Blag ji spomin! u— Spet se je zjasnilo nebo. Tudi po tako ugodna zimi, kakršna je bila letošnja, ki nam je darovala obilo sonca v februarju in marcu, se pričenja prava pomlad šele v aprilu. Res je sicer, da 1. april rad marsikoga potegne to nas je tudi lotos nekoliko presenetil z nestanovitnim vremenom, zato pa nam je takoj drugi dan spet očistil ozračje. Nad Ljubljano se spet razpenjar sinje nebo in sonce se veselj prebujene prirode. Hvaležni boano aprilu za sončno vreme, pa tudi nalivov mu ne bomo zamerili. Zemlja je še vedno potrebna moče — brez nje ni zelenja ne zorenja ne hrane. V ostalem pa vemo, da bo aprilov naslednik maj, ki je toliko opevam kot mesec sladkobne ljubezni, prinesel še to in ono nevšečnost. Dnevi so prijetni, ker se ozračje po dežju ni ohladilo, marveč samo osvežilo. V četrtek čez dan, ko je nagajal tudi veter, smo imelj 15.1 stop. C. Včerajšnje jutro je bilo precej hladnejše od prejšnjih, vendar se je živo srebro vzdržalo na b stop. C. Kljub vedrini pa napovedovalec vremena v Zvezdi trdovratno prerokuje dež. u— Za sobotno »n nedeljsko razvedrilo vam bo kakor nalašč dobrodošla velika križanka, ki jo tudi v najnovejši številki prinaša »Domovina«. Velike križanke v »Domovini«, ki jih lahko rešujete ves te- den, Čeprav niso težavne, zbujajo zasluženo pozornost med križankarji v Ljubljani to na deželi. Razen tega naj povemo, da je v »Domovini« pravkar začela izhajati domaiča zgodovinska povest iz turških časov »Hči viteza z Rajskega gradu«. V podlistku po. je objavljena znamenita povest Viktorja H u g o j a »Jetnikova usoda« (»Claude Gueux«), ki se bo prihodnjič, končala. Razen tega je obilo zabavnega In poučnega drobiža- »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, izvod stane 60 srto-tink. u— Na koncertu vi°HnSkoga virtuoza G. Cioropija borno slišali dvoje velikih del iz italijanske klasične violinske literature. Najprej je na sporedu Vivaidijev Koncert v D-duru. Vivaldi je del val v začetku 18. stoletja ter uživa sloves najplodovitejšeg-zabnih umetnik v, ki so odločilno vplivali na violinsko igro, kakor tudi ca kompozicije, ki so napisane za ta instrument. Paganini je bil odličen skladatelj, še bol; odličen pa viclinskj virtuoz ki je v pravem tr-umfu prepotoval vso Evr po. Poleg teh dveh skladateljev bo izvajal virtuoz Ciom-pi še Beethovnovo Kreutzerjevo sonato ter po eno skladbo Bacha, Chonina. Pri: cipa in Scarlatesca. Na klavirju bo spremljal umetnika mojster Franko Verganti. Koncert bo v ponedeljek 5. t. m. ob pol 7 zvečer v vel'ki filharmonični dvorani Na koncert opozarjamo. u— Str«jepisni t^čaj] — n«vi eno-, dvo-In trimesečni dnevni in večerni — prično 2 in 3. ?pr'!a. Specialna strojepisna šola največja moderna strojepisr.ica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev Učnina zmerna. Prijave, infor-mac;je dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zav«d«, Domobranska 15. u— Jutri zvečor točno ob pol 7 bo prjče-tek solist5čnega koncerta v franč šleanski cerkvi Zanimanje aa koncert je veliko, saj ga prirejajo zelo sposobni ljudje, javnosti znam i vsaj po svojih izvajanjih, če ne že po Imenih. Orgelske spremljave fr. Kanizija pri božjih službah v frančiškanski cerkvi ram pričajo, da bomo na koncertu slišal; že toliko" bolj ubrano 1-gro. u— Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno nujno potrebuje, zlasti v sredin mesta, več čedno opremljenih sob za nastanitev ofeirjev in uradnikov. Kdcrkoli ima kako primerno sobo, naj jo takoj na-zn^-j' -ne=>tremu odpravništvu v sobi številka 23 v m. nadstropju magistratnega pc^T-ojr.s Robbovim vednjakorn, u— Za Obdelovanje namenjena mestna zemljišča so oddana do zadnje parcele in mestna občina nima več nobenega sveti na razpolago za oddajo. Zato opozarjamo interesente, naj zaradi drdelitve sveta ne prihajajo več v gospodarski urad, ker bi b'la vsaka taka vloga brez pomena in uspeha. u— jezikovni tečaji tujih jezik<>v — v i središču mesta pri Trgovskem učnem za- , vodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek J 5. aprla. Pcuk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddc-lku vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in rajuspeš-nejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure v pisarni ravnateljstva. u— Zeflenjadna semena po polovični cevni dobe obdelovalci vojnih vrtov, ki so last mestne občine, enake pa tudi sploh lastniki in najemn;ki majhnih zemljišč v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7, sob? št. 35. do 15. aprila od 8.30 do 12.30. Ker je zaloga majhna, zato bo mogoče upoštevati same socialno najšibkejše sloje ter jih zato vab'mo, naj se zglase v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada ter se peslužijo te ugodnosti, da bc cbdelanih čim največ voi-nih vrtov. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v četrtek sprejeli tri ponesrečence. Po stopnicah je padel in si poškodoval desno nogo 13 letni dijak Metod Goričar iz Ljubljane Levico si je poškodoval 50 letni de-javec Kristijan Lesjak, desnico pa si je zlomil prj padcu 78 letni upokojeni železniški uradnik Anton Mevlja iz Ljubljane. Iz Novega mesta n— Dež je namočil zemljo. Po več kot enomesečni suši, ki je do dobra izsušila dolenjska polja in travnike, se je v noči oa petka na s.->boto pooblač.lo in v d pol-danskih urah je jel prša ti rahel dež. Vendar je burja kmalu razgrinja oblake in tako dež ni spial s cest niti p ahu, kaj šele ciiobo namočil izsušeno zemljo. V nedeljo je kljub močnemu jugu ves lan prijetno sijalo pomladansko sonce. V n<či na ponedeljek pa je zračni tlak pr pustil in pričelo je deževati. Deževalo jc ves ponedeljek m -šole proti večer.« ponehalo. Močna bu. ja je v to ek razj rdi. a oblake in v sredo je topio poi-ila ian k s»>nce ponovno zavladalo na Dolenjskem. Maksimalna temperatura je znašala 16.7 stcpir.j. Dež je do dobra zmočil vrhnjo plast zemlje in v torek se je vse Dolenjsko prebudilo v nori zeleni ba;vi, s-«;, dosedanja suša ni dala travnikom onega prijetnega pomladanskega zelenila. n— Staro meslno lice. Novomeški glavni trg je znan kot najlepši kranjski trg in ga umetnostni zgodovinarji ne imenujejo zaman tip bogatega srednjeveškega trga. V sedanjem stoietju pa. je novomeški trg izgubil večino arih svojih značilnosti, na katere so bili novomeški meščani vedno najbolj ponosni: arkade. Le Bergmanova hiža na Glavnim trgu je še vedno ohranila to značilnost. Te dni pa so sc pri prezidavi Ogrizkove hiše ponovno prikazale arkade. Ko so delavci vzeli iz stene okvir trgovinskih vrat in izložbenega okna, se ie pokazal prvi lok nekdanjih arkad, dočrni je drugi lok prav dobro viden pod ometom nad glavnimi hišnimi vrati. Arkade so si hodili Novomežčani vse dneve ogledovat in občudovat, škoda, da ni n kogar, ki bi preprečil, da se arkade kar <0eoo podirajo ter tako uničujejo stari '^vinski spomen:ki Rasne naravne • • • .nsne prezidave hiš so že itak do do;--.- e^ie-nile lice novomeškega trr.-a in skrajni čas je, da se vsaj hiše, ki so ohranite s svojimi strmimi in visokimi strehami svojo tipično srednjeveško gradnjo, ohranijo in zaščitijo kot kulturni spomeniki dolenjske metropole. Z Gorenfsfeega O Umetnostni in obrtniški raf^tavf v Kamniku poroča gorenjski tsdnik: listava zgovorno priča o stvariteljski moči prebivalstva kam ruškega okrožja. V prvem prostoru je manufakturno blago, klobuki, izJeiki tovarne za t rake v Mengšu, dežniki in šivilski izdelki. Drugi razstavni prostor zavzema papirna tovarna Bonač; prikazuje vse stroje za izdelovanje papirja v razmerju 1:10. Ta dela je napravil mojster fekerjanc v teku več let. Nadalje so razstavljene tu vse vrste papirja. Naslednji prostor je posvečen usnjarski industriji. Velik prostor zavzema Knafličeva tovarna, usnjene izdelke pa razstavljata tvrdka Franc Zom in bratje Okršlja? iz Domžal. Zraven so čevlji Alojza Ložarja in Mihe Sršena iz Kamnika. Visoko stopnjo stanovanjske in pisarniške oprave prikazujejo tvrcike Remec, Pelaci, Kosec in Malej. Tu so izdelki slamnikarske in lončarske zadruge, delavnico krtač, barv, obvez in vate. 2e'ezninarstvo razstavljajo tovarna Titan (posoda), bratje Hočevar, Fric Thž.le in klepar Sever. — V umetniškem oJdelku razstavljajo Koželj, Cuderman, dr. Dovjak, .Terina, ki je obenem modelar, rezbarji in kiparji Horvat, Kordeš, Boic in umetniški kovač VarSeiC, keram'ko pa šnabel. Baltesar šmidel je razstavil omaro z raznimi godali, Sadnikar pa cinkaste vrče iz svoje znane zbirke. Razstave se je udeležila tudi kmetijska zadruga, kjer sta med drugimi zastopana tvrdka, Eta in vrtnar Lap. Na koncu pritegne pozornost vinska pok usnja. Smrt na fronti. Na vzhodni fronti so pačili naslednji koroški rojaki: 23letni inž. elektr. Hubert Hornof, edinec svojih staršev, dr. med. Kari Piillen, višji zdravnik pri' letalstvu, 30 letni planinski lovec Gustav Koschier 32 letni p onir Jožef Traar, 23 letni naddešetn k Friderik Kriegel, podčastnik Ernest Malle, grenadir Franc Pez-devšek. 