TT List 10. gospodarske J obrtniške Tečaj XL. ' C in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 s;oM., za pol leta 2 gold., za četrt leta i i po pošti pa za celo Teto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ee^rt leta 1 gold. 30 kr. 1 gold.; V • 1 ♦ posiijane Ljubljani v sredo 8. marca 1882. Obseg: Koliko šol potrebuje v sedanjem času kmetijisk stan? Posestnikom trnovsko-uremske doline v prevdarek, (Konec.) ; Gospodarske novice. kmetijske družbe kranjske. — knezoškof ljubljanski. (Dalje.) Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Konec.) vice. Naši dopisi. Novičar. Oeski kralj Karol L (Dalje.) oziroma občinskim zastopom in županstvom Naznanila konjerejskega odseka c. kr. Anton Alojzij Wolf, Popotne črtice. (Dalje.) Mnogovrstne no- Gospodarske stvari in človeške zapovedi in ukazi ne samo ne izpolnujejo, ampak zaničujejo in zasramujejo. Mnogovrstni umori, tatvine in roparije, krive prisege, razuzdanost, požreš Kakih šol potrebuje v sedanjem času kme- nost in pijanost, splošno izvpačevanje živeža in druge tijski stan? Spisal Anton Derganc. 5. številki letošnjih „Novic*' izraizili smo s svojo lastno skušnjo pridobljeno si prepričanje, da ste temelj narodnega izobraženja znanosti: pedagogika in kmetijstvo. Obe stroki ste osobito dandanes zelo važni in neobhodno potrebni postali za pravi vspeh kmečke ljud- ske šole J pa ravno oni se večidel splošno se zanemar- ate. Naloga ljudskih odgojiteljev mora najprva ta biti vzgojajo svoje kmečke otroke za nravne, poštene 7 7 skrbne in delavne gospodarje, ter jih pripravljajo za njih lep kmetijski stan. Kaj pomaga kmečkemu očetu, ako se njegov sin za polovico ali celo samo za tret- jino človeka in kmeta izreja, ter se ga na račun nravne in srčne omike in mesto s podukom za kmečki stan neogibno potrebnih znanosti nasituje še z raznimi neprebavljivimi duševnimi jedili, da se potem svojemu lastnemu stanu izneverja ! Ljudske šole morajo biti v obče v prvi vrsti vzgojevalne šole in v drugo učilnice na kmetih, zraven pa še kmetijske šole, v katerih se učitelj pri celi vzgoji in pri vseh predmetih ozira na potrebe svojih otrok za njih prihodnji stan. Kaj pa so vzgojevalne šole? IJčni zavodi, kateri BO si na svoj prapor zapisali versko nravno odgojo otrok, ki delujejo pri vsaki šolski raladini neprenehoma na žlahnenje srca in na vtrjenje volje v dobrem, ter smatrajo za pravi smoter ljudske prosvete vzgojo vsega naroda v spolnovanji domačih čednosti in zbujanji rav 1 enujejo se vzgojevalne šole one mo- nega značaja, rajo postati tudi vzor (ideal) prihodnje ljudske šole. Jeli so v resnici potrebni današnjemu času taki zavodi? Uže važna naloga, ki jo ima šola izpoluovati, kakor tudi žalostne družbinske razmere in osobito zel6 slabi vzgledi sedanjega časa, ki vplivajo na odgojo mladine, zahtevajo z neogibljivo in zapovedljivo silo, da se morajo vse šole preustrojiti v odgojevalne šole. Da je ta zahteva čisto opravičena, živo pričajo tudi divji izrastki današnje dobe. Ako pogledamo nekoliko v statistiko našega časa, v kateri najdemo zapisane zmote in pregrehe raznih stanov, moramo hote ali nehote priznavati, da se božje ostudne pre.varljivosti pri trgovinstvu in obrtniji, so nam živi dokazi, da nravno življenje danes skoraj čisto nič ne veljd in da odkritosrčnost, dobrosrčnost, priproste lepe šege in domoljubne razmere pri sedanjem rodu čedalje bolj ginejo. Nepoštenost, nezvestoba, nezanesljivost, pregrehe, ki jih nahajamo med posli obojega spola ; podkopovalni in razdejavni nameri pogubljivega lizma socija- nam tudi nizke stanove v zelo slabem mo ralnem stanji. Pa tudi naša šolska mladina ni taka, kakor si jo nekateri domišljujejo, ki šole od vidijo, ter si jo v vzoru mislijo 7 kakoršna zunaj morala in biti, v resnici pa vendar-Ie ni. Iz vseh krajev naše daljne in ožje domovine slišijo se pritožbe o bolj bolj množeči se razuzdanosti, o nepokorščini in upornosti in trdoglavnosti šolske mladine; ljubezen in uda-nost do starišev in učenikov ste dve uže čednosti naših otrok. Kako more čisto redki šola tem hudim oviram nravnega življenja pri šolski mladini protiviti, da ne dospejo do vrhunca, ker bi bilo potem prepozno zdravila iskati zoper bolezni, katere bi se ne mogle več ozdraviti! Zoper te pregrehe ni druzega zdravila, kakor , da se uže iz src malih otrok izkoreninijo divji iz- to rastki, kateri potem zaduši najlepše mladike nravnih čednosti; to se pa more le zgoditi z versko nravno da vzgojo in na ta način, da se ves poduk tako uredi ustreza v vsem odgojevalnim zahtevam. Kak poduk imenujemo pa vzgojevalen? Ako se mlad vojak pripravlja v vojaški šoli za izpit častnika ali pa trgovski mladeneč v trgovski šoli za trgovinsko skušnjo, se niti pri prvem niti pri drugem ne vpraša po tem, je li dotični Človek naučil se po druzem kakor kar se zahteva od njega pri izpitu; tak poduk izgojevalen. e ne tacih šolah , v katerih se pripravljajo enostransko iz- učenci le za posebne stroke , ter se obrazajejo, se ne podučujejo vzgojevalno. Ako se pa pri poduku gleda na splošno omiko, na vzgojo uma in volje in na požlahnenje srca na versko nravni podlagi pravimo, da se taki otroci vzgojevalno podučujejo. (Konec prihodnjič.) ? I* > , I Posestnikom, oziroma občinskim zastopom in ^tvene razmere narodov motri in jih županstvom trnovsko- --- uremske doline vdarek. pre pravim razumom se domači aurovi prevdarja, zapazi lahko, da tam pridelki doma obrtno izdeljujejo, "ljudem poman trpeti, a dolgega časa prodajati treba ni. (Konec.) zavednosti in združbi nam kažejo posamezne in spi krajev splošni krajih pa tudi ni toliko pohaj im kanja V takih ker moč in napredek } kar ---- ... ^^.y^cjacev, tatov in roparjev, vsakdo si potrebnega zaslužka. Slavni občinski zastopi, osobito slavna županstva družbe m posameznih ndrodov. Kar se pa drugj prednih trnovsko-uremske doline na vzeti izvolite v pretres in prevdarek prosim Vas, da te nasvete prid izvršiti more moglo, ker je uže spi materijala na razpolaganje? akaj bi se tudi tukaj ne in praktičneg v m skrajna potreba ) a dovolj občinah v obistiniti plo korist polagom Ako kaj dobre^ ajdete, potrudite se to v svojih v Tedaj če več ne trnovsko uremske doline, kodar je naj bi se vsaj v vsaki fari ena splo lončarij v splo mlj pripi po bivanj spi Ker mi je vaše prizadevanj spraviti m v tej dolini po večle za blagor in napredek občin prid dotičnih občin in popolnoma znano, upam, da mi mojih nave temveč priza skih blagajnic na pripravnem mestu ustanovila, katera opekarska in lončarska dela izvrševati izučili naj bi se poprej taki domačinci, kateri so sicer brez vsakega lastnega premoženja in brez lastne strehe, a poleg tega pa navadno tudi brez vsakega zaslužka in drugim v denih nasvetov v zelo jemali ne bodete, devali se, jih s časom — in okoliščinam svoiih krai I I primerno izvesti in obistiniti Mat. Rant, narodni teli dleg opekarstvu izuriti morejo se pri sedaj v tej dolini obstoječih dveh opekarnicah z malim trudom kar pa lončarijo zadeva mo od furlanskih delavcev rejo si jo tudi v domači deželi od Ribničanov, Komen pose morali vsi dotičoiki Gospodarske novice. Razstava dunajskega čebelarskega društva čanov in Ljubničanov za male®stroške prisvojiti četku ni ravno potrebno , ^ bode od narske družbe, med, orodje, stroji itd. do 15. aprila t. 1. v prostorih dunajske vrt- Razstavila se bodo vsa plemena čebel, te obrtnije drugam učit iti, ampak iz vsake fare sli ob času, ko se lonci in sklede izdelujejo, krajem v resnici koristni ki so za naše kraje posebno pripravni. S tem SVOJ Na ta način 5 stavbe. mogl domačini potrebno opeko za gospodinje pa tudi potrebno kuhinjsko lončeno posodo iz domačih naprav ceneje dobivati, nego se to sedaj godi, kar bilo bi pa izdelkov odveč, prodali bi odmenjen naj' bi bil v korist posamesnih občinskih bla bode uže davno zaželenim potrebam gotovo jako vstreženo. Koliko volne se 'porabi. Največ volne, namreč 338 milij h kmetovalc se na zvunaj za poštene novce, kojih čisti donesek Francoska, 330 Anglija, 326 Rusija, 324 Zedinj funtov, porabi dr zave 166 Nemčija, 86 Belgija, 74 Avstrija, 34 Italij gajnic dotičnih fard po pravem in pravičnem razmerji, Ker imenovane države niso vse toliko producirale o čemur bilo bi ob enem vsem prebivalcem cele far občine mnogo in koristno pomagano 9 kot so porabile, so se morale nekatere z vvažanim blagom alagati tako čas Ko bi se enkrat v vso tukajšnjo dolino za poletni 1880. 638 milij pekarska in lončarska obrtnija, a za pozimski čas kot leta 1870 so potrebovale evropejske države leta tudi pletarstvo iz vrbovih šibic vpeljalo ko funtov tuj volne toraj precej več se pomočjo imelo ljudstvo 8 časom ob vsakem času e vozilo okrog 556 milij prav s tujo funtov; industrija z volno tedaj precej močno raste in vremenu dosti koristnega posla, kar bi donasalo tisoče sedaj obožanemu ljudstvu te doline Se ekaj, kar bi tudi mladina izvajati mogl dalo bi se tukaj po vsi dolini z vspehom vpeljati, in to je pletenje kit za slamnike. Koliko se mo v tem b v kamnišk kol mude č prisl na leto b f vse Naznanila konjerejskega odseka C. k. kmetijske družbe kranjske. Pod tem naslovom izdal je imenovani odsek po ročilo o svojem lanskem delovanji. Odbor tega odseka ima to Na ta način pričelo alogo > da sodeluj dražjim zakladom zlatim časom se tukaj polagoma z naj- vseh naredbah državneg po kolnostih določeb pri konj opravništva, tičočih se pošteno in plodo- reje po Kranjskem. Ta odbor izdelal bode tudi natančni nosno gospodariti, katerega se pa pri sedanjih razmerah črtež o plemenenji in o razdelitvi Kranjske v plemen in okoliščinah tako pri mladini, kakor tudi pri odra- ske okraje, in sicer v sporazumljenji s poveljništvom RČenih ob vsakem letnem zapravi. mnogo brez vsega haska državnega žrebčarskega oddelka v Gradci, ter ga potem Kar sem tu pisal, namenjeno je pred vsem očil po ministerstvu kmetijstva v potrdilo delovanji tega odseka povemo sledeče: Premi vzdigo blagostanja prebivalcev trnovsko-uremske doline, ranje konj vršilo se je leta 1881. štirikrat Poznam pa tudi se mnogo krajev v postojnskem poli tičnem okraji ter drugod po domovini } kjer bi mogl in 12. septembra v Ribnici > m sicer ) St. Jerneji, na Vrh J enaka ali pa tej slična obrtnija v korist prebivale , ^ ________ ^_________ ajboljšim vspehom vpeljati in oživeti. Dobro bi bilo, videlo se je, da se v tem krajf konji dobro strežejo in niki, v Kranji in Ljubljani. Razstavljeni materijal bil je sploh dober. Posebno pri premiranji v Št. Jernej" da bi se povsod ugodne J---- __ . ^W.. .^v^vAvr f^M. ryTAXVr, J J * UVytA» ALCWJl. CWV^UJI \A\JiJM.\J OhLKj. SO okoliščine po mili domovini krmijo. Pri premiranji na Vrhniki omeniti je treba ) obrtnijo vpeljati premišljevati pričelo, kako kraju primerno posebno kobil, katere so bile vse čvrste, precej velike Kdor nekoliko paznim okom dru- široke in globoke, s primerno podsta hoj tudi t 75 I 80 imele prav čila in čvrsta žrebeta. premiranji v Kranji privedlo se je jako malo konj ; tega krivo je pa to, da v tem kraji najlepše konje noriškega plemena pokupijo trgovci. Za časa pojatve 1880. leta je bilo po 13 žrebčar- skih postajah razdeljenih 33 cesarskih žrebcev, v okrajj ljubljanskem: v Selu > na Studenci f na Vrhniki 1 v Horjulu Koče v ji v okraji kočevskem: v Ribnici ? V okraji logaškem: v Cerknici ? v m v okraji v okraji novomeškem v postojnskem: v Postojni Grmi 2; v okraji kamniškem: v Trojanah 1; v krškem okraji: v Spodnji Brezovici v Rakovniku m v Zbureh žrebca. žrebci ubrejili so 1350 kobil v 2473 skokih. Računati se sme, da je polovica skokov bila plodonosna. Dalje je ubrejilo ta čas se na 20 postajah 24 cesarskih žrebcev noriškega plemena katere so imeli zasobniki iz subvencije razstavljene 1254 kobii. > f prihodnji številki spregovorili bodemo še več o tem za domačo konjerejo jako važnem odseku. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. o so nam (Konec.) popisane razmere amerikanske pokazale liko nevarnost, da bi se gotovo naši poljski zdaj aKo se ne pridelki prav kmalu ob vso ceno pripravili, postavimo v bran o pravem času in s pravim orožjem Vprašati se moramo tedaj, ali se nam je moč bra niti samim in LLU. drugiv. prvo vprašanje odgovarjamo, da mi poljedelci s kakim orožjem? m bi druge podpore ne moremo upati še zadosti in 8 potrebnim vspehom se v bran postaviti; mnogo moramo in moremo sami storiti, pa v mnogih zadevah potrebujemo vladne, državne podp služi Državna podpora je neobhodno potrebna 11 vožnine m pri vsem, kar v to železnic itd namreč naprava novih cest, suhih in povodnih > pri vseh korakih, po katerih se veliko e- narno dolženje kmet t in prib od nj dolženj 7 ima branit dp ? pri skrbi za edstva, po katerih se imajo od škodovati po m e n s k i h h ta h kih boleznih povzročene škode skrb in vanje varstvo poij za stvo drugo } gospodarstvu potrebno pospeše 1 na pi gradov za kladanj mil ? m gozdo\ J skrb za poljedelski poduk postava v brambo domačim pridelkom s te ? na nostranske poljske pridelke naloži primerna da se uvažnina ali col. Mnogo mnogo druzega storiti ostaj kmetovalcem samim in v zadrugah, posebno poraba vsega, kar nam vednost nove jdbe ponujajo v zboljšanje in popri kmetovanji. Glede tega na kratko moremo priporočati izglede Aoierikanov in druzih umnih in pogumnih kmetovalcev. Da je sedanja vlada in večina državnega zbora avedenih sredstvih poljedelstvu po- velj: magati, njene postave po zgoraj kažejo njene uže dozdaj predložene ali Da je mogoče tudi pri uvažanji jih poljskih pridelkov ceni domačih pridelkov pomagati, priča statistika, katera kaže, da se je v našo državo v 4 letih od leta 1874. do 1878. vpeljalo gozdnih pridelkov za žita in sočivja za 196*23 pridelkov živinoreje za 211*19 trgovskih rastlin za 53*82 poljedelskih izdelkov za 63*94 56*14 milijonov gold J? )) i) 1J skupaj za 581*62 milijonov gold. Vpeljalo se je tedaj na leto poprek za 116*32 milijonov gold, po jskih pridelkov, od katerih se uvožnine malo, deloma pa celö nič ni plačevalo. Da sedanja vlada kmetijstvu tudi s sredstvom uvož-nine ali cola h; č e pomagati, priča ravno zda] držav- nemu z i b o r u pre nova čolna tarifa col zviksa od 100 kil teže, na pr po kateri se pri frišnem mesu od vola od krave od teleta od prešiča od prešičeve masti od loja od kruha od ječmena, ovsa turšice in rzi od pšenice, soršiee ajde m prosa v z ilatu od 3 — kr. na 6 gl. kr. od 4 na 10 jf }} od 1 )9 50 ua 3 J> od • . 40 9f ' na 1 )) od 2 - na 3 J) od 8 >> .na 16 i7 od t) n na 1 ft od na 1 50 )y od - )) • v na n 25 od >> ?? na 50 ff od -- - )) na }} 50 >> od -- - na 1 M 50 )f od - )y - )) na 5 n )f od 1 50 na 2 >f 50 >y od fižola, graha, leče od moke in kaše od grozdja od orehov, lešnikov To vse kaže, da se namerava tudi po tej poti polj skim pridelkom pri do zdaj. nas dati veče varstvo, kakor je bilo Tako smemo pričakovati, da iz Amerike preteča ako mi nevarnost za naše poljedelstvo ne bo pogubna sami in država storimo, kar uže zdaj za potrebno spoznamo. Životopl^iie črtice. Anton Alojzij Wolf knezoškof ljubljanski. 5 Spisal Ivan Lavrencic. IL (Dalje.) Poroča naj o rojstvu koristne naprave preblagi knez in škof sam : * „Uže o nastopu škofijske službe premišljeval sem resno, kako bi pridobil sebi in naslednikom dovelj dobrih duhovnih pomočnikov, ter kako bi pomagal tudi revnim, nadarjenim dečkom v šolo. Najboljše sredstvo zdelo se mi je ono, katero priporoča sv. cerkev v ve- , — zatoraj iskal sem soljnem zboru tridentinskem uže davno v to svrho pripravne hiše tu v Ljubljani, a našel sem io še le meseca julija pretečenega leta 1845., b ona ima ? ter ukupil jo za 22.000 gold, v sre dvojno nadstropje, prostoren vrt in dober vodnjak. Da bi pa hiša po vsem zadostovala mladenišnici prenaredil sem jo letošnje poletje in jej preskrbel po-hišniške priprave za 22 dečkov, želeč, da se odpre mla-denišnica z imenovanim številom rejencev uže o novem šolskem letu 1846. Odlomek „Oglasa", katerega je razposlal Anton Alojzij v nemškem jeziku 29. septembra 1. 1846. duhovnikom škofijejjub- Ijanske. Pis. Ker bi pa vendar to poslopje, dasiravno se hrani v njem lahko 30 mladeničev z vso drugo družbino ? nika fijo. e pa tudi vsak dušni pastir, kakor tudi kak drug mašnik ali dobrotnik sam poslati svoj donesek ali kor ne zadostovalo duhovni potrebi škofije, dal sem pri- y škofijsko pisarnico, ali pa neposrednjo meni. zidati na omenjenem praznem prostoru novo poslopj J ki je spredaj 17, na strani pa 11 sežnjev dolgo; dode- pirala, odprl bodem Uverjen tedaj, da me bode duhovščina moja pod- lano bode drugo spomlad leta 1847 bode lehko 80—100 gojencev, za katere bodem sam preskrbel hišne priprave . oktobra 1846. leta mla- njem stanovalo denišnico z'22 gojenci; če bodo letni doneski pripu- Ali pomisliti moramo , kako bodemo pridobili stili, sprejeli jih bodemo uže prihodnje leto več, nego letos. Naznanim tudi pri tej priliki prečestiti duhov- v Y • • sčmi dosta denarja vsakoletne stroške hrano mladine ) da je Nj. ces. kralj, apost. Veličanstvo naš > presvitli cesar s sklepom 21. marcija tekočega leta ki se bode gojila v semenišči, ter drugič, kako prido- 1846. takošno osnovo semenišča za škofijo ljubljansko bimo glavnico da preživimo hodnje čase nje obresti vsaj nekatere gojence milostljivo dovolil in blagovoljno potrdil. tudi obstanek semenišča utrdimo za pri Gojence izročim varstvu sv. Alojzija Goncaškega in sv. Frančiška Salezija. Sv. Alojzij bode naj jim Komu je skrbeti, da se gojenci v semenišči prežive, izgled o njihovi mladosti, ter sv. Frančišek v stanu naznanil le tridentinski zbor sicer pa uže prihodnjem mašniškem; po sv. Alojziju imenuje naj se tako razume, da mora zato osobito skrbeti duhov- naprava Alojzijevišče (Collegium Aloysianum)." č svojim višjim pastirjem. Gotovo je pa tudi, da Le-to poročilo o rojstvu Alojzijevišča ne po- bodo drugi svetni blag,i in imoviti ^udje radi pripomogli trebuje pojasnila; pristavimo naj le, da je imenoval ne- pozabljivi knez prvim voditeljem prekoristne naprave sedajnega prevzvišenega kneza in škofa ljubljanskega L t» I J k blagodušnemu početju, če jih bode le duhovščina pod učila v dobrem namenu mladenišnice. Da se ustanovi glavnica, podelim jaz prvi dvajset tisoč goldinarj( obresti glavnico po pa pridnim dečkom v mladenišnici stanovanj v srebru, ter zagotovim tako z deseterim ubogim Jan. Kriz. Pogačar-ja. (Dalje prih.) % vsako leto rejo nadjaje s presegali nikosar. da stroški za slehernega učenca ne bodo 2£godoviiii§ke stvari. 