21 letni topni čar Rcbert Andreaš in 35 letni podčastnik Friderik Dann. V Severni Afr ki je padel 22 letni planinski lovec Lojze Unte~welz, bivši mladinski vodja iz Beljaka, ki je bil večkrat odl:ko-van. V Bohinjski B'strici je bil sklican ženski sestanek v dvorani kina. Okrožna voditeljica iz Radovljice je govorila o nalogah in zadržanju gorenjskih žen, okrožna mladinska voditeljica pa Je zbaria prir'*^ za mladinsko skupino ženske organizac.. V Smledniku je umrla Jožefa Konj ar j. - va. Vod'telj:ca mladinske skupine se je od nje p.slovila ob grobu, pel je dekliški zbor. Nadalje je umrl organizacijski vodja krajevne skupine Rudolf Malus. Položena sta bila venca okrožnega in krajevnega vodje. Slednji je tudi govori ob grobu. — Slovesno je bilo spet sprejetih blizu sto članov v koroško domovinsko zvezo. Žemstvo je imelo nedavno svoj 8. kuharski tečaj. Prvi žlvin°rejski dan na Koroškem. K>-roška deželna kreditna zveza je priredba na Kuharje vem dvorcu pn Celovcu prvi koioški živVorejski dan. Deželni oddelni v. dnja Rainer je porote 1 o živinoreji na Koroškem, ki mora dajati Cim beljše živali. Državni kmetijski svetnik dr. Weiss iz Berlina je predaval o južno-nemšk. ži-v noreji zciaj in po vojni. Nato je koroški kmetijski vodja Huber sporočil, da bo ustvarjeno združenje koroških rejcev, ki bo imelo oddelke za konjerejo, za živinoreje, za svinjerejo in ovčjerejo. Ugotovljeno je bilo, da koroške, dežela prednjači v pogledu kakovosti mleka med vsemi alpskimi in podonavskimi pokrainami. Spodnja štajerska Novi grobovi. V Maribo.-u so umrii: CS-letni Jožef Gajšek, 271etni Franc Slamič iz žikarcev in brivčev sinko Jožef Dobosič. 63 letni bivši gostilničar Jožef Kalšek, 53 letna zasebnica Marija Smerečnik-Man-fredova in 62 letna železničarjeva žena Marija Babič-Cehova. V Celju je umrla v visoki starosti 82 let zasebnica Terezija Rebevškova, rojena Babingerjeva Starejši Celjani se je spominjajo kot bivše hote-lirke »Pri pošti«. Zapustila je štiri otroke, ki so že vsi ustanovili lastne družine. Mladinski teden na Spodnjem Štajerskem je zaključen. Novo zapriseženi 141et-ni dečki in deklice so prisostvovali svečanemu snemanju zastave. Poročila pravijo, da se je ob letošnjem mladinskem tednu pokazalo, kako močno je sodelovanje med šolo, mladinskim vodstvom in starši. Mozartov zbor Hitlerjeve mladine iz Berlina pride gostovat na Štajerska Zbor šteje 75 dečkov in deklic, ki bodo povsod nastanjeni pri svojih \Tstnikih. Koncerti se bodo pričeli 15. aprila. Zbor nastopi med drugim v Ljutomeru, Ptuju, Celju, Brežicah in Mariboru. Prednost pri naselitvi na novo priključenih pokrajinah pripada, kakor čitamo v mariborskem dnevniku, vojnim udeležencem, ki se nameravajo naseliti na deželi. V teku vojne se lahko naselijo samo in-\ralidi, odpuščeni iz vojske. Naselitev izvaja vojaška oblast v sodelovanju z vodstvom Stranke ter z državnim komisaria-tom za učvrščevanje nemštva. Določbe o naseljevanju so objavljene v posebni knjižici, ki jo lahko dobi vsak pripadnik vojske. Na Paki je bil od partizanov doma napaden in umorjen brambovec Janez Goričar. K pogrebu se je pripeljal celjski okrožni vodja Dorfmeister s svojim štabom. Igrala je tovarniška godba iz Šoštanja. Stan°vanja za kmetijske delavce. Uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem od 26. marca je objavil nared-bo o gradnji stanovanj za kmetijske delavce. Določbe, ki veljajo na ostalem štajerskem. se celotno razširjajo na spodnje-štajersko pokrajino. Koncert na dveh klavirjih je bil snoči v Gotzovi dvorani v Mariboru. Nastopil je znani umetniški par Rio in Gregoria Nar-di iz Flrenze. Par slovi po vsem svetu. Vojaški kabaret »Taki smo« se je v Mariboru zelo uveljavil in zdaj prireja predstave v raznih krajih na Spodnjem štajerskem. Povsod je dobro sprejet. Sestavljajo ga vojaki mariborske posadke, ki kažejo različne sposobnosti. Prispevki gredo za zimsko pomoč, za katero bo nemška vojska zbirala prihodnjo soboto ki nedeljo. Gozdni požar na Fali je v četrtek, dne 25. marca zanetila iskra iz lokomotive. Ogenj se je močno razmahnil. Na pomoč so prihiteli ljuije iz St. Lovrenca, R-rš in Selnice, ki se jim je po večumem naporu posrečilo požar omejiti in zadušiti. Požar je nastal 26. marca na domačiji posestnice Terezije Vodenikove v Gabrov-ljah pri Slovenskih Konjicah. Hiša, krita s slamo, je bila mahoma v plamenih. Sosedom se je posrečilo rešiti živino in nekaj orodja. Pri reševanju se je ponesrečila 30 letna hčerka Marija Vodenikova. na katero se je zrušil dimnik. Marija je kmalu nato umrla Konjiškim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. Požar je nastal zaradi iskre, ki je padla iz lokomotive na slamnato streho. Uvedena je preiskava. svet čistih duševnih doživljanj; le-ta drhti nad voo, ponekod kar naturalistično izbrano snovjo njegove poezije in jo spreminja v blesk pesniških simbolov. Pesniška kultura in duhovno-stvarjalna volja sta v Kušanu močnejša od instinktivne narave njegovega pesniškega daru. Kušan je predvsem estetsko doživljajoč in intelektualno dojemajoč človek, ki čuti potrebo, da svoje ne ravno napadalne emocije spreminja bodisi v poezijo bodisi v prodorno, za hrvatsko umetnostno kulturo rodovitno zanimanje za upodabljajočo umetnost. Kot esejist je Kušan pesnik, kot pesnik na hipe esejist. Njegova knjiga »Začarane tmine«, Iti jo je izdal Pododbor Matice Hrvatske v Zagrebu, je razdeljena v dva dela, ltaterih prvi obsega liriko v vezani, drugi pa v nevezani besedi. Primerjava med obema oblikama Kušanove poezije — tov tem V3aj zdaleč spominja na Baudelaira — ne kaže bistvenih razlik v intenziteti pesniškega doživljanja: v stihih prav kakor v prozi, v utesnjenem toku in v sproščenem, širokem ritmu svobodne besede, je Kušan Isti v svojem odnosu do poezije in v svojem izražanju pesniških dožitkov. Če se spomnimo Kušanove lirike v zbirki »Ponočne ispovijesti« in jo primerjamo z najnovejšo knjigo, vidimo, da se je v glavnem spremenil samo ton njegovih pesmi, ki kažejo v novi zbirki bolj melanholično in resignirano noto. Uživanje in odpoved si kontrastirata tako kakor telesna stvarnost in duhovna subtilnost, ki se ne-nehoma borita in prepletata med seboj. »Labirint srca« — to je zbirka dvajsetih pesmi; »Pjesme koje se ne pjevaju«, pa štejejo petindvajset pesmi v prozi. Med vezano besedo sta posebno značilni »Ba-,—života« in »Balade des Noctambules*. Slednja je posvečena »čudežnemu mestu ob Sejni, ki me je naučilo ljuoiti življenje«. Pesnik venomer čuti korak časa, ki ga odda1 j"J ».?k''anjim zanosom in iluzijam: In zdaj hodimo, prijatelj, mračni po brezupni cesti, v duši rasto nam nemiri, bolni Ihtč spo- mini... In v grozni pesmi »Vrijeme« (Cas) se pesnik vprašuje: čemu so me vrgli v te besno strujo brez kraja in konca, da me zlbrje nosi v svojem mrzlem objemu? Pesem minljivosti in mračno besedo krvi slutim zamolklo v sebi kakor žalosten šum. Ni ml žal bridkih opojnosti In ne norega upora želja, zakaj na dnu vsega je utrujenost. Nad strehami otožno jokajo vetrovi jn šumi jesenski dež, v živem mesu ugašajo poslednji zanosi: ničesar nI več. In tako čas jadra tja, kamor ni vrnitve, a ne vem, kam me vodi. Zaman vzdihujem po snu ln pomirjen ju, jaz, ki sem suženj neumljivega gibanja ln del čudežne naglice. Ob sveči listam po knjigah, ki sem jih močno ljubil ln stokrat preklel. V stiskah se učim težavne modrosti trpljenja ln zakona presvetle bolesti. Zapisujem si znake usode ln nje besede — skrivnostne, »tare, indijske in brahmanske. Morda ml bo kdo med dvema postajama večnosti s poljubom zrosil ustne ta vzljubil moje ubogo srce, preden bo nesmiselno zgorelo v ognju brezumnostl. O, ko bi se mogel kakor moja ura nemo posmehovati času; njeni kazalci stoje nepremično ali se gibljejo ln kažejo napak... NaS jezik Jezikovna paša 81. Cist o nečist zrak. »Živela je noč in dan v umazanem zraku«; »zrak mara biti popolnoma čist.« Drugi stavek Je pravilen. Nasprotje čistosti zraka ni njegova umazanošt, ampak nečistoča. Prvi stavek se potemtakem mora glasiti: »...v nečistem traku.« 82. Valovati — zavalovatj — rvalovati. »Zrak mora biti stalno zavalovan.