100 g old lu taku pričakujem ne silim pa — da bodo pripomogli srčno radi tudi moji zvesti sodelavci v vinogradu Gospodovem s primernimi svojevoljnimi doneski, ne le, da se ustanovi in pomnoži Ceski kralj Karol Fr. J aro slav. zdatno premoženje glavnica, temuč tudi, da se pre (Dalje.) skrbe vsakdanje hišne potrebe. Nadejam se tedaj od duhovnikov škofije svoje dvojne Proti koncu septembra 1355 Prago vse stanove čeake krone na zbor pomoči a to: Pripomočkov, da se tano v in mnozi glavnic^, tv/ J*-») K>UU/JJ.V/*XUU.V J^IVXXXW^V/UlJV». XU. Jt^ l^ltu HaOLV^UO^VU |Jl VUl t» CiCk ObC*l.U\y ^l»- sicer bodemo doneske, katere bodemo v to svrho pre- vilo in za dom lukseaburski, in meje krone češke bile to je stanovitno premoženje In sklical Karel v na katerem se ta zbor je došel iz Moravske iz Siezke mnogi knezi. Tu je marsikaj ukrenilo, tudi mejni grof Janez je bilo sprejeto nasledstvo prvorojenstva za stalno pra jeli naložili na kako hišo J posestvo 9 zemljišče itd so pripo v tistem obaegu, kakor je bil uže poprej po postavah zavarovali, ali pa bodemo kupili za-nje Karol načrtal. Slavna obravnava pa se je sukala o tem cesarskih obligacij f na semenišče tako prepisali da da bi zbor prejel uže gori omenjeni spisani zakonik Karolov ,,Majae8taa Carolina** imenovan. Obseg tega se bodo porabile le obresti za razne potrebe in stroške. Takošnih doneskov pa pričakujemo le od bolj imovitih konika je bil dvoj mašnikov, ki so uže dolgo časa v dušnem pastirstvu ali kraljevske moči in oblasti, eden pa je pod za- eden oddelek je ciljil na utrjenje v kaki drugi duhovni službi, in ki so si uže kaj pri- sodnega reda pravila tedaj podoben zakoniku Vacla hranili; zatorej ni moj namen, da bi se nabirali doneski po dekanijah, temuč vsak naj pošlje svoj donesek na- stanovi dovoljnih razlagov, da so zavrgli predloženi vovemu. Tudi sedaj , kakor za Vaclava IL imeli so za- ravnost meni, ali pa po svojem dekanu . Vsakoletnih pripomočko za d a njo hrano rej ene v menišč pa ah ö 5 lavnica polagoma ? po blazih doneskih Ker bode , ustano konik. Karol jim ga ni hotel vsiliti, zato je v poseb-k- nem piamu stanovom naznanil, da je zakonik nazaj poslednjih volilih itd. tako visoko narastla 1 da vzel; ob enem jih je zagotovil, da kraljevina češka za vse nih Čase ohranj zavarovana ostane pri starodav bode mogoče gojence le tudi druge stroške plačati njenih obresti preživeti z bilo bi ojih pravih in običajih. Nasproti temu so stanovi Ijem sprejeli nekatere članke tega zakonika, 5 hovniki moje škofije vsako leto posebej pripomogli go da bi du- katerih pa pravo domače nobene škode ni trpel jence preživeti tako sprejeli bodemo lehko prihodnje kali božj so se gi , po Ti- zrušenja tako zvanih ordalij ali sodbe s posredkom ognja, vode in kockanj Ta po leto več dečkov v semenišče, ter ne bodemo dolgo ča- ganski običaj je proglasil nadškof Ernest za grešno kali J da bode glavnica visoko narastla in dajala dovelj skušanj Bog Dalj bilo konito priznano pravo, obresti. Se združenimi močmi dosegli bodemo veliko, po katerem morejo tudi podložniki velikaše tožiti m to in da-si posamezni le malo dado, zrastla bode velika tako, da bodemo sprejemali v mladenišnico vedno mladeničev. Nadejajo se, da se veseli duhovščina moje škofije nove naprave, prosim vse duhovnike, da blago vole bine češke mnogo pripomoglo, da 80 se vredile razmere med podložniki in grasčaki. Pod varstvom tega zakona so si odkupovale tudi češke občine od gospodarjev svojih pravico svobodoeg imetja, kakoršno 80 uživale nasel- dajati vsakoletnih doneskov; osobito pa prosim gospode Po sklenitvi praškega zbora je cesar na Nemško dekane, da blagovole nabirati doneskov pri duhovnih odšel in je v Norimberku zboroval s knezi nemškimi pastirjih svoje dekanije dvakrat v letu , meseca aprila f kateri so se tam bili sešli v tako obilem številu, da in oktobra; ali če nočejo sami pobirati, pošljejo naj jim kaj takega še niso pomnili Norimberku so jih posamezni duhovniki na njihov dom, da bodo poslali se obravnavale ravno tako važne zadeve za državo potem zbrano svoto se svojim lastnim doneskom vsako nemško, kakor v Pragi za krono vino češko, vzlaati da leto dvakrat, to je konec uže imenovanih mesecev v ško- bi se položil temelj zakonu, s katerim bi se vprihodnj omejili notrami nemiri Na zboru norimberškem so dar jem zedinile, zato je sklenil z Rudolfom avstrijskim načrt cesarjev izboroi kaezi z velikim priznanjem spre- dedično pogodbo, vsled katere naj bi se ti dve rodovini jeli, končana pa bila vsa ta zadeva leta. S tem zakonom, „zlata bula'^ imenovanim, ustanovljena so bila trdna pravila in vodila, po katerih se ima v prihodnje voliti rimsko-nemški cesar, da se od-strane ali vsaj omeje do sedaj navadni nemiri ob vo- naslednjega med seboj podedovali. Ta dediöna pogodba je po hitri smrti Rudolfovi zopet obnovljena bila 1. 1366. in potr- jena ob tudi od ostalih bratov, kot nastopnikov njegovih; enem so zemlja. dosegli tudi privoljenje od stanov obeh litvi. Kraljem češkim mesto med svetnimi gotovil Karol ne samo prvo borniki v nemški državi, nego o ta 1331. dne 26. februarija je porodila cesarica Ana Karolu sina in dediča. Dete je bilo močno in upravi ki se pirala na starodavne, tolikokrat uze tudi vsakoršno neodvisnost od države nemške v domači zdravo, in cesar je bil neizrekljivo vesel. Krstili so dete na ime Vaclav. pred tem pismeno zavezane pravne razmere med via- Tega leta je bila zelo slaba letina na Ceskem in v darji češkimi in cesarji rimsko-nemskimi. Vzlasti po- vseh okolnih zemljah, in zato je nastala dragina in la-vdarja v tem zakonu pravo stanov, voliti novega kralja, kota med ubožnim ljudstvom. Da bi ubogo ljudstvo kaj kedar ie izmrla bila vladarska rodovina, ker je ta pre- zaslužilo in se tako prebilo, dal je cesar na svoje stroake važna pravica v nevarnost prišla bila za cesarja Al- zidati velik močen zid vštric Hradšinu po strmem hribu brehta in Henrika VII., katera sta v tem slučaj kra f ij drugim potrebnim pa se je pomagalo z milosčinjo. Pra- česko smatrala za izpraznjen fevd države nem- žani na pr. so morali dati 7000 korcev žita. ške in ga nazaj jemala. Spomina vredna v zlati buli tudi določba, da bi Naslednjega leta je umrla cesarica Ana v otročji se sinovi izbornih knezov