« Za valujem zrak, kadar ga začnem valovati; zvaloval sem ga pa, kadar sem ga spravil v valovanje V gornjem stavku pa ni mišljeno ne prvo ne drugo, marveč, da mora zrak stalno valovati=zrak mora biti stalno v valovanja ali valovan. To zadnje je neobičajna 83. Bolezen preprečim — bolezni se ubranim. »Preventiva (odbrana) tuberkuloze.« »Odbraniti koga česa« je v slovenščini toliko kot koga z uspehom pred čim braniti: odbraniti otroka muh, bolnika bolečin. »Preventivno zdravstvo« pa je malce drugače. Praevenire je latinska beseda in pomeni: prehiteti; preprečiti. V našem primeru: prehiteti nastanek bolezni = bolezen preprečiti Do zdaj smo v slovenščini rekli za preventivno medicino zmirom preprečevalno zdravstvo nasploh, posebej za kako bolezen pa preprečenje, preprečitev bolezni. Oboje i v mednarodni i v slovenski besedi cika na organizatorične ukrepe v zdravstvu: na oskrbo z zdravo pitno vodo za preprečenje trebušnega legarja; izsuševanje močvirij proti malariji; ceple-nje proti kozam itd. Kadar sem pa sredi kake bolezni, kadar se me ta že nekako loti, pa vendarle ostanem zdrav, tedaj rečemo, da sem se obranil bolezni. Ple-teršnik navaja: »to najbolj ubrani, da se ne širi bolezen.« Torej preventiva tuberkuloze=preprečevanje, preprečitev jetike. 84. Ishias« bolečine v bedrnem živca. »Vnetje nožnih živcev (iSias)«. Slovenske anatomične oznake so še zmirom v povojih, deloma pa samovoljne. Živec, za katerega gori gre, se imenuje ner-vus ischiadicus. Grška beseda ishion je pomenila sprva kolk, pozneje ritnico. Do- besedno bi torej rekli temu živcu po naše »kolčni« oziroma »ritnični živec«. Ker pa je ta živec ne samo v ritnici, ampak gre po bedru v podkolenek, bi bila zanj pravšna oznaka bedmi živec, dočim je stegen-ski živec nervus femoralis. Noga je prvenstveno stopalo, le redkokdaj ves spodnji ud. Med bedrom in stegnom na videz ni razlike, pa vendarle čutimo razliko, če le malo posluhnemo: udarim te po stegnu je toliko kot spredaj ali ob strani, po bedru pa od zadaj. Druga netočnost gornje oznake je v »vnetju«. Vzrokov ishiasa je nič kolibo, zaradi tega reči ishiasu kratkomalo vnetje, je zgrešeno. In tretja: transrkribirati mednarodni »ischias« v slovenski »išias« more samo tisti, ki vidi v besedi nemški sch. Slovenska oznaka more biti samo isbias, kakor sem ga čul izgovarjati povsod. 85. Bronhialna astma. »Bronhialni astma«. Tako piše zdravstveni strokovnjak, pa jezikovni samo-voljnež! Asthma bronchiale je v latinščini beseda srednjega spola; v slovenščini pa so vse besede na -a ženskega, razen tistih, ki pomenijo moško osebo: starosta, ata, sluga, mojster skaza itd. Kako torej pride pisec na .to, da zapiše: bronhialni, namesto bronhialna astma! 86. Mozgava kost — rahla kost. Oni dan sem čul na Dolenjskem gomje razločevanje na kčsti. Prvo, mozgava Kost, je nemški Rohrenknochen, drugo, rahla kost pa to, čemer« v zdravstvu pravimo os spongiosum. Prva ima mozgov stržen, druga je pa nekako satovnasta. Obe ozna- POFRAVEK. V Jezikovni paSi št. 73 (Jutro 27. EP 191S) mora stati namesto phthisis pulmc. num: phthisis florida za hitro j etiko. Dr. černlč. ki sta smiselni, točni, preprosti. Zapomnimo si jih! Tudi Pleteršnik navaja: »najboljše mozgave kosti«. Dr. Mirko Cernič, ZAPISKI Recitacijski nastop mladih pesnikov. V zvezi z razstavo sodobne slovenske knjige v Ljudski knj;garai bo v nedelj 4. t. m. ob enajst h. prirejen recitacijski n;u?top nekaterih mladih pesnikov jn pisateljev iz Dom in svetovega kroga. Uvodno besedo bo imel urednik »Doma in sveta« in kulturni urednik »Slovenca« dr. Tine D e b e -ljak, nakar bodo brali iz svojih del Ježe Dular, Janez J š 1 e n. Stanko Kociper (v zastopstvu), Jože Krivec ta Severin šali. Prireditev bo gotovo vzbudila za-n;mar.je prijateljev domačega slovstva. Žo pred veliko nočjo izide med drugimi nov;mi knjigami obsežen, krasno ilustriran Umctnišk' zbornik (Bibliofilska založba) s slikami vseh sc^bnih slovenskih umetn:kov in 7. raznimi razpravami in članki. — Ista založba bo izdata, v lepi opremi novo prevodno-pesn'ško delo Alojzija Gradnika »Sodobn-i šparslta lirika«, opremljeno z ilustracijami M'he Msleša in z uvodnim esejem o španski poeziji iz peresa B. Borka. — V založbi j Dobre knjige« iade prvi del ve!"kega romana iz sod°bne Indrijc Lou-isa Bromfielda »Deževje«. — Knjigarna Tskovne zadruge bo objavila že ta oni temeljito delo pr^f. F. Siča »Knjigovodstvo«. — i>ot'skari sta bibli;filska izdaja povesti Jani« Kača »Na nov in ah t z njegtvo avtobiograf jo »Iz mojeg-a življenja«. — Prav tako so v tisku nekatere mladinske knjige (Mara Tavčarjeva Gustav Strniša«. — Pred veliko nočjo ;zide tudi revi.« »Dom ta svet* v obliki zbornika na 10 tis.''.ovnih polah, prav take bo izšla nova. bogato ilustrirana številka »Umetnosti«, k' bo deloma posvečena spominu slikarja Ivana Vav-potiča O Vavpotiču iz de — tudj še pred veliko nočjo — v zvez! z otvoritvijo njegove roz?'""° ' .T«k -•"* -•!••: •"•nviljonu ilustrirana "" "\s> ki tika dr. F. Sijan »JUTRO« St. 75 Sluh pri živalih Z vso gotovostjo dognati, da kaka žlvai s!iši, to je, da zaznava zvoke kot take, jo jako težavno, če se žival odzove zvoku s kakšno kretnjo, s tem še ni dokazano, da ga je slišala. Zvoki so tresljaji zvene-čtcra telesa, ki navadno posredno pridejo 6r slušnega organa, če uho sprejema baš te tresljaje, j:h zaznava kot zvok, sicer ne. či vek zaznava tresljaje od 16—30.000 v sekundi kot zvoke; kar je manj ali več, ni zanj več zvok. morebiti pa za kakšno žival, la ima drugačne slišne meje. Najvažnejš' del ušesa za sprejemanje in zaznavanje zvokov je polž. V njem je po sredi razpeta pretanka, 37,5 mm dolga opna, ki jo pri človeku sestavlja do 21.000 prožnih in napetih trakov, dolgih od 0.15 do 2 mm. Izgleda, da služi vsak trak sprejemu posebnega štev:la tresljajev; tako povzročeni dojeni prenese potem vzdraženi slušni živec v možgane. Muzikalno so po-rabni samo toni v obsegu 7 oktav, in sicer od kontra C 33 do petkrat črtanega c s 4176 tresljaji v sekunai. Velika več:na sesalcev ima podobno uho kakor je človeško; iz tega sklepamo, da slišijo. Toda slušne meje je pri njih težko ugotoviti, čeprav poznamo dolžino polža in število trakov v opni. Mačkin polž n. pr. ima 3 zavoje, kar je za eno četrtino celo več kakor pri človeškem, teda v opni je samo 16.000 trakov; zato sliši najbrž mani v:šlnsko različni zvokov kakor človek, toda ne poznamo ne zgornje, ne spod-nje njene slišne meje. Da psi sVšijo, vemo iz izkušnje. Dresi-ran pes vidno posluša gospodarja in izvede dano povelje. Novejši poizkusi so pokazali, da baš pes dobro razloči posamezne zvoke. Tudi pri koniu in drugih domačih živalih vidimo, da brez dvoma slišijo, kajti ravnajo se po zvokih, ki prihajajo od nas, tudi če nas ne v dijo. Vemo, da se govedo poplaši, če pribrenče beznice (zo-ljl), da priteče lisica, na zajčje vekanje, da srna zbeži, če zadenemo z okovano palico ob kamen itd. V vodi živeči sesalci zapirajo pod vodo vnanji sluhovod ali pa ga sploh nimajo. Ribaki slišijo skozi kosti glave, saj tekoča in trdna telesa tudi prevajajo zvok, in .sicer še z večjo hitrostjo kot zrak. Tudi za ptiče ni dvoma, da imajo sluh. Ne bilo bi sicer umliivo, zakaj se oglašajo, vabijo in epozarjajo. Ptičje uho je sicer precej bolj enostavno od sesalskega, saj je »polž« le kratka, ravna vrečica, toda opno in slišne trake ima. Teh je oamo kakih 3000, zato je verjetno, da je ptičje O © uho uglašeno le na višje tone, kakor jih pač ima večina ptičev, pa da sprejemajo nizke zvoke s kožnimi občutili. Tudi dejstvo, da moremo nekatere ptiče naučiti raznih napevov in da nekateri izgovarjajo priučene besede, je dokaz, da slišijo. Uho sesalca vs = vnanji sluhovod, b = bobnič, sk = slušne koščice, o = obloki, sž = slušni živec, p — polž Težs se je izreči o tem, ce slišijo pla. zilci in pa dvoživke. Krokodile in nekatere kuščarje so navadili, da so se odzivali zvokom. Ni se pa to posrečilo za kače in tudi sicer ni znaka, iz katerega bi mogli sklepati, ola slišijo. Sicer pa tudi ni gotovo, da žival ne sliši, če se na zvoke z nikako kretnjo ne odzove, kajti : icžno je, da jih je slišala, pa se zato ni odzvala, ker so za njeno življenje brez pomena. Gaščarica, na primer, se ne zmeni niti za jake zvoke, čuje pa gotovo šum žuželke v travi, sicer ne bi planila tja, ko je še ne v di. Tudi žabe morajo slišati, s cer bi se ne oglašale, pa tudi s poizkusi se je dognalo, da neke zvoke sprejemajo. Tega pa se doslej za ribe še ni moglo zanesljivo dognati. Le za somiča se sd:, da so zadevni preizkus' izpadli pozitivno. Večkrat objavljene vesti, da so se ribe. n. pr. krapi v ribnik h, na glas zvonca zbirale na krmišču, ni dokaz, da so zvonec sl šale, ampak povedo samo to, da so njegove tresljaje čut li. Mogoče je. ola so jih sprejemali s pobočnioo, obstransk m, črtastim čutnim organom, o katerem vemo. da je čutilo za najmanjše izpremembe vodnega tlaka in toka. Tudi preiskave z galva-nometrom, ki so jih izvajali tudi pri ribah, niso povsem zanesljive. Vzdraženi slušni živec namreč odkloni galvanometrovo iglo. Vrba Perzijska pravljica Bila je nekoč mogočna vrba, ki je rasla v vrtu ob neki mali hiši. Lastniku hiše je bilo neprijetno, da vejevje drevesa ne prepušča solnčnega žarka na njegovo hišo, zato je sklenil, da drevo poseka. Toda njegov sosed Alim je imel usmiljenje za ubogim drevesom, kateremu so pripravljali tako žalosten konec, pa je šel, kupil hišo in vrt ter stanoval sam v hiši, ki jo je vrba obsenčevala. Iz zgodilo se je, da se je duša drevesa Spremenila v lepo deklico, stopila pred Aii-z njo. Alimu je ugajala deklica in se je poročil ma in ga vprašala ali jo hoče za služabnico. Ko je poteklo leto dni, mu je darovala mlada žena dečka. Alimovo veselje je bilo veliko, toda že s tistim dnem se je pričela njegova nesreča. Njegove kupčije so se ponesrečile, njegovi dohodki so se manjšali, njegovo bogastvo je ginilo in končno je moral prodati hišo in vrt. Kupil je njegovo posestvo prejšnji lastnik. Naročil je takoj delavcem, da posekajo drevo. To je slišala Alimova žena, hitela k lastniku se vrgla pred njegove noge in ga prosila, naj pusti življenje drevesu. Toda kruti lastnik ni ugodil njenim prošnjam in se ni dal omehčati niti, ko mu je odkrila skrivnost ter povedala' da je ona duša vrbe in da mora umreti če poseka drevo. Namesto odgovora je okrutnik poklical delavce ter jiim zapovedal da začnejo takoj z. delom. Vrba je bila izpodžagana in Alimova žena je od takrat izginila. Ko so pa delavci hoteli deblo odpeljati, je bil vsak trud zastonj, kajti drevo se ni dalo premakniti s prostora. Lastnik se je razjezil in naročil še nekaj delavcev. Ko tudi ti vsi skupaj niso ničesar opravili, jih je zahteval še več. V kratkem času jih je bilo zbranih 200, ki so skušali s pomočjo volov spraviti drevo s prostora. Pa tudi tako ni šlo. V tem se je približal od nekod Alimov deček, in glej, drevo se je začelo tresti. In ko je otrok §topil k njemu, je njegovo listje šušljalo. Deček je razprostrl roke, prijel veje in govoril: »Pridi mati!« In z lahkoto se je dalo drevo, katerega ni moglo prej premakniti z mesta 200 mož, z mnogimi močnimi voli, postaviti od dečkovih rok pokonci. Radoveden je prišel lastnik na lice mesta, da bi videl, kako je bilo dečku mogoče dvigniti drevo. Deček pa se je ustrašil njegovega krutega pogleda in preplašen potegnil roke z vejevja, nakar je drevo z velikim ropotom padlo na zemljo in pokopalo pod seboj svojega morilca. Pri ribah se je sicer igla odklonila, toda s tem še nimamo dokaza, da so ribe zvočne valove v resnici zaznale kot zvoke. če se že pri razvojno nizko stoječih vretenčarjih, kakor so ribe, ne more z gotovostjo povedati, če slišijo ali ne, je to za brezvretenčarje še teže reči. Kar gotovo je, da najnižje živali, kakor so eno-stanične, spužve, mehovci ln črvi ne slišijo, saj pri njih ne najdemo organov, ki bi jih mogli smatrati za uho. Tudi meh. kužci, iglokožci in plaščarji nimajo posebnega čutila za sluh. Pač pa nahajamo pri členonožcih, zlasti pri nekaterih žuželkah organe, ki deloma sliči.io sesalske-mu ušesu. Seveda pa je treba, preden sklepamo na sluh, vedeti, da sesalsko uho ni samo čutilo za zvoke, ampak da je v njem tudi sedež ravnovesnega občuta in pa organa. ki vzdržuje in ravna napetost mšic. tako zvani tonus. če torej naletimo pri kakem členonožcu na organ, ki je podoben delu sesalskega ušesa, si moramo biti na jasnem, kateremu teh treh občutov služi 'in pri presoji pomisliti na to, da je za življenje važnejše uravnavanje ravnovesja in tonusa, kakor pa sl:šati zvoke. In res najdemo pri mnogo več nižjih živali ta dvoja čutila kakor pa ono za sluh. šc najbolj zanesljiv znak za resn čno uho, torej za slušalo, je bebenček, ki skoraj ne more imeti druge naloge, kakor da prevaja zvočne tresljaje do slušnih občutnic. Pravilnost tega nazora nam potrja tudi dejstvo, da imajo bobnič skoraj samo one žuželke, ki se same oglašajo, v prvi vrsti kobil ce, murni in škrlati. Ta slušala, tim-panalni organi, so navadno na golenih prednjih nog ali na oprsju. S slu šali in čvrčall ravnoKrilcev se je zlasti mnogo pečal naš rojak dr. J. Re-gen, profesor na Dunaju, kjer še deluje. S svojimi gen alnimi poizkusi je n. pr. dokazal. da samica kobilice Thamotrizon dobro sl ši čvrčanje samca, ki jo kliče k sebi in se vabilu tudi odzove. Ako je namreč samec tudi neviden zanjo čvrčal pred mikrofonom telefona, se je samica prav tako vedla daleč od njega pri slušalki. kakor da ji čvrči viden v njeni bližini. če samici uničimo slušali na golenih, ne sliši več, ne raja in ne zletl k samcu, kakor to stori, če ga sliši. Ako uničimo samo eno slušalo, išče samca na oni strani, kjer je slušalo še celo. Vidimo torej, da je tudi za nižje živali biavralno slišanje velikega pomena, saj se z njim določa smer do zvenečega telesa in ob znan'h zvokih do neke mere tudi njegova oddaljenost. S- ©ts^Ike Igre in nagajive pesmice Kadar začno otroci igro »lovljenje«, navadno vodja igre določi kako število, nato pa toliko časa v k>ogu šteje soigralce, da i pr'rie do zadnje številke. Kogar zadene, ta j lovi. še češče se pri tej igri poslužujejo I kakega besedila, ki včasih nima nikakega I sm'sla: V Savinjski dolini se n. pr. rabi naslednje besedilo: Da, du, gava, ru, dada, ru, gava, raka zibu, bobu, bomba, staka, princ. Zdaj pa še nekaj nagajivih pesmic, s katerimi si nagajajo otroci v Savinjski dolini. Najbrže so slične pesmice znane tudi drugod. V savnjskem narečju, kolikor ga ' more naša pisava podati, se glase nekatere nagajive pesmice na imena takole: Rešitve Razporeditev škrateljčkov Pomočnik je postavil po pet škrateljčkov v vsak kot in po dva v vsak vmesni prostor. Zato jih je bilo spet 12 v vsaki vrsti. ♦ Rešitev nganke Ako sestavite začetne črke od vsake slikice, dobite ime: Ljubljana. Anza panza štruklje peku, peč pod-ru, vse pož'ru. n. Ton baron je udaru na zvon, so se babe smejale, k' so jajca peljale. V gešo zbejžov, smolo brav, peč namazav, tak je prav! m. Franc žgane prime žabo za grtanc žaba reče »kvak«, Franc se zvrne vznak. IV. Jaka po dilah skaka, miš' lovi, pa neč ne dobi. »Major Fitz-David vam prinaša sporočilo od vaše tašče, ki pride danes po vas,« mi je dejal Benjamin. Moja tašča! Pride me iskat! Okrenila sem se k majorju, da bi izvedela kaj več. »Morda ima gospa Macallanova kakšne vesti od mojega moža? Ali pride zato, da bi govorila z menoj o njem?« »Res mislim, da ima kake novice,« je odvrnil major. »In da jih ima tudi vaš stric. Toda ni se mi posrečilo, da bi kaj izvedel cd stare gospe. Trudil sem se, da bi mi povedala kaj koristnega za vas, pa mi ni uspelo.« »Vi mi lahko koristite na nek drug način, ako mi dovolite, da potrkam na vaše dobro srce ter vas prosim za uslugo.« »Ukazujte, draga.« »Rada bi vedela, ali poznate Miserimusa Dexterja in če ga poznate, da me seznanite z njim.« Mislim, da smem reči, da je major pre-bledel; vsekakor je bilo čitati v njegovih majhnih sivih očeh preplah in zmedenost, ki mi je ni mogel utajiti. »Hočete se seznaniti z Miserimusom Dexterjem? Gospod Benjamin, ali sem pil preveč vašega izbornega vina in sem postal žrtev halucinacij, ali pa me naša dra-žestna prijateljica zares prosi, naj jo seznanim z Miserimusom Dexterjem?« »Tako je, ali ni res, Valerija?« je z naj-resnejšim glasom na svetu odvrnil Benjamin. »Gotovo,« sem ponovila. »Kaj je tako presenetljivega v moji prošnji?« »Saj ta človek je blazen!« je vzkliknil major. »Ni ga v Angliji človeka, ki bi bil manj prikladen, da bi ga obiskala kaka ženska. Sicer pa. mar niste slišali, kako strahovito je pohabljen?« »Da, slišala sem, pa tO me prav nič ne moti.« »Ta človek ni pohabljen le telesno, marveč tudi moralno. Tiger in op ca se skrivata v njem. Zmožen je, da vas v istem trenutku do smrti prestraši aH do solz nasmeje. Ne tajim, da je v nekem pogledu bistroumen, zato pa ni nič manj blazen, kakor nihče na svetu. Oprostite mi. da sem indiskreten: iz kakšnega razloga se želite seznaniti z gospodom Dcxterjem?« »Morala bi govoriti z njim o sodnem procesu svojega moža.« »še ta nevšečnost! Nikdar ne bi vzel nase odgovornosti, da vas pošljem samo tja.