nem- postelji; cesar in ljudstvo so jo zelo obžalovali, ker je skih zbog veče sposobnosti kot bodoči vladarji od sed- bila jako dobra gospd. mega do štirnajstega leta učili jezika latinskega, janskeg m itali lovanskega. Prav brez vsega upora zlafa bula vendar ni sprejeta bila v državi nemški, kajti vojvodi bavarski, kateri so menili, da so z novo (Dal. prih.) pa Zabavno stvari vpeljanimi naredbami prikraj in treba jih je bilo pokoriti tem Času > prijeli so za orožje nastalo nekako nesporazumljenj( med papežem in cesarjem, in to zbog različnih vzrokov Inocent VI. je zapazil v pravilih zlate kraj sane papeževe stolice pravice, vzlasti ker omenjeno o s ar j a drug papeževem strani pa, ko je papež Popotne crtice. Spisuje političen sitnež. (DaJje.) tem sva prišla do Prevoja 1359. zahteval stranska cesta proti Moravčem, gla bule, da so pri na volitev rimskega ce- f desetino od vseh duhovenskih posestev v nemški državi uprl se je cesar na čelu knezov temu zahtevanj } ter svetoval papežu, naj bi raje poskrbel o tem, da bi du er se odkrhne pa drži naprej proti Lukovicu in Brdu; od tega ima ta kraj najbr svoje im6. Poslopja da so zlati Časi uže tudi tu, kakor ob vsi cesti, kažej minuli, pred > hovenstvo marlj polnovalo svoje dolžnosti drugo To poslednjo zadevo je vzel v roke sam cesar opominjal vse prelate državne, da bi ostro pazili tako. in je _ na duhovenstvo sebi podredjeno, ako ne, bode njihova posestva posvetnim knezom v užitek izročil. Videti je, hišami večidel trava še v precej dobrem stanu, pa je videti, kakor da bi se tudi ti gospodarji hranili le še ob r äste, le nekaj jih je ekdaj pripobljeni maščobi, enica gre svojo pot naprej, jaz ji pomolim par zaslu- desetič, pa ona odmaje z glavo, češ: ,,toliko uže da so vsled te zagrozitve nekateri knezi in velikaši zim, da se nemški na svojo roko začeli sezati po imetji cerkve- po cesti dalj preživim, vec mi pa treba ni'' in maha nem, s čegar so prišle tožbe do cesarja, m tako bil ___________ __________^ ^ Zdaj pogledam na uro in se skoro vstrašim; pet on primoran vzeti pod svojo obrambo' posestva duho- je uže odbila, do Moravč pa, kamor sem se bil namenil venska proti samovolj svetnega ij tem bil papež pomirjen, in kedar je tudi on s svoje strani nem škim cerkvenim knezom naročil, da pazijo na svoje du je za kakega druzega morda dve, zä-me pa bo gotovo najmanj tri ure ob mokri poti in praznem želodcu. Zato pa s čem ? hovnike } bila kristijanstva obnovlj sloga med poglavarjema mi sme v glavo: kaj, ko bi se peljal? Da Zidar, ki ravno hišo ob cesti ometa, mi tudi kar narav- nost pove, da konj Večih zoprnosti pa pravil Karolu nezvesti in ne bom tu dobil ) voza nocoj še za dobro plačo prej tam gor ob cesti kj nehvaležni njegov zet vojvod Rudolf avstrijski, ki je po pristavi pa dobrovoljno, da bom prej v Moravčah, če smrti svojega očeta Albrehta hromeg 1358 kot de- kar naprej grem, kakor če bi voza iskal. Slaba tolažba vetnajstleten mladeneč nastopit vlado v imenu svojem in ostalih svojih bratov. Imel je on izvrstnih darov du ki so brez podpore želod želodcu, posebno pa nogam, čeve uže tudi jele upirati se moji volji; še cel6 ,,vir > ševnih, ali pri tem je bil nečimern in nepokojen Človek dehteč po časti in slavi. Kar se je dalo, je posnemal žinka' t hotela prav goreti, zato jo nevoljen tje vržem in maham naprej po mokri cesti, na katero svojega tasta v uzvišenih njegovih namerah > vzlasti v strani vise sadna drevesa, posebno jabolke, z obeh z obilnim > tem. da je ustanovil vseučilišče na Dunaji in položil temeljni kamen veličastni stolnici sv. Štefana Poleg pa ne še zrelim sadjem Na desni je vidieti več pij bile • V višnjeve cerkva, posebno pa krt avoljo starodavnega črnega zvonika, sploh pa tega je koj s početka svojega vladanja začel si lastiti ^ _ _ , različnih naslovov in prednosti pred drugimi nemškimi ves kraj videti zelö zaraščen. Na desni pa knezi, in tega Karol kot cesar rimsko-nemški ni mogel trpeti Zavoljo tega pa so nastajali razpori med njima > Šentvid in dalje"Brdo z gradom, ki se daleč vidi; dalje proti Moravčem Gradišče tudi s starodavno cerkvijo na holmcu J v katerih se je Karol proti svojemu zetu obnašal vso moč prizanesljiva, novim izneverjenjem, svojemu tastu, kedar in kar pa je Rudolf vrnil takrat se je prijatelj selej na z idij ostanki starega, najbrže rimskega zidovj tam se ^ in ker tukaj dolina, po kateri drži „dunajska'^ cesta, delal postane naenkrat ozka > gotovo, da je tu stal rimski tastu, kedar je pomoči njegove potreboval tabor kastni (castellum) Cesar Karol je na vso moč želel, da bi se češke Nekoliko čez pol ure dobre f in avstrijske dežele danes ali jutri pod skupnim via- hoje pridem na mesto, kj to je, zame težavne se spoji od Lukovice proti Moravčem pelj sta sprevojsko; tam stoji gostil niča čedne podobe Užej in truden vkrenena vä njo, Mnogovrstne novice o djaje se kaj za želodec ali pa morda še celö konja, vsakako pa nekoliko minut odpočitka za pekoče me * Nova zeleznica med Trstom Benedkami, Ita lanska vlada je državnemu zboru predložila načrt noge Dobil pa sem kozarec po deželi navadnega ^ vina, ponosnega, pa vendar prijaznega gospodarja prav gorenjske korenine m kaj Nikogar druzega, kakor 'P® katerem bi se napravila železnica iz Benetk v Portogruaro in se potem podaljšala do Tržiča. Vse mogoče, da dobimo prej to železnico, nego drugo mnoga potrebniso v strahu vsakega davkoplačevalca, katereg rodila naj notranj dežele železnica bi im za Italij novejša doba zboljšavanj postav, moža s kapico rudeč strategičen pomen, m uže d tega bo Avstrij velik pri- obroblj ki s povaljanim zavitkom pisem ponosno Ijena speljati drugo železno črto proti morju in Fur košato sedel za belo lipovo mizo, a ko sem se na pragu prikazal, brž pipo iz ist potegnil in kapo z gl človeka na kmetih daleč lan i j dozdaj tako „uniformiraneg še nisem videl od Ljublji Müllerjev kakim silnim opravilom v te kraj zato sem mislil kak Naši dopisi. „dienstmann^*, katerega j 3 kdo poslal z L j u bi j kako s Dunaja mar državnem zboru čudim 7 ko da mi ponosno pove, No, povsod človek k brdske davkarij se pa daljevala budgetna obravnava } ki pa memo aruz ,,štajereksekutor^ pogovoru