« »A če grem jaz z njo?« je vprašal Benjamin. Major je trenutek razmišljal, nato je odvrnil: ' »Poslušajte, draga prijateljica, kaj ko bi pogledali zadevo z druge strani? Kaj bi rekli, ako bi vas povabil k sebi na večerjo?« »Na večerjo?« sem ponovila brez razumevanja. »Da, na večerjo, želite, naj vas seznanim z Dexterjem? Nikakor vas ne morem pustiti same k temu blaznežu, ne preostane ml torej drugega, kakor da vaju oba povabim k sebi ter vam dam možnost, da si ustvarite svoje mnenje o njem. Povabil bi še kako svojo znanko; povabil bi gospo Cla-rindo, ki je žal ne poznate. Povabimo mojo primadono, da nam kaj zapoje po večerji. Hočete? Ali naj se zmeniva za današnji dan prihodnji teden?« Z obžalovanjem sem pristala na ta predlog. Ljubše bi mi bilo priporočilno pismo, s katerim bi lahko šla sama k Dexterju. Ma-jorjeva večerja mi je za ves teden vezala roke. Toda kaj naj bi storila? Morala sem se vdati. Major je bil prav tako trmast kakor jaz, dasi je bil vedno enako ljubezniv. Ničesar ne bi dosegla, ako bi hotela vztrajati pri svojem. »Torej ne pozabite. Takoj ko pridem domov, bom pisal Dexterju in ga povabil.« Prijel me je za roko in mi jo ogledoval, rekoč • >Kako dražestna roka! Dovolite, da vam jo poljubim. Ves nor sem za lepimi rokami. Izpreglejte mi to slabost; obljubljam vam, da se bom nekega dne poboljšal.« »Mislite, da imate v vaših letih še dosti časa, da se poboljšate?« je vprašal nek tuj glas za nami. Vsi smo se hkratu obrnili in na pragu smo zagledali mater mojega moža, in pred njo boječo Benjaminovo deklo, ki jo je prišla naznanit. Moja tašča se je sarkastično smehljala. Major Fitz-David je imel zmeraj pripravljen odgovor. »Moja draga gospa Macallanova, starost je kaj relativen izraz. So ljudje, ki niso bili nikdar mladi, in so taki, ki se nikdar ne postarajo. Jaz spadam med druge. Na svidenje.« Po tem odgovoru je nepoboljšljivi major odšel. Benjamin ga je spremil. Moja tašča in jaz sva ostali sami. Vzela sem stol ter sedla v spoštljivi ra»-dalji od divana, na katerem je sedela ona. Prijazno mi je pokimala, naj sedem k nji. Po njenem pogledu sodeč ni prišla k meni kot sovražnica. »Prejela sem pismo od vašega strica.* je izpregovorila. Prosi me, naj pridem k vam in srečna sem, da se mi je ponudila ta prilika, brez katere se najbrže ne bi upala prikazati pri vas. Moj sin se je vedel naproti vam kot slabič in po mojem mnenju je njegovo vedenje necproatljlvo. Vaš stric mi piše, s kakšnim pogumom ste prenesli ločitev in kakšne stvari se nameravate lotiti. Roti me, naj uporabim ves svoj vpliv, da vas odvrnem od vaših namer. toda naj so vaši načrti še tako blodni, moram občudovati vaš pogum, vašo zvestobo, vašo trdno vero v mojega nesrečnega sina. Občudovanja vredno bitje ste, Valerija, — to sem vam prišla povedat. Poljubite me, hčerka moja. Zaslužite, da bi bili žena junaka. Vaš mož pa je največji slabič na svetu. »Oprostite, gospa, da ne morem deliti vašega mnenja.« »To je povsem naravno. Dobra ln skrbna žena kot ste, ste napravili iz svojega moža junaka. Vaš mož ima mnogo cdličnih laet> nosti, toda od tistega dne, ko je prvič | prestopil prag hiše vašega strica, je nje-' govo obnašanje podobno obnašanju največjega slabiča. Ali veste, kaj je storil ! zdaj? Vstopil je v kolonijalno vojno . službo.« Ta vest me Je nepopisno potrta, toda i skušala sem ostati mirna. Gospa Macallanova je nadaljevala: »Ako bi se bil oženil s kakšno neumno ; žensko, tedaj bi bilo njegovo obnašanje razumljivo, ker pa je moraj vendar takoj spoznati, kakšna ženska ste, čemu vam nI f takoj prvi dan zaupal svoje skrivnosti? Hotel vas je odvesti v tujino pod nepravim imenom, v strahu, da bi utegnil kdo zagrešiti kako indiskretnost. Kaj je to drugega kakor slabost ? Ne bodite užaljeni. ' Ljubim ga prav tako kakor vi, toda ne morem skrivati njegovih nedostatkov, čeprav me boste zato sovražili.« »O draga gospa, kako naj bi vas sovra. žila! Dovolite mi le, da vam povem, da se motite v vašem sinu, ki Je le silno ob-i čutljiv, ne pa slabič.« tBSE V Zoološkem vrta »Paznik, ali je ta morska kača huda?« »O ne, gospod, zelo krotka je. Lahko si jo ovijete okoli prsta.« ignjeni žar nad Sičevko Nemški vojni poročevalec Rasso Konigei piše: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva javlja, da je bila po Rževu izpraznjena tudi kakšnih 50 km bolj proti jugu pomaknjena Si-čevka. Kaj pomenijo ta premikanja na osrednjem delu bojišča? Nemške čete so se umak> nile saino zato, da so omogočile skrajšanje fronte ter so s tem osvobodile potrebne sile za druge važne operacije. Kdor je doživel izpraznjevanje Sičevke, ne bo pozabil požarov, ki so divjali poleti L 1941 tod okoli. Ognjeni žar je rdečil jasno nočno nebo. Iz lesenih hišic so švigali čudni plameni. Vse strehe so bile v ognju. S truščem so padali tramovi drug na drugega in goreli na kupu. Kakor daleč je seglo oko, vsepovsod je gorelo ti podoba mesta 6e je strnila v eno v podobo nepreglednega ognjenega moTja. Kakoi ožarjene cd gloriole, so molele z ognjenega morja kamenite zgradbe, dokler se niso tud.i one zrušile v silnih eksplozijah. To je bila slika grozljive lepote, toda slika, ki je b:la posledica neizprosne sile vojne. Načelo vojne pravi, da sovražn+k ne sme dobiti v roke nobenih skladišč, nobenih vojašnic in nobenih vojaško . važnih objektov. Zaradi tega so eksplozije s pomočjo ognja uničile vse, kar bi utegnilo na* sprotniku koristiti. Tik pred mestom so se zbrali pred posebno postojanko nemški grenadirji. ki so nudili sovražniku odpor toliko časa, dokler je bilo uničenje končano. Noben predmet večje vrednosti ni prišel v sovjetske roke Nemške bunkerje smo izprazn li ter jih pognali v zrak. Kar je bilo mogoče odnesti, smo naložili na vozila in odpeljali s seboj. Celo klopice iz brezovih vej in stolčke srno naložili na vrh tovom h avtomobilov ki so nolagoma odrinili proti no« vim postojankam. Dolgi tov. vlaki so odpeljali vse, kar je bilo v skladiščih ter se je dalo še porabiti. Na saneh smo odpeljali telečniake in orožje, pa tudi pečice in ležišča iz bunkerjev. Vse, kar se je dalo izrabiti, smo vzeli s seboj. Celo slike deklic, katere smo bili izrezali iz ilustriranih časopisov ter smo jih za kratk čas obesili na stene, so šle z nami Marsikdo je dejal: »Dolgo dovolj ste nas razveseljevale, za nagrado vas ne smemo izročiti sovražniku « In tako smo naložili ter odpeljali tudi te ženske prijateljice iz papirja. Poleg avtomobilov in voz s konjsko vprego, ki so vozili vojaške reči, so se nam pridružile na umiku tudi dclge, pestre kolone domačinov z otroki in živino. Vsem tem ni bilo do tega, da bi zopet prišli pod boljševiško cblast. Seveda smo tem civilistom pomagali. Pripravili smo zanje celo zbirališča in počivališča, s katerih so lahko odrinili v nemško zaledje Delo za izpraznitev Sičevke je trajalo več tednov. Predmete, ki niso bili več porabni ter se niso dali odpeljati, na primer sestreljeni so» vjetski oklopni vozovi, so šli z eksploz jami v zrak. Vse mostove, vse ceste, železnice, železniška pota. vse so nemški pionirji temeljito razbili. Pod vsako tračnico smo položili eks* plozivni material, tako da je eksplozija tračnico raztrgala na več kosov ter je sovražnik ni mogel uporabiti za svoje namene. Postaja v Si-čevki je bila razdejana, kakor da so titani pre-orali divjo njivo. Nikjer ni bilo spoznati, kje so bili prej tiri. Celo železniški nasip srno razdejali in nobenega dvoma ni. da ne bo mogel po teh krajih še dolgo voziti noben vlak. KdoT ve, kol ko dela je potrebno za takšno razdejanje, in koliko ukazov ter premikov je treba, da se stvar dožene do kraja ve. kaj pomeni delati načrte ter jih. pretvoriti v dejanje. Vse je šlo kakor namazano, boljševik: so našli za nami same razvaline. Odmik od sovražn ka se je izvršil popolnoma presenetljivo. Nasprotnik ni vedel, kdaj so se Nemci umaknili. Ko je otipaval fronto s svojimi izvidnicami, sc je prevaril, kajti v neči, ko smo izpraznili postojanke pn Rževu, se mu niti sanjalo ni, kaj se je zgodilo. Še naslednje jutro so Rusi streljali kakor obsedeni proti nemškim postojankam ki pa so bile že zapuščene in prazne. Podobno kakor pn Rževu smo storili tudi pri Sičevki. Tedne in tedne pred umikom so poveljstva pripravljala nove postojanke, stroj* niška gnezda in jarke. Pred fronto je ostala prazna, bleščeča ravnina, katero so boljševiki naskakovali. Seveda so se zmotili, kajti nemške strojnice, metalci granat in prot.letalsko topništvo so storili svojo dolžnost ter so ščitili umik, dokler je bilo potreba. Načrten umik večjih delov vojske je težko podjetje. Posebno hudo stališče imajo v takšnem položaju zaščitnice, ki se ločijo od sovražnika šele potem, ko ga spuste do dogo> vorjene bližine. Zato morajo biti v takšnih zaščitnicah izkušeni možje, polni junaštva m odiočnosti. Ko je pri nekem takšnem umiku dobil nadporočnik strel v glavo, se ni niti zmenil za rano ter je ostal pr: svojem oddelku. Njegov pomočn ic je dobil strel v trebuh in njegovo prvo vprašanje je bilo, če sme ostati še pri stotniji. Za nobeno ceno ni hotel osta-viti tovarišev. Kar je ostalo od pehotnih zašcitnic, to je razbita artiler ja. Kjer so se pojavili boljševikt povsod so jih držali ttr jih sprejeli s pripravljenim ognjem. Topništvo je imelo dovolj mu-nicije. da je ošinilo vsakoga s petrebn m z-strelkem. Skozi daljnoglede smo lahko opazovali sovjetske vojake, kako so se lotili dela s krampi na zamrzli zemlji. Toda njih delo je bilo zaman Proti večeru so se kanooade unes-le in v zarji ogromnih požarov so Sc nemški oddelki umaknili. Preti jutru so jim sledile za-ščitnicc in boljševlki so našli za nami razvaline do temeljev zgorel h hiš, zadaj pa so medtem nastale nove postojanke, ki htanijo za sovražnika nova razočaranja. 9 Kaf vem, kaj znam 159. Kaj je »oteman«? 160. Kateri rimski pisatelj je opisal vojno z Jugurlo? 161. Kaj je kartel? 162. Križanka. Vodoravno: 1. norveška pisateljica, 5. Wagnerjeva opera, 12. bog vetra, 13. spodbujevalnica. 14. aforizmi, 15. oziralni zaimek, 17. žensko ime, 19. v stari Avstriji obče znana kratica. 20. rimski pozdrav, 22. oblika za moliti (lat.), 24. n, r, 1, 26. oblika glagola znati. 27. enota efekta sile, 28. poganjki, 30. star slovenski politik, 32. prislov. 33. prvi letalec. 34. reka v Rusiji, 35. portugalska in brazilska dolžinska mera. 36. slovenski kitarist, 37. znak za prvino, 38. švicarski narodni junak (fonetično), 39. latinski predlog, 40. ptica, 42. oseba v Puccinijevj operi, 43. rimski moralist, 46. i. e, f, 48. kratica za akademski športni klub, 50. zver. 51. zrak za konjsko silo, 52. »dragocena tekočina«, 53. avtomobilski znak za Monako. 55. športna disciplina. 57. m. o, 58. poročena (srb.-hrv.), 60. veznik. 61. upor, 63. nemški pisatelj, avtor romana »Otok sanj«, 64. vas na Gorenjskem. Navpično: 1. prebegi. 2. oblika za dejati, 3. začimba. 4. krstno ime švedske pedagoginje (fonetično), 5. orožje, 6. vzklik, 7. p sec svetega pisma, 8. reka v Rusiji, 9. oblika za »iti«, 10. japonska dolžinska mera. 11. usvajajoča cepljivka. 16. država v Prednji Aziji, 18. roman Sinclaira Le-wisa. 21. vdrtine. 23. zbirka novel mladega slovenskega pisatelja, 25. sredstvo za določevanje baz in kislin, 26. zaprtje. 27. reka v Južni Srbiji, 29. država v Prednji Aziji, 31. predlog, 32. gozdni duh, 38. prislov kraja, 40. Zupančičeva pesem in prevod, 41. imajo živali, 44. športni izraz za »moštvo« (fonetično), 45. vas na Koroškem, 47 moško ime. 49. vrh v Karavankah, 52. k, d, e, 54. kovina, 56. kot (srb.-hrv.), 58. kratica za Zedinjene države, 59. a. a, 62. veznik. Rešitev vprašanj 1. t. m.: 155. Tigrasti konj se imenuje cebra. 156. Voditelji italijanskih najemniških čet v dobi renesance so se imenovali »con- dottieri«. . 157. Junak »Zločina m kazni« Je Rodion Razkolnikov. 158. Skrivnost urnega kazalnika. V 12 urah se urna kazalnika krijeta enajstkrat, ne pa dvanajstkrat, in sicer: prvič ob 1.05 in 5/11, drugič ob 2.10 in 10/11, tretjič ob 3.16 in 4/11, četrtič ob 4.21 in 9/11, petič ob 5.27 in 3/11, šestič ob 6.32 in 8/11, sedmič ob 7.38 in 2/11. osmič ob 8.43 in 7/11, devetič ob 9.49 in 1/11, desetič ob 10.54 in 6/11, enajstič ob 11.59 in 11/11. Kazalec za ure rabi 5 m 5/11 minute, da dospe prvič in tudi naslednjo krat točno pod minutni kazalec. 5 in 5/11 minute pa gre v 60 enajstkrat, torej se bosta oba kazalca v 12 urah, ker obkroži mali kazalec ves kazalnik enkrat v tem času, enajstkrat srečala. ŠPORT Medsolske športne Igre Kakšni so Irili izidi V. kola v tekssiah v odbojki? Ljubljana, ;. aprila Tiskovni urad Fašistične zveze sporoča: Peto kolo medšolskega turnirja v odbojki, odigrano 27. marca se je končalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOŠKI) II. moška realna gimnazija je premagala Srednjo tehnično šolo 10:1, 10:2. Klasična gimnazija je premagala učiteljišče 10:1 11:9, III. moška realna gimnazija je premagala Trgovsko akademijo 10:1. 10:4, T. moška realna gimnazija je premagala IV. moško realno gimnazijo 10:5, 10:3. Stanje: srednja tehnična šola; 1. mcška realna gimnazija in II. moška realna gimnazija po 8 točk, klasična gimnazija 6 točk, učiteljišče in III. moška realna gimnazija po 4 točke, IV. moška realna gimnazija 2 točki in trgovska akademija P točke. SKUPINA B (MOŠKI) I. mešana meščanska šola je premagal I. moško meščansko šolo 10:0, 10:0, 111 mešana meščanska šola je premagala l. moško meščansko šolo 1:10, ""0:4 10:2. igra med prvo mešano meščansko šolo ;3 klasično gimnazijo je bila razveljavljena. H. moška realna gimnazija je premaga'a H. mešano meščansko šolo, ker e ta odstopila III. moška realna gimnazija je premagala H. moško meščansko šolo 10 o, 10:7, I. moška realna gimnazija je premagala IV. moško realno gimnazijo 10:8 10:7. Stanje: I. mešana meščanska 4o a m i moška realna gimnazija pc 8 točk, iT. moška realna gimnazija, IV. moška eair.a gimnazija in klasična gimnazija po 6 točk, II. moška meščanska šola, III. moška realna gimnazija in ni. mešani meščanska šola po 4 točke, II. mešana mošoaiijKa šola 2 točki, I. moška meščanski š-.ia 0. točke. I. mešana meščanska šola. I. moška realna gimnazija, II. moška realna gimnazija in kklasična gimnazra so odigrale pr eno igro manj, med tem ko "'e I. moška meščanska šola odigrala eno igro več. SKUPINA C (ŽENSKE) Trgovska šola je premagala obrtno šolo, ker je ta odstopila. I. ženska realna gimnazija je premagala Trgovsko akademijo 10:8, 10:2. Igra med II. žensk? realno gimnazijo in učiteljiščem je b:la prekinjena pred koncem. Stanje: Trgovska šola 10 točk, trgovska akademija in I. ženska realna gimnazija po 6 tečk, učiteljišče 4 točke, n. ženska realna gimnazija 2 točki in obrtna šola 0 točke. Uč:teljišče in II. ženska realna gimnazija sta odigrali po eno igro manj. SKUPINA D (ŽENSKE) II. ženska meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 10:4, 10:3 II. ženska reamc. gimnazija je premagal l. mešano meščansko šolo 10:0, 0:10, 10:6. I. ženska realna gimnazija je premagala 1 žensko meščansko šolo 9:11, 10:5, 10:1, 11:9. Stanje: I. ženska realna gimnazija, n. ženska realna gimnazija in klasična gim-zija in klasična gimnazija so odigiale p" la po 4 točke, II. mešana meščanska šola 2 točki, III. mešana meščanska šola 0 točke. Službene objave Iz urada CONI-a IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE. Bazpis pokrajinskega prvenstva v teku čez drn in strn 1. Lahkoatletska zveza razpisuje in priredi na dan 18. aprila t. 1. pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn. 2. Tekmovanje bo na okroglo 3.50 km dolgi progi in dostopno atletom vseh kategorij, ki imajo športno dovolilnico za letošnje leto. 3. Prijave s prijavnino po 1 liro za vsakega udeleženca morajo biti predložene do 16. aprila ob 18. lahkoatletski zvezi, Blei-weisova cesta la, II., in sicer z naslednjimi podatki: ime in priimek tekmovalca, ime društva in številka dovolilnice. 4. Zbirališče udeležencev bo dne 18. aprila ob 10. na športnem prostoru železničar-skega Dopolavara »Hermes«. SSMps^ fSjvfrmafejO Mirno v Gospodu je zaspala in nas, ki smo jo tako iskreno ljubili, za vedno zapustila naša dobra in nenadomestljiva soproga, sestra, svakinja in teta, gospa flj m m SOPROGA TEGOVCA Vsemogočni Bog naj bo milostljiv njeni dobri duši. Truplo pokojnice počiva v kapelici sv. Nikolaja na Žalah in bo položeno k večnemu počitku v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob 3. uri popoldne. Sv. maša za blago pokojnico bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 2. aprila 1943. Globoko žalujoči: FRANC VOKAC, soprog in družine: VOKAČEVE, DR. ŠKAPINOV . DR. KAMUŠICEVA in OGRINCEVA m i 5. 'l>K_novalci, ki n« bodo prisostvovali zboru, bodo izključeni od tekmovanja. Na zbornem mestu bodo morali tekmovalci funkcionarjem predložiti v kontrolo športne dovolilnice. 6. Proga bo trasirana znotraj športnega igrišča »Hermes«. 7. Kolikor ta razpis ne vsebuje posebnih določb, veljajo za tekmovanje vse teh-ničr.2 določbe in navodila še veljavnih pravilnikov. 8. Lahkoatletska zveza odklanja vsako odgovornost za kakršno koli nezgolo udeležencev ali tretjih oseb ali poškodbo stvari pred tekmovanjem kakor tudi med njim in po koncu. 