je hvalil brdske novega vidi nrav mlačno teče , do vrha prod meraj nalet narodni gospode", to je uradnike o kmetih koli pa ni nič pohvalneg pravil nisem hotel spuščati v obsirneji razgovor } tudi Jaz se nisem boj in to v prvi vrati boj Cehov in Slovencev zoper Nemce, in poleg tega staro nasprotstvo Rutenov in Po- paziti , kako je mož svoj uže prazni kozarec Ijako krog Boj prasanj Cehov zoper Nemce vrtil se pražkega vseučilišča in krog v ! letos bitke^^ hotel zs proti mojemu pollitru pomikal menil sem se spodarjem ki Lfirjt^LIJ, Ä1 je pa, DC1X1 na^aan f hk pekt*^ imel pred možem s kapico rudeče obrobij kakor sem pazil bolj go pri „Kuhelbad-u'*, posebno ta zadnja dogodba se je ome jala tolikokrat, da so slednjič poslanci uže pred njo J) vendar nekak bežali iz zbornice slovenskih odnih razmerah Vo tudi tu ni bilo dobiti, toraj na noge ? ne prehiti noč. Cesta gre vedno navzgor m polna strmih in da dol govoril je pretekli teden obširno dr. Vošnjak zacensi me 8 šolskimi razmerami po Primorskem, Kranjskem in h klancev, vrh tega pa še slabo Štajarskem utemelj jobširnejše pi tozoe zarad sistematičnega poaemčevanj koroških Slovencev» posuta, po vodi raztrgana in skoro popolnem brez vseh Po vsem pa je sklepal s prav tako odločno kakor za- ograj se di, da se po nji ne vozi veliko, ali pa morda preveč težkih kmetiških vozov. Vas služeno nezaupnico za naučnega ministra Conrada posamesne tu prijetnejša ne. hiše biti od tod naprej ni. Koroški poslanec Moro odgovarjal drug dan pa 9 uc. Akoravno se v prej omenjv.xax «.iv^^« ^xas^M^ ^t^yjxx, ravu^vaju oicuujo ovxt^, ov> »v. v»« ^«^^v. nič mudil, so vendar jeli po vseh cerkvah, katerih se stra Conrada, kakor ves drugi naučni budget Ob solnčnem vremenu utegne hoja grozno plitvo in ničevo — ker se rečno tako pedag po mokri cesti in ponoči pa gotovo gijsko barbarstvo ne da zagovarjati Danes se krčmi nisem skoro ravnavajo srednj šole se ve da brez naučnega mini od tukaj veliko vidi, s hriba in iz dola oglašati se večerni zvonovi in kmalu me je zajel mrak, potem trda ponočna prav temota, da sem komaj pot pred sabo videl. Strahu sekih se še poleg tega pridno pretresavajo: obrtnijska tarifna postav za prav ne poznam vsaj DO hudobnih ljudi; vendar bi bil raj noč ima uže nekaj posebneg Ko sem spregovoril besedo ndar čudne prikazni o ceni kave. Kranjskem ne, ker ni Kavarnarji čakali so komaj sklepa zbornic in poskočili ^inje- tarifo, omeniti mi je imel tlo ko temo so v sebi Pozno je uže, ko se mi ob cesti pokaže moravško pokopališče. Od tod je prav slab klanec v vas, skoro da ima malokateri veči kraj tak privoz, kakor strani v Moravče povsod s črno kavo za boljših kavarnah 2 krajcarja, tako zdaj v 17 kraj Trgovci pa in to čudno — prodajajo d marcem, ko je pri 100 kilah nižj rodno-gospodarskih krogih zagotovlja se čas toliko več kave pridelava , da se ni bati pomenlj bil je, kakor pred ožninski davek za 16 gld. zlata s te kot danes ) se ve, da tudi tu voda trga , kakor o tej dolini, kjer s hribov pridira trgovskih in na-, da se noveji Bližajočemu se prvim hišam mi vdari na uho tužen, vega povikšanja cene za kavo 1 T* vi 1 m m m % ^ f obupen krik blizo cerkve , sodim > da iz možkeg grla Gorici 5. marca To Osup se pomikam bliže in pridem do gruče ljudi, bo hotel čez sto let pisati zgod zbranih okolo k zel6 i rap ki tuli in toguje , razumeti pa ne morem druzeg ko grl po je umevno^', da, kdor vino goriško, kronik preteklega meseca februarija v „Novicah^* ne najde ; Or konsultirovati'^ bomoral „Soco^' ali kateri drug I list r samezne besede Kaj pa je tej ženski? prašam možaka, ki me zapazi ) ) in se proti meni obrnil Nori, nori, nič druzega^* Pa zakaj nori in tako up Včeraj so ji pokopali hčer da zbere potrebnih dat. Za tekoči mesec pa se lahka povrne. In iz teh izvirko • 4 je odgo spet k „Noviškim^' izvirkom naj ajprej zajame to, da potem ko so bili vsled 3me sečne zimske suše studenci usahnili, začel jih je pre tekli teden spet ? se \ pamet, ker se tako pa zmešala naši- sitni kmetje pa uže naveličali pajati zdaten dež, katerega so se ces 1 zdaj bi bil časa še tu okoli cerkve šla pa kam spat ali pa na pokopališče upit včeraj in danes ves dan je nobeden ne razumi'^ ečkrat zmeša. Zdaj bo nekoliko najugodniš pila cas za delo m razgrajala, potlej bo Bog jim ustrezi tem m ? kakor je Kar govori, ni vse skup nič sitnežem! Pa kaj se bomo mi menili za-nje m za vreme; druzih studencev potrebuje novi čas, studencev šolske vednosti Tu d Tako mi pravi mož in res je žena še skoro do pol- Simon Rut ar j enega tacega nam je odtaknilo te dni si. ministerstvo za uk in bogočastje: potrjeno je gosp noči plakala okoli cerkve, da marsikdo ni mogel spati potem je pa šla nazaj na pokopališč ßevica f} Domovinoznanst Ijud ) SVOJI hčeri i? (Dal prih.) dega. navadne nam zdravi Ne Smo je Ce tako ode najnovejšo pisavo slovensko uže tudi hudo pogrešali in bali se kaj hu- zanesljiv studenec toliko časa ne da svoje bi se skoro mislilo, da bo vsahnil. Da ste Vred, sem uže spet zabredel v Pis. zamerite, g. vrednik, da r 19 k } Od kar je naša kmetijska sola skc šole. — Potrjeni so tudi za prihodnjo šestletno dobo drugi pred vratmi. okrajni šolski nadzorniki za slovenske okraje na ločena po enakopravnosti, prav dobro napreduje, in ž Goriškem. Gosp. Franc Vodopivec ostane nadzornik njo so naši posestniki tudi prav zadovoljni, kar se uže za goriško-okolični in tominski okraj in za slovenske iz tega razvidi, da je letos učencev 42, gotovo lepo ste- iole okraja gradiščanakega; sežanski okraj je prepustil vilo za malo goriško deželico. V kratkem več, ako vam drago Tomažu Quantschniggu [(sic!^ recte Klančniku učitelju na c. k. deški ljudski šoli v Trstu. Za mestni okraj goriški je vnovič potrjen g. Jož. Culot, profesor na ure. sosebno turnske Gojzan, gimnazijski. V kapucinarski cerkvi v Gorici veter. } da mnogo vpliva vreme, največ pa Krkö o. marca. {Opomin urarjem.) Znano je pretekli četrtek (2. t. m.) neznan tat med in Zdaj je ura prehitra, zdaj prekasna malokdaj dva dni prav gre. Mnogo takih ur se pri nas na Kranj- uro zvečer oropal podobo Matere božje na stran- gkem izdeluje, in vse imajo enake napake. V Gradcu ßkera altarji pri vratih; škode je za kakih 150 gold. Novo društvo imamo: ,,Societa famigliare di canto edramatica" (društvo za petje in dramatiko). — „Slovensko bralno in pod porno društvo v Gorici^* imelo danes (5. dne t. m.) svoj prvi občni zbor. ne gradu } kmalu nad mestom, je stolp J i V katerem je ura, ki ima na vse štiri strani kazalce (cagarje), gotovo cez sežnja velike, in vendar je veter ne moti, nahilo Hotel pension^' je z velikimi črkami pisano na baron Fornaentinovem poslopji poleg ceste proti Soškemu vrsticam ni (pendel) velik, kakor pri navadnih sobnih urah stekleni omarici na zidu; tudi tega veter ne moti. pa je težka, da težje še nisem videl. je v mostu. Cesar ni mogla napraviti akcijonarska družba 1 Ura Namen tem na drobno to uro popisovati, hotel sem samo kdo naše urarje na to uro opozoriti; morebiti bi uteg goriško-tržaška, napravil je hišni gospodar sam s po- gi to uro ogledati in po nji nove delati. Saj v Gradec močjo dveh drugih špekulantov, katerih eden se je pa po železnici ni daleč, uže spet umaknil. Te dni je prišla tje stanovat grofinja Kaunitz, roj. Thun-Hohenstein , z družino. Tudi se neke druge goste bomo imeli vprihodnje v Gorici. Kotredeža litijskega okraja. — Pri novi občinski volitvi je bil za župana izvoljen gospodar Jože Dolinšek iz Cebinja, za svetovalca pa gospodarja Andrej Dolinšek Društvo za podporo bolehnih duhovnikov av- Zavine in France Drnovšek iz Potoške vasi. strijskih in nemških, ki je pošiljalo do sedaj svoje ude in podpirance v Meran sklenilo je napraviti si podružnico v Gorici. Pokrovitelj društvu je cesarjevič Ru- Dolenjevasi pod Ribnico Pri letošnji volitvi dolf. Bazar za uboge je te dni odprt v dvorani srenjskega starešinstva je bil pri nas zopet voljen za župana posestnik in gostilničar Gregor Mrhar, za sve- društva „Concordia^^ na Travniku, sporočil o našem preblagem gosp Dolgo nisem nič vitezu S ch n e i d u. Dobro se počuti, hvala Bogu; neutrudljivo pisari in bere; za Slovence mu krepko bije srce. Dne 20. fese iz tovalca pa gospodar Janez Kromer, Jože Pauser, poštni opravnik v Dolenji vasi, Jože Tuma v Maserji in Jože Mrhar iz Dolenjevasi na novo. LeskOVCa. — Pri novi občinski volitvi smo do- UVi v J MJGk V V^UV^^:/ C^K/ J ^ ^^ V/V^« i-LVr bruarja je šel z družino ogledat Videm , kamor Gorice po železnici pride v eni uri. Bog mu zdravje Brčona iz* Leskovca. bili za župana gospodarja Antona Dremeljna, za svetovalca pa posestnika Jurja Kastelica iz Sela in Jožeta utrdi! Gorice 5. marca. Naj pričnem z vremenom. Zimo smo imeli letos tako lepo , da se SOletni starci take ne spominjajo; oni prorokujejo tudi prav dobro letino. Bog vsliši njih željo! Ozimna žita so po vsem Goriškem prav dobro obraščena, sadno drevje bode prav obilno cvetelo, trtni les ima tudi pravo barvo , namreč Sploh naši pridni kmetovalci letošnjo zimo toliko lepega dela po nogradih naredili, da gotovo v poprejšnjih letih ne toliko. — Na naši c. k. pošti smo dobili nov Hotederšic litijskega okraja. — Oni mesec smo imeli občinske volitve in izvoljen je bil gospodar in lesni trgovec Matevž Gruden od tod za župana, gospo- darji Janez Petkovšek, France Albreht in Andrej Cuk vsi iz Hotederšic, pa za svetovalce. f Radolce. Dne 15. februarja je bila pri nas cinoetovo, katera da upanje na dobro trgatev. 80 volitev občinskega starešinstva, pri kateri je bil na mesto dosedanjega župana gospoda grofa Thurna za župana voljen gospod France S. Hudovernik, trgovec tu Za na- napis v sami blaženi laščini in nemščini, sega poštnega opravitelja ni v Avstriji nobene ravno- pravnosti, on je namreč od Abucov doma ter tudi za prvega svetovalca, čegar mesto je bilo s tem spraz-njeno, pa lekarničar Aleš Roblek. Ljubljana je mirna, še za politične Ljubljane spada ) fakcijozni^' opoziciji Jaz goriškim Sloven prepire v državnem zboru se ne briga posebno, vori naših poslancev na Dunaji so bili nač dobri Go- je cem priporočal, da bi poslali do kmetijskega minister-Btva prošnjo, da bi ono tega d oslic o podučilo, da ima goriška dežela dve tretjini Slovencev, kateri so tudi ljudje in zahtevajo tako postopanje kakor z Lahi in Nemci. Dne 10. t. m. se bode oddajalo po dražbi zidanje novega poslopja za deželno kmetijsko šolo v Gorici v znesku 33.517 gold. 49 kr. Pa kaj mislite, da si. deželni odbor tudi kaj po slovenskih časnikih raz- On misli, da Slovenec ne sme pac aoori, to res, ali ministerstvo ima tudi dva ušesa; kar eno sliši, lahko skoz drugo preleti. Zato smo se tistih dolgočasnih razprav, ki se na Dunaji vsako leto ponavljajo, res uže naveličali. spat! Kaj novega, gospoda, drugač gremo Ministerstvo pač obeta f ali ne da nam nič > la • v • nic! glasil to reč? Prav prevzeti tega dela, čeravno plača dve tretjini deželnih doklad. Naše podvzetnike pa prosimo J da se 10. skoro se nam je bati, da bomo ob golem upanji zmrznili. — In to ni čuda, kajti, kakor se vladni ljudje birokratične zagrizenosti obnašajo, je uže prav neverjetno. Slišali smo namreč iz prav zanesljivih ust da bisi } je dne t. m. potrudijo na dražbo, ker, ako more Lah pre- , zamore tudi Slovenec, da bodo vsaj naši pridni vzeti in urni delavci kaj zaslužili I ker ako prevzame Lah bi bila deželni šolski nadzornik Pirk ar v „švicarski onega tedna en dan v družbi več ljudi (med njimi f pa mu je bil g. Mahr) o Slovencih eno rekel in celö povdaril ces. naj le slišijo v ce katere tu nočemo zapisati bi bil kak živahen narodnjak blizo ki ) f bodo gotovo delalci iz same blažene Italije. Poročila o delovanji deželnega odbora za leto 1880. v slovenskem jeziku še dozdaj tudi nismo sprejeli, čeravno je uže morda kaj druzega nesla, nego golo zaničevanje. K d a j neki se bomo znebili tega Pirka rja! Ali je ta mož res prismoljen?! Ne volja zoper tega Človeka se ne 1 • v • slisi V Ljubljani, ampak tudi iz dežele od vseh ta novica. To je tudi naša najsrčnejša želja in zelo nas veseli Vred. Prosimo! Pozdrav! Vred. HO t kraj Ce take nadloge ne morejo dpraviti naši po {Med konji) v ljubljanski okolici rja uže 'J slanci, naj pa pridejo raj domu Nemški „Schulverein delj časa jako nevarna bolezen, imenovana smoli k se prostira po vsi deželi učitelj se podkupujejo z (Pferderäude) PretečeDi