9. Nagrade: prvi plaketo, 2. kolajno, 3 kolajno. 10. Morebitni pri živi se morajo predložiti vrhovnemu sodniku 15 minut po končanem tekmovanju in morajo biti opremljeni s takso 25 lir, ki bo vrnjena, če bo prizivu ugodeno. »....i-i ■ - ■.*o v** ^ vv**-??4 To bo že nedelja kakor zares Nogomet na dveh frontah in še table- tenis povrhu! Tisoč gledalcev je bilo zadnjič na prijateljski nogometni tekmi v šišenskem stadionu in prav za prav smo takrat vse premalo poudarili to presenetljivo novost, kakor da bi se ne zavedali, da jih toliko že nismo našteli mesece in mesece pred tem. Stvar pa je še danes vredna premisleka, kajti ta obisk je pokazal, da šport — čeprav samo prijateljski in omejen na dva krajevna nasprotnika — v danih okoliščinah le še ima svojo privlačnost in da je v našem mestu kljub vsem godrnjavcem in udobnežem le še na tisoče ljudi (prvi tisoč je bil pred tednom dni na igrišču ob gorenjski železnici), ki jim je veselje do športa — pa ne samo do nogometa — ostalo in bodo vsaj taki ostali tudi zdaj. Dolg in tudi »temeljit« je bil zimski počitek. ki so si ga letos privoščili naši športniki in prav je tako, da se zdaj na spomlad prenaglo ne spustijo v najtežje naloge. Nekaj morda je že bilo v teh zadnjih nedeljah, jutri pa bo domači športni spored že imel svoje službeno in čisto resno obeležje. Seveda pri tej čisto ljubljanski zadevi ne bo šlo za podiranje novih rekordov ali za odločitve, ki jih v športnem žargonu označujemo kot važne mejnike v razvoju te ali one športne panoge, toda sklenjeno in odločeno je tako, da moramo jutri dobiti odgovor na prvo vprašanje iz mnogih neznank izmed letošniih v športnem sporedu, kdo bo četrti v I. nogometni diviziji in kdo bo delal družbo ostalim trem, ki so jih časi in dosedanji izidi vrgli v drugo kategorijo. Po tem uvodu ne bo težko uganiti, da j irnamo v mislih kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. divizijo, ki je na sporedu jutri ob 15.30 na igrišču Ljubljane med enajstoricama Dopolavor* iz tobačne tovarne in Mladike. Zmagovalec tega srečanja bo naslednje tri mesece igral za točke z našo elito, premagani pa pojde med kandidate za to čast. ki bo spet dostopna na jesen. Oba nasprotnika gojita enake nade (samo pozitivne seveda) in računati je treba, da bosta v tem znamenju tudi napela vse sile za uspeh. Priprav v obeh taborih ni bilo veliko in če bi sodili po njih, bi se gotovo ne mogli opredeliti za nobenega izmed obeh. In nazadnje tudi ne bi bilo pravično, če bi po vsem, kar smo v obeh moštvih videli lansko iesen in enkrat ali dvakrat letos prisojali tem več upanja na zmago kakor onim. Morda so Dopolavoristi proti pričakovanju dobro okrepili svoje vrste, morda so Mladikarji letos res tako zagrizeni v gole kakor so pokazali v zadnji tekmi proti Korotanu, toda mimo tega je izid današnjega dvoboja čisto negotov. Ta okoliščina daje pr;reditvi poseben čar, ki gotovo ne bo ušel tolikim, ki jih vsako nedeljo popoldne neka nevidna sila potegne n?. športni prostor. Da bo dlje prijetno — k^eor pravijo Ljubljančani — so prireditelji poskrbeli tudi za predtekmo. v kateri se bosta v nizu priprav za otvoritev letošnjega nr-venstva pomerili enaistoricj Viča in Ko-rotana. Na igrišču Ljubljane se bo torej spcrc-d začel točno ob 14. Hermes in Mars se bosta še enkrat pogledala v oči. po vsem tem nezaslišanem, kar se je letos primerilo med njima. Zgodilo se je namreč nič več in nič manj kakor to, da so šiškarji povabili Marsovce v šiško — so dejali za trening — in jih v prav prijetni prijateljski igri poslali domov s nekoliko neprijetno razliko 2:6. No, in zdaj skoraj res ni lepše priložnosti za nekakšen obračun (kajpa samo prijateljskega značaja) med obema, kakor da gredo Marsovci še enkrat v Š ško (njihov teren je tako na široko odprt in nezagrajen od vseh strani) • roikusjjo svojo srečo. Her-mežani so med tem prejeli podobno lekcijo od Ljubljane, tako da so v celoti dani vsi pogoji za prav zanimivo tekmico. In ta tekma se bo začela ob 15.30 na ".ermecovem stadionu — prav tako s pred-. _ - 4 „„ ir^tero sta bili izbrani rezervi obeh zbranih nasprotnikov. c br. torej nedeljski nogomet — na 'veh frontah! * §e pa jUtri vec dan bedo pomagali izpolniti športni spored prve aprilske nedelje tudi r-.aši neumorni . . , , ... table-temsti. Precej so bili na delu v minulih zimskih mesecih naši mojstri cb beli žogici in prav pridno so vihteli svoja orodja nedeljo za nedeljo in prav zato se očitno kar nočejo posloviti od njih. In tako je v režiji športne sekcije Hermesa danes in jutri na sporedu še en table-teniški turnir, ki bo nudil v osmhi različnih disciplinah udeelžen-cem možnosti dovolj, da bodo še enkrat rekli zadnjo becedo za letos — o najboljših med seboj. NewyorskI zamorci so dobili novega apostola V zamorske« okraju Harlem se Je psjavil slepar Fred Long V zamorskem okraju Harlem v New Yorku se je pojavil nov bog. eden tistih prebrisanih sleparjev, ki pred očmi ameriške policije izvablja lahkovernim zamorcem denar iz žepov in na njihov račun dobro žive. Slepar se piše Fred Long star je 48 let in izredno nadarjen za govorništvo. Mož nastopa na javnih trgih in za govorniški oder mu služ: stol. ki ga vozi kar na ročnem vozičku seboj Cim se nabere okrog njega dovolj poslušalcev, začne oznanjati zamorcem, da lahko pobarva njihove čme duše belo Ce b imen vsi zamorci bele duše. bi lahko vrgle oblast belih in nastalo bi svetovno go-spodstvo zamorcev. Potem bi zavladal na >vetu splošen mir. Zamorci so navdušeni za tega znanilca boljše bodočnosti in ga hodijo poslušat. Fred Long pa seveda ne govori zastonj Njegovemu govoru vedno sled; zbiranje orostovoljnih prispevkov in zamorci mu pridno mečejo novčiče na krožnik. Preden ie začel svoje apostolsko delo. je bil Fred Long priložnostni delavec. Pravega dela se je vedno bal. Prebijal se je ?koz: življenje. kakor je pač naneslo, glavno je bilo, da mu ni bilo treba mnogo delati. Zdaj pa znašajo njegovi tedenski dohodki "00 do 600 dolarjev. Pravi bog zamorskega okraja je nekaj časa mirno gleda; početje svojega tekmeca. Ko so se pa jeli zamorci v vedno večjem številu zbirati okrog novega apostola. je spoznal, da mora nastopiti proti njemu. Toda Longu se baje ni treba bat: tekmeca. ker si je pridobil ta čas že toliko pristašev, da ie lahko začasno zapustil Harlem in se napotil na misijonsko delo v južne države. Če mu ne bo stopila na prste policija, kar je pa malo verjetno, bo novi zamorski bog, ki je bil rojen kot amerški belckožec. kmalu obogateL Ameriški tisk se norčuje iz sleparja in piše. da je Fred Long norec. V resnici je pa zelo prebrisan Pozornost javnosti je obrnil nase, ko je pred štirimi leti preoblečen v dojenčka potiskal otroški voziček čez Broad\vay. Niso ga vtaknili v norišnico, temveč je bil sprejet v službo neke tovarne otroškh vozičkov, kjer so mu poverili važno propagandno delo. Delal je reklamo za otroške vozičke. Toda kmalu je pustil službo, se preoblekel v Arabca, vdrl v neko metodistično cerkev, spodil pridigarja s prižnice in začel sam pridigo-vatj o mohamedovem nauku. Odpeljali so ga sicer v norišnico, od koder so ga pa kmalu izpustili Zdaj lahko nemoteno na-naljuje svoje sleparsko delo. Morski ropar Jack MaiSsol Jat! se je prvič pojavil na morjt. padal je trgovske ladje, jih izr-. ^oii njene posadke in oplenil s svojo loipo celo več vasi na južni obali Anglije. Nekega dne poleti 1642 je prejel Maifoll pismo ljubice poznejšega kralja Karla IL, lepe Bell Chamley. takrat mogočne angleške žene. Povabila ga je v svoj razkošni grad in izročila roparju dve menici na londonske bankirje, ki naj bi mu omogočili s pomočjo oblasti nadaljevat: delo morskega roparja zakonito in v več jem obsegu Mož je lahko od tistega dne računal i dejansko podporo admirriitete m celo vlade Od vsake izropane ladje je pa dobila svoj »dele? tudi lepa Bell Cham-ey Zlato, srebro m drsguije je pobrat /ednr Maifoll sam. Tcc-p tudi gospodje -z -.dmirali^pie so imela pri tem svoj delež Največ jim je vrgel uspešen roparski pohod slovečega merskega roparja proti dvema ladjama ki sta vozili zlato mestne občine Dun-querqua Admiraliteta ie bila zvedela o svojih vohunih da hočejo prepeliati tri velike zaboje zlata v San Tander. 