mesec poginilo na tej bo Judeževimi grosi, katere Dežman deli, in če bi hoteli pisati vse, kar zvemo o brezznačajnih, -- zmožnih kruhoborskih učiteljih, ki se le zmiraj na Pir lezni samo pri posestnikih na feavi 65 konj, na dolenj- ' ' Kmetovalci okolice se lačnih in ne- ski strani pa tudi nad 12 konj ljubljanske imajo uže strah priti v Ljubljano, ker karj zanašajo, bi to dalo strani. Kaj pomaga potle] nam vse prizadevanje, če pa Pirkar še zmiraj prav t - v •_____, ko boje, da bi te nevarne bolezni ne nalezli v kakem hlevu jih konj Tako poroča ,,Narod šato na svojem stolu sedi in v „švicarski hiši nalašč tako grdo o Slovencih govori prav (Pirkarj telju) Iz St Vida nad Ljublj ramo zapisati nemškega „šulferaj ^^rao o oiovenoiu guvun, — — —^ n Ni čuda potem, če se za Judeževe grose kakor mi ne ma- se nam poroča } da bi se farani na vso moč radi izne- bili učitelja Krnca, čegar vljenje gledno 7 Ci glašaj To smo nalašč nekoliko režje zapisali lačni ali žejni učitelj pa da vse pritožbe nič ne izdajo. Zdaj so sklenih, če da ,ko režje zapisali, z naao, a deželni predsednik, čegar blag čutie poznamo, usmilil se nas in naših slovenskih otrok, če namreč on pri ministerstvu več premore, kakor go- dosedanii koraki nič ne pomagajo , t J 7 • ^V \ IJ _ I__ ) astopiti drugo pot bo morda prečastiti naš (/Slovensko Polna hiša je najbolj do kaz o predsta se ve da v nedeljo je bila hiša polna izvzemsi emškutarska gospoda je v von naših poslan Slovenci misliti vanje, in skoro si Ako šola tako naprej gr^, moramo da smo odmenjeni za ponemče to , bo želel vsak Slovenec vsega slovenskega tako dosledna, njaki posnemali, bi bilo nemško gl vanji da, če bi jo narod še veliko praz da ne dobi neje, ko je navadno otrok, ker mu jih sedanj dr. Blei weis je rekel vsaK oiuvcuc^^, VA«. -- .ß : o šole morajo potujčiti. Ranjki kljejev meč Igrali ste se dve igri 5> ne ravno mikavna igrica ki m a pisalec tega je prepričan let s zemlj ob vsi svoj mestu o tej zadevi je ta reč zmiraj bolela 8 J« x™. „v., «v,.^ ni naša, kolik še Slovenci?^^ Blagi mož je zdaj pod da bi bil naš oce vendar gladko šla Damo-e pa Blei- in pa Linhartova, po dr weisu predelana uže znana domača „Županova Micika mirnosti in hladni krvi vendar katere dolgo uže ni bilo na ljubljanskem odru nr tem širneje poročilo nam danes primanjkuje prostora Za ob- zato 9 pisal še kaj veliko hujega, ker ga moremo _______ toliko omeniti, da so se igralci in igralke dobro sukali po odru in je vse gladko teklo,^ poslušalci (Odbo in učencem tukajšnjih gospej za nap obleke revnim učenkam ol) izreka si. vodstvu kranjske pa so bili po vsem zadovoljni z igrama m dokaz, da domača reč mik gralci > hranilnice za velikodušni dar ^00 gold, najtoplejšo za- L.Brencelj'') je te dni prifrčal drugikrat v tem hvalo letu in prinesel mnogo mikavnega zbadljivega blaga Ljublj dne marca 1882 stavku „Novice pa di miteljski Tovariš'') kaže štev fc/ - —. It •ft t v so- Janez Bleiweis sedem, kater otec Slov. Naroda str. 69 naukov uže i. 1848. dal Novicar iz tujih in domačih dežel z Dunaj Obe zbornici državnega zbora hitite v imenu slovenskega ljudstv slovenskim državnim poslancem, katere naj bi spolnovali tudi sedaj ne le slovenski, ampak vsi kupaj ) na pr >5 Delajt pridno obravnavati nujniše predmete, posebno odseki neumorno ________ ________________se nadjajo ta teden do^ konča^ti' obravnave o državnem proračunu in finančni zborujejo. V poslaniški zbornici ustavo Nikar ne pripustite, da bi se v boru druge postavi Borsa se znamenito bolj } ker so se vzroki reči kvasile, ki ne segajo v vaše delo. i čas zaprav Ijate in nič ne pride naprej potreb hudega padca uže zel6 poravnali vgovorih drage denarj i dežel Up o jugu je zelo nespremenjen Motili so se tisti, ki so po precej krvavih praskah zadnjih dni me (Hranilnica ljubljanska) je tudi letos vsako leto dovolila velik esek za javne in kakor dobro- seca februarja pričakovali uže konec upora > posebno delne namene Nepotrebno se nam škemu gledišču, ki večemu pohujšujejo, zasramujej talnici. šolam in dobrodelnim zavodom se jim zna 2 pomiki pogumni in ffoditi še večkrat. Ne d4 se tajiti O ft • • . \ • med drugimi zdi tudi darilo neni e v takem stanu, da se ljudj in v katerem da upora se mnogo in enaka da so ki jih J zviti, da imajo prijatelj skrivej podpirajo, tako da UDora še ne bo kmalu konec se' narodna društva ) kakor se je to godil nedavno naši či- in gotovo treba bo še mnogo truda udarcev naše vojske in mnogo denarj moglo težj( y mnogo krepkih in kedar se bo lo se bo še naj- (Okrajni sodnik) postal Ivan Nabernik > zdaj je upor zadušen, pričelo delo modrega vladanja. ^ Srbska. — Pretekli ponedeljek podala se je srbska dozdaj sodnijski adjunkt v Kamniku, in pride v Litij Ker je gospod Nabernik gospod, ga bodo Litijčani gotovo veseli odnjak in jako miren skup ljudst knezu Milanu prosit ga v imenu bskeg naj se progi bskeg vo kr( k y m (Vabilo Program Nedved društveni besedi) v nedeljo 12. marca «--VI* 1 • rFVki^WI Milan sprejel je kralj zdaj kneževina srbska — kraljestvo Toraj knez postane Hubem si ostala kraji ,1. 1 _ _____a f 2. Mendelsohn-Bartholdy „Miru ljubav ne zna gospa A ) zbor. pojete Angleška Ko kraljica Viktorij Svetk Deklamacij riton-solo. m gospica 3 Eisenhut (Solo poje Lucia di Lamermoor ) Svetk » gospica ) Markič, Steg . Pucihar.) šesterospev, N amr et o va ar, V a 1 e n t Namretova. ,,San^', zbor z Donizetti vozom nanjo odpeljati od kolodvora v svoj grad se hotela z treljal je nek lačen človek, pa ksrečr ni zadel. Iraij f ba bil padnik uže v norišnici. pojo gosp4 in gospodj Žitna cena M 6 > pol vode Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pol vina tej be- V Ljublj 4. marca 1882 Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr sedi vabi uljud t. društvenike 10 gold. 3 kr turšice 6 gold, 20 kr banaške aoršice 7 gold Odbor opozoruje, da imaj vstop čitalnični odbor. društvenim ve- 30 kr rži 6 gold. 18 kr ječmena 4 gold 87 kr prosa o gold. 20 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 3 gold Belicam izključlj le društveniki 41 kr Krompir 3 gold. 3 kr 100 kilogramo Odgovorni vrednik Maj er Tisk in založba Blaznifeovi nasledniki v Ljublj