15. marca 1643. je Maifollova tolpa prestregla ladji in po hudem boju premagala njuni posadki Nesrečne mornarje so pometali žive v ogenj. Admiraliteta je zahtevala zase 6 milijonov funtov, morski roparji so se pa morali zadovoljiti s tremi milijoni. Maifoll se je končno prevzel. Sanjal je o kraljevskih časteh, postati je hotel soprog ali ljubček kraljice Beil Chamley. Zasnoval je atentat na kralja. Toda njegovi pajdaši so ta načrt izdali. Maifoll je prišel pred sodišče in bil je obsojen na smrt. njen sinko. Ko se je pravkar odpočila od dela in pogledala v smeri svojega sinka, je vas prestrašena cremeia cd groze. Videl* je, kako se orjaški orel spušča proti njenemu dvorišču. Stekla je v grozj proti dvorišču. ker se je bala za svojega snka. Bila je še samo nekaj metrov oddaljena od vozička, kjer je m:rno spal otrok, ko je orel že priletel do vc-zič-ka, zagrabil otroka ter se pred materinimi očmi dvignil v zračne viš-ve. Nesrečna mati se je kmalu zatem onesvestila oo strahu in žalosti. Toda sosedje so pcstal' pozorni na orjaško ptico roparico ;n so točno sledili njenemu letu. Opazili so, kako je orel vzletel do višine kakšnih 200 metrov cd kcdsr se p: tem ni več dvignil. Vaščani so se zbrali, oboroženi s palicami in podobn m. ter se podali v dotično mer. Imeli s? nenadno srečo. Našli so dečka samega, ležečega na skali popolnoma nepoškodovanega in zdravega. Spečega so ga vzel"' v naročje in ga odnesli nesrečni materi, ki pa je bila presrečna, ko je, spet osveščena, zagledal pred seboj svojega ljubljenega sinčka, smehljajočega se in neslute-čega grozno usooo, ki mu je bila pret la. Orel cžnesel 4 Sctsiena Te dni pišejo norveški listi zelo izčrpno o nenavadnem dogodku, ki se je pripetil v kraju Leeka na Norveškem. Iz Osla poročajo, da smatra te dni Norveška javnost malega štiriletnega Olofa Chrstansona za najbolj srečnega otroka Norveške. Mal' štirileten fantek je namieč ležal na domačem d volišču na soncu. Ne daleč od tod je bila zap slenn njegova mati. ki .i* od časa do časa šla pogledat, kako se ima Razstava feolsa^te umstsJsti v BsadTcspešti V prisotnosti zastopnikov političnega in kulturnega življenja je bilo v Budimpešti te dni svečano ctvorjena razstava bolgarske umetnosti. Otvoril jo je prosvetni minister Szinyei Mersc. V svojem govoru je naglasa 1. da sta bolgarski n madžarski narod povezana po krvnem sorodstvu m skozi stoletja trajajoči skupni usodi, tako da je medsebojna simpatija ~azumJjiva. Skupnost izvora, skupna zgodovinska p:o-teklost in medsebojre simpatije, to so najtrdnejša podlaga za poglobitev madžarsko bolgarskih stikov. Ker se narodi najbolje spoznavajo potom svoje kulture, si Madžarska in Bolgarija prizadevata, da bi b la izmenjava kulturnih dobrin med obema državama čim živahnejša. Pomemben mej-n k na poti k poglobitvi kulturnih stikov med obema narodoma je razstava bolgarske umetnosti v Budimpešti, reprezentativna revija izredno bogate bolgarske I upodabljajoče umetnosti. Za madžarskim i min:strom se je oglasil k besedi bolgarski j poslanik v Budimpešti Dimeter Tošov, ki j je govoril o madžarsko-bolgarskih stikih. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ,JUT&OV" OGLASNI ODDELEK ..................... VSAK naš naročnik je zavarovan * L 1 ste oo ravnali naročnino? Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 20. marca 1943 umrla po nudem trpljenju naša ljubljena soproga, mamica, sestra, teta, gospa Plavc roj. šribar soproga trgovca Pokopana je bila dne 22. marca v Beogradu ob veličastni udeležbi slovenske kolonije in domačinov. Beograd, Celje, Ljubljana, Žalujoče rodbine: PLAVC, VET. ŠRIBAR, ZIDANŠEK, KOPUŠAR, VIRANT, DR. ŠRIBAR A.ALEXANDER: 6 P0ZABU NAPEV .ROMAN »Gospod Huntington ne želi motiti gospoda: teden dni že čaka vsak dan dobršno uro, ker za nič ne mar&, da bi ga spustili h gospodu, dokler gospod ne želi.« »A to je blaznost! Moral bi mi bil po\*edati. Zahtevam, da mi neutegoma sporočiš vse, kar se zgodi v moji hiši. Razumeš?« Sobar se je resno priklonil. »V redu, gospod Manhattan. Tudi meni je ljubše, da nimam skrivnosti pred gospodom. Srce me je bolelo, ker sem moral gospodu zamolčati, da gospod Huntington že teden dni tu zajtrkuie in vsakikrat poje štiri jajca. Rekel sem mu na primer, da jih poje gospod samo tri; on pa me je zavrnil, da bi oslabel, če bi '■"ih bilo manj kakor štiri. In tako smo za dva in trideset jajec na slabšem. Gospod bo razumel.. « »Razumem, da si osel!... Že drugič ti povem. Pokliči zdaj gospoda Huntingtona ... A hitro!« Vrlemu Luxu je bilo ta dan menda usojeno, da bo padal iz presenečenja v presenečenje. Ko se je čez dve minuti vrnil, je javil slovesno kakor zmerom, vendar z glasom, ki je razločno trepetal: »Gospoda Huntingtona ni več. Prvikrat se je zgodilo, da je odšel brez slovesa in pojedel samo tri jajca...« To pot je Manhattana minilo potrpljenje. »Vrag te vzemi!« je srdito zakričal. »Pusti me že pri miru s svojimi smrdljivimi jajci!« Nato se je šiloma obrzdal in z izpremenjenim glasom dodal: »Sicer se pa zdaj ne mudi: najprej potrebujem notarja. Sklenil sem napraviti oporoko: kaj meniš, Lux?« Sluga je zamišljeno zmajal z glavo. »Izvrstna misel, gospod Manhattan. Tako sem rekel tudi pred dvema mesecema, ko ste delali oporoko. Vsak človek bi moral od časa do časa napraviti testament, kakor si od časa do časa privošči majhno zabavo.« »Ne klati neumnosti, Lux! Pravico, delati oporoke, ima samo tisti, kdor ima denar. In jaz imam denar in želim, da dobe vsi moji sorodniki enake deleže... To se pravi, nobeden nič! Dobro vem, kako vsi prežijo in čakajo moje smrti!« »Ne vsi, gospod Manhattan!« se je drznil oporeči Lux. »Oh, saj vem! Na malo Evelino namigavaš, ki mi je stregla, ko sem bil bolan. Pa se debelo motiš: niti ta ni boljša od drugih. Samo zato si je vtepla v glavo, da mi mora biti za strežnico, ker pričakuje, da bo kaj podedovala. A jaz sem si vsako jutro naložil trud in sem ji kratko, jasno povedal, da je oporoka že napravljena in da ji ne zapustim niti beliča. Drugače ne bi bil učakal večera, ker bi me bila gotovo zastrupila, na to se kar zanesi!« »Niso vsi tako pokvarjeni!« je Lux bolestno opo-rekel »Vsi, kadar gre za korist,« je vztrajal Manhattan. »Sicer pa, kaj sem zapustil tebi, Lux?« »Nič,« je sobar ravnodušno odvrnil. »Ahm,« je Manhattan zagodrnjal, »to je precej malo, ali ne?... Ahm!« »Oh ne!« je prijazno rekel Lux. »Če je človek le malce varčen, se že kako pretolče.« »Nu, to pot ti mislim zapustiti osem tisoč dolarjev!« je dobrodušno naznanil Manhattan. »Najsrčnejša hvala, gospod: zdelo se mi bo, da sem bogataš... dokler gospod ne napravi nove oporoke. ^ »Tepec si, Lux! Oporoka, ki jo napravim to pot, bo moja zadnja Nepreklicno poslednja! Pri tej ostane, pa mir besedi!« Lux se je obrnil proti izhodu. »Vem,« je polglasno dejal. »Kakor še vsakikrat, gospod Manhattan. 5. poglavje Ekspresni vlak je močno zavrl, ko se je približal nevarni ovinek pri Norwaku. Strojevodja Tom Dryer je bi vesten in previden: dasi je pravilnik predpisoval za ta ovinek hitrost štiridesetih kilometrov na uro, jih ni kazal brzinomer na lokomotivi nikoli več kakor trideset. »Uh, ta polževa vožnja,« je zagodrnjal kurjač in nestrpno pogledal na uro. »Nocoj spet ne bomo pred polnočjo v Newyorku.< Z razkrečenimi nogami, ki so jih malone do kolena pokrivali težki, raskavi škomji, je sedel na črnem zaboju za premog. Z desnico je držal za lopato, v levici pa je imel polprazno steklenko whi-skyja. Kadar se je vozil proti Newyorku, mu ni dirjal vlak nikoli dovolj hitro, tako težko je čakal, da bi že bil v svoji običajni beznici, kjer je vedel, da najde tri ali štiri tovariše, ki so bili zmerom vneti za popivanje. »Prekleto!« je bevsnil. »In to naj bo ekspresni vlak!« Tom Drver se ni zmenil za kurjačevo nestrpnost. Trdno je stal na nogah in stiskal pipico med zobmi. Roko je držal na vodilnem vzvodu in niti za trenutek ni odtrgal oči od tračnic, ki sta jih osvetljevala žarometa. »Moj oče je na tem ovinku izgubil življenje, čeprav sem prepričan, da ni vozil hitreje kakor štirideset na uro,« je mirno odvrnil. »Skušali so dokazati, da je imel stroj tisto noč večjo brzino. Izvedenci so podali mnenje, po katerem naj bi bil vozil oče s hitrostjo vsaj šestdesetih kilometrov na uro... A prepričan sem, da ni bilo tako... Spominjam se, kolikokrat mi je zabičeval, da spravlja strojevodja, ki poveča predpisano hitrost tudi le za kilometer, svoje lastno življenje in življenje potnikov v smrtno nevarnost... To ie vzrok, zakaj ne vozim na tem kraju nikoli hitreje kakor trideset kilometrov na uro.« Kurjač je zagodrnjal nekaj, kar se je izgubilo v ropotu vlaka. __ Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarne d A kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za tnseratuj del je odgovoren: Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani