O Klr ' ’ TRST, nedelja 31. marca 1957 Leto XIII - Št. 78 (3613) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir TeL 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. aad. — TELEFON S3-81IS IN 94-631 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA iL 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Pogodba med Tunizij o prijateljstvu in sodelovanju Skupna izjava poudarja nujnost pravične rešitve za Alžir ob spoštovanju pravice do samoodločbe - Incidenti v Parizu med demonstracijo, ki so jo organizirali kolonialisti RABAT, 30. — Danes so v Rabatu podpisali po-,pdbo o prijateljstvu in sodelovanju med Tunizijo in -vfarokom. Za Tunizijo je podpisal predsednik vlade Bur giba, za Maroko pa zunanji minister Balafrej. «Tunizija in Maroko, pravi skupno poročilo, vztrajata na potrebi, da se najde pravična rešitev alžirskega vprašanja v skladu z načeli listine OZN ob spoštovanju pravice narodov, da sami odločajo o sebi.j, Poročilo, ki so ga objavili v »vezi s pogodbo, pravi, da ta pogodba predvideva okrepitev sodelovanja med obema državama in da se bosta obe državi posvetovali o vsem. kar se tiče njunega stališča do mednarodnih vprašanj, ki so skupnega interesa za obe državi. Dalje poudarja izjava, da se bosta o-be državi trudili, da na mi-fen način rešita medsebojna vprašanja v skladu z lastnimi interesi in ob upoštevanju razvoja svetovnih vprašanj. Burgiba je danes potrdil, da se je v Rabatu razgovar-Jal z nekaterimi voditelji al-z'rske osvobodilne fronte. Navzoči so bili tudi maroški voditelji. Dodal je, da so proučili nekatere formule, ki ?aj bi spravile alžirsko vprašanje iz začaranega kroga, v katerega je zašlo. Dalje je purgiba izjavil, da so zaradi skupne odgovornosti alžirske osvobodilne fronte, potrebna Posvetovanja. Ker pa so alpski voditelji raztreseni na aznih področjih, bo mogoče ® c«z nekaj tednov nakazati morebitne rešitve. Burgiba je iz Rabata odoo-oval v Tanger, kjer so dru-Voditelji alžirske osvobodilne fronte. Iz Tangerja pa J® odšel v Madrid, kamor je srisel zvečer. Iz Madrida bo potoval jutri zvečer. Š]r /'arizu pa je danes pri- do večjih incidentov, ko "O desničarje organizacije Imunizirale na Elizejskih podobah veliko zborovanje, na aterem so poveličevali kolo-‘aino vojno. Uradno je bilo zn Po’ ze*Uo «izreči pri-nanje vojski, ki se bori, in jlenim mučenikom, kapetanu r ®reauju in njegovim tovari-zmTn V • tvp^enju'1. Kakor je Dr a°' 3e * kapetan Moreau mSL?*?** ujet v iuiPem p• u skupno s poročnikom ohl .0m’ H' 50 Sa maroške lasten! vrn^e francoskim ob- Povorko, katere se je neki P več tisoč ljudi, je žic ' /“'fadenič vrgel na mno-1 o bombo, pri čemer je bi-Plena neka ženska. Aten-TJa so aretirali, dov PriaI° do spopa- lif.i;„med demonstranti in po-rani«’ ?r‘ čemer je bilo več okoli *): Pc>licija je aretirala strani1 • t>seb. Med demon- 'lami so demonstranti komentirati Bulganinovega pisma. Omenil je samo, da se bistvo in vsebina pisma drži iste linije kakor pismo, ki ga je poslal Bulganin predsedniku norveške vlade. Norveški zunanji minister Lange pa je danes izjavil, da je Bulgamnovo pismo bilo presenečenje za norveško vlado, ter da bo Norveška storila vse mogoče, da ohrani dobre odnose s SZ. Delegacija PSI v Ljubljani ZAGREB, 30. — Delegacija socialistične stranke Italije, ki je obiskala Sarajevo in železarno Zenico, je prispela danes zjutraj v Zagreb. Člani delegacije so obiskali danes mestni ljudski odbor, kjer so se v razgovoru s predsednikom Holjevcem zanimali za delovanje komunalnega sistema. Vodja italijanske delegacije Tullio Vecchietti je po razgovoru izjavil, da bi bil koristen sestanek županov i-talijanskih občin in predsednikov jugoslovanskih občin. Kljub različnim pogojem bi po mnenju Vecchiettija bilo koristno za delo občinskih svetov v Italiji, če bi se župani italijanskih občin in občinski svetniki ter zastopniki delavskega razreda seznanili z izkušnjami ljudskih občinskih odborov v Jugoslaviji. Zatem so se člani delegacije razgovarjali s člani glavnega odbora SZDL Hrvaške. Italijanska delegacija se posebno zanima za razna kulturna in kmetijska vprašanja in za položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji. Delegacija je po kosilu, ki ga je priredil glavni odbor SZDL Hrvaške njej na čast, odpotovala v spremstvu Marije Vilfan v Ljubljano. proti Twiningu MOSKVA, 30. — Glasilo sovjetske vojske «Krasnaja -vezda» piše, da imenovanje generala Twininga za poveljnika odbora ameriških glavnih štabov pomeni, da ZDA pospešujejo izvedbo načrtov za atomsko vojno. List pripominja, da gen. Twiniog zagovarja oboroževalno tekmo in uporabo atom- skega orožja za ((bliskovite napaden. Gen. Twining je bil lanskega junija v Moskvi kot gost sovjetskega letalstva ob dnevu sovjetskih letalskih sil. Sovjetske oblasti so ga prisrčno sprejele in so mu dovolile, da zelo od blizu opazuje zadnje tipe sovjetskih letal. Ollenhauer svari pred atomskim orožjem BONN, 30. — Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je na tiskovni konferenci izjavil, da se nemški vojski ne sme dati atomsko orožje. ((Jasno je treba prikazati nevarnost, ki bi za nemško ljudstvo nastala s to oborožitvijo. Poleg tega ne bi ta oborožitev olajšala mednarodne pomiritve, ki jo vsi zahtevajo. Atomska oborožitev nove nemške vojske bi še povečala napetost med dvema velikima blokoma«. Glede izdelovanja atomskega^ orožja ali delov tega o-rožja v Zahodni Nemčiji je Ollenhauer izjavil, da se ne smejo revidirati pariški dogovori, ki prepovedujejo izdelovanje takega orožja v Zahodni Nemčiji. Ollenhauer je napovedal, da bo njegova stranka predložila v Bundestagu interpelacijo v zvezi z zalogami atomskega orožja na zahodnonemškem o-zemlju. Zatem je Ollenhauer poudarjal potrebo pogajanj o povečanju trgovskih odnosov s Sovjetsko zvezo, ker bi se s tem ustvarilo primerno ozračje za rešitev tudi vprašanja repatriacije Nemcev. Protesti proti Speidlu v Parizu PARIZ, 30. — Večja skupina demonstrantov se je danes zbrala pred grobom neznanega junaka pod slavolokom zmage, da protestira proti prihodu nemškega generala Hansa Speidla, katerega prihod je napovedan za ponedeljek. Speidel bo prevzel v Fontai-neblau poveljstvo kopenskih sil NATO za Srednjo Evropo. Speidel je bil eden nemških poveljnikov v Parizu med nacistično okupacijo, toda sedanja francoska vlada je odobrila njegovo imenovanje v NATO. ti sta bila tudi demokristjan-ski senator Loe Hamon in bivši golističm senator Jaques Debu-Bridel. Na grob neznanega junaka so položili vence. Herriotov pogreb LION, 30. — Danes je bil v Lion-u pogreb Edouarda Herriota. Pogreba se je udeležila ogromna množica in številne osebnosti, med katerimi predsednik republike Coty, člani vlade, predsednika obeh skupščin ter poslaniki 18 držav. Poslovilni govor je imel predsednik vlade Mollet. ki je poudarjal zaslužno delo pokojnika in je zaključil z besedami; »Ostali bomo zvesti besedam, ki jih ie izrekel v Pantheonu leta 1927 ob komemoraciji pisateljev, tki so padli v vojni: prava grobnica mrtvih je srce živin s Franco uradno priznava Naser: «Grožnje in pritisk močan odpor proti režimu ne bodo učinkovali na nas» Več aretiranih v zvezi s tiskanjem in širjenjem protivladnih letakov - Militarizirani rudarji, ki so stavkali MADRID, 30. —- V Madridu so danes are^rali 14 o-seb zaradi tiskanja in širjenja letakov v španski prestolnici, ki so pozivali prebivalstvo, naj pokaže svoj odpor proti Francovemu režimu. To so danes javili v uradnem poročilu, ki ga je objavilo ravnateljstvo javne varnosti, ki pravi, da so vsi aretirani bili že v preteklosti kaznovani zaradi svojega političnega delovanja. Letake so tiskali v nekem malem hotelu blizu Madrida. Policija je zaplenila tudi pisalne stroje in ciklostile. Uradno poročilo pravi, da so aretirani komunisti in da so njih delovanje vodili elementi iz tujine- Poročilo obtožuje komuni; ste, da so imeli važno vlogo pri incidentih na univerzi, ki so se dogodili lansko leto v Madridu, in pri bojkotiranju javnih transportov v prestolnici 2- in 8. februarja letos. Dalje obtožuje komuniste, da so ((razdeljevali po pošti in na krajih dela letake, ki so pozivali prebivalstvo, naj bojkotira tisk in predstave«. »To delovanje, nadaljuje poročilo, se usmerja med vse sloje prebivalstva v obliki različnih pozivov, da se prikrije pravi značaj organizatorjev te kampanje proti režimu.)) Nekateri letaki so naslovljeni na delavstvo, drugi na buržoazijo in intelektualce, nekateri pa na trgovce in industrijce, katere pozivajo, naj protestirajo »proti davkom in davčnim bremenom ter proti vladi, ki skuša prikazati te sloje kot odgovorne za visoke življenjske stroške.« Madridski radio je danes prvikrat poročal o nedavni stavki v dveh premogovnikih v pokrajini Oviedo. Guverner pokrajine Oviedo je s tem v zvezi izjavil, da je vojska zssecla rudnik «Maria Luisa«, ker niso hoteli delavci ((poslušati funkcionarjev sindikatov in ministrstva za delo«. 52 rudarjev bodo takoj poklicali k vojakom; do sedaj so bili razrešeni vojaške službe. Tudi glede te stavke pravi guverner, da ase zdi, da so to gibanje organizirale tajne komunistične celice«. Egipt hoče ostati izven blokov in se bo uprl plovbi izraelskih ladij skozi Suez in po Akabskem zalivu KAIRO, 30. — Predsednik Naser je skupini ravnateljev ameriških listov danes izjavil, da se bo uprl plovbi izraelskih ladij po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu. Poudaril je, da sta Sueški prekop in Akabski zaliv egiptovske teritorialne vode. «Gotov sem, je poudaril Naser, da ne bo mogla nobena grožnja in noben pritisk učinkovati na nas.» Pripomnil je, da je plovba izraelskih ladij po Sueškem prekopu povezana z rešitvijo vprašanja arabskih beguncev, ki so brez strehe, in je zaradi tega potrebno, da se obe vprašanji rešita kot ena sama celota. Tudi ZDA, je dodal Naser, govorijo o svobodni plovbi, toda ne rečejo ene same besede o beguncih. «Egipt bi bil pripravljen načeti celotno vprašanje, toda če se zahodne države trdovratno zanimajo samo za pravice Izraela in ne za pravice beguncev, ne bomo tega sprejeli in noben pritisk ali hladna vojna proti Egiptu ne bosta mogla spremeniti našega stališča.« V zvezi z žitom, ki ga je E-gipt kupil od Sovjetske zveze, potem ko so ZDA odklo- iiiniiiniiiiiiiiniimn«i«imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiMiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii .... Tudi sestanek vladne koalicije v sredo po Nennijevem mnenju ne bo resna stvar Malagodi vedno poudarja nepopustljivost v vprašanju agrarnih pogodb - Predsednik republike je imenoval za novega ustavnega sodnika Alda Sandullija, ki je bil profesor tndi na tržaški univerzi (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Lahko se reče, da se danes na političnem področju v Rimu ni nič kaj posebnega dogodilo. Demokristjanski prvaki so že večinoma zapustili Rim in se napotili v razna bližnja ali daljna mesta, kjer bodo imeli jutri govore o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. To je tudi zadržalo Segnija, da ni že danes odletel na Sardinijo, ker bo imel jutri govor v rimskem gledališču Adriano. Nohateri ministri, podtajniki, predsednik poslanske zbornice, podpredsednik senata, Scelba Men,?. C proti Bur*lb> »oc 7 anceu- Skupina ti-Driti a ademičev je skušala Press) i posl°Pia tednika «Ex-moH- ** ?e zavzema za bolj frikj , Politiko v Severni A- srečitrv a P°li,ciji se je po-™ napad preprečiti. -—n—— Bulganinovo pismo predsednikoma vlade Danske in Norveške vi?t?i?ENHAGEN< 30. — Soje i» i.Pos}an*k na Ganskem nistru včerai danskemu mi-8*nu s mu Pmdsedniku Han- Podoh novo Plsmo’ ki je n0r, OJ!0, pismu. izročenemu vj s£' vladi pred nekaj dne-bin v znan0- I* Bulga- nist-., P‘!I*u norveškemu mš-hafd mu predsedniku Ger- vlad enu opozoril norveško riških protl ustanavljanju ame-nn-„ -, domskih oporišč na peškem ozemlju, ske pi3mu predsedniku dan-Rm „ .de Hansenu opozarja dansko vlado na poba laui, 1 b' jih atomska voj-radi P TOela za Dansko za-NATo1''o*lezbe te države v >henii 0 dodaja, da bi politi n T?*3ravi samomor dovo- iih - Dan'kem postavitev tu- bia °,POr^». Pri tem opomL ko i. v"dikova bomba lah-dr.t- !c' Področje več sto kva-^ n'h kilometrov, gam'Vojem pismu pravi Bul-bior. med drugim, da iastn ovJetska zveza zaradi Prave ^‘"osti nadaljevati prl-bioenšn bi. eventualno o-bih uničiti oporišča nje-Pravl na,Pr°tnikov. Bulganin ska 1 drugim, da je dan- SZ j a ieta 1952 obljubila °Porii* Pe bo dovolila tujih banan na sv°iem ozemlju zn dar S n? druge države, ven-lje 'e bilo dansko ozem- *bi«r!ji0e'lland spremenjeno v SS° vojaško oporišče bi n. poudarja dalje, da ba nPo,ržai poslabšal, če bi enot* an8ao poslali ameriške oro-ji. ®p'lLm'jene z atomskim teški , ?,atem omenja strahuje P0.’0,;aj Danske, ki «va- NATnži2*'V p° akateri.h Zorov«, .- ki bi rada nad-je, m? .vb°d v Baltiško mor-bin «« koncu ponavlja Bulga-*'0zitv°Vletske Predloge o razo- be^8?«v'ada je imela da-Vaia pju,' ba kateri je proučs-sem ,“ul6aninovo pismo. Han- ter še razni poslanci pa bodo govorili v raznih krajih od Sicilije in Sardinije do Tridenta in Benetk. Tajnik liberalne stranke je danes obiskal Pistoio in tu je imel tudi govor, v katerem je med drugim dejal, da je ena izmed bistvenih strani borbe za svobodo tudi na gospodarskem področju obramba že nekoč doseženega sporazuma v vprašanju agrarnih pogodb. »Danes pa hočejo nekateri porušiti to ravnotežje, je nadaljeval Malagodi. Mi ne moremo Med številnimi demonstran-1 sprejeti takega rušenja. Mno- Najbolj dramatični dan procesa proti Piccioniju Wilmin stric Giuseppe je delno spremenil dokaze svojega alibija, zakar je bil nekaj ur začasno aretiran, nato pa ponovno izpuščen, ker ni indicij za njegovo krivdo BENETKE, 30. — Današnja razprava je bila prav gotovo najbolj dramatična in napeta v teh dveh in pol mesecih, odkar traja proces proti Piccioniju in Montagni. Popoldanski tisk je z ogromnimi črkami na prvih straneh poročal o dopoldanski razprav,, ki je bila delno za zaprtimi vrati — brez občinstva in brez novinarjev, ko je stric pokojne Wilme Giuseppe, po- Wilme Montesi. Po posvetovanju je sodišče ponovno odbilo zahtevo. Zaslišan je bil nato novinar tednika «Oggi» Lus-sini, ki je povedal, da je časopis plačal Wilminovemu stricu 150.000 lir za intervju. Nato je prišlo do napeto pričakovanega soočenja med Ano Mario Moneto Cagiio in z bivšim milanskim kvestorjem A-gnesino, ki naj bi bil skupaj z Montagno in Pavonejem 15. DOKOjne W 1UI1C uiuacjjpc, «* *ww.--~rT. *. • _ • tem ko je tiskar Lionello iz- septembra na prefekturi pri javil, da je zapustil 9. aprila 1953 okrog 18. ure tiskarno, priznal, da je to res storil. Dejal je, da je odšel na sestanek s sestro svoje zaročenke, s katero ima dveletnega otroka. Zaradi tega je predsednik ukazal začasno a-retirati Wilminega strica Giuseppe, odvetniki pa so petkrat zahtevali, naj ga sodišče obtoži zaradi krivega pričevanja. Po tajni razpravi sta bila ponovno zaslišana Wilmi-na mati, njen oče in njena teta Ida, ki je trdila, da je njen brat Giuseppe večerjal skupaj z njo in zaročenko, čeprav je med taino razpravo Giuseppe dejal, da se ne more spominjati, ali je v resnici bil pri tej večerji navzoč. Zaradi tega so odvetniki obtožencev, v prvi vrsti pa javni tožilec, ponovno zahtevali aretacijo Ide in Giuseppa, češ da sta po krivem pričala. Toda predsednik Tiberi se temu pritisku ni uklonil in je upošteval določbe kazenskega postopka ter zahtevo odvetnikov odbil in hkrati preklical tudi začasno aretacijo Wilminega strica-Na popoldanski razpravi je stari odv. Carnelutti, ki je hkrati predsednik Katoliške akcije za glavno mesto Rim, energično izražal svoje začu- kosilu. Cagiio je najprej dejala, da je povsem gotova, da je bil Agneisina zares navzoč. Ker pa je dokazano, da A-gnesina takrat ni bil že eno leto več milanski kvestor, je izjavila: »Rekla sem. da ga poznam, vendar pa dopuščam, da sem se zmotila.« Predsednik in javni tožilec sta porabila skoraj pol ure za najbolj slovesne opomine Cagliovi, naj govori resnico, ker ta i-ma še vedno Čas preklicati vse kar je izjavila, pri čeme, je predsednik poudaril, da je najmanj 50 primerov ugovorov proti njenim izjavam- Prebrali so ji tudi neko pismo, ki ga je pisala Montagni v septembru 1953, v katerem piše. naj ji oprosti in io ponovno vzame k sebi. Tako bo Cagliova ponovno zaslišana glede milanskega kosila in tudi glede ostalih trditev. Prihodnji teden bo sodišče odšlo v Ostio. Tor Vajanico in Rim. kjer bo izvršilo pre-iskavo na mestu, kjer »o našli truplo pokojne Wilme. Preiskava bo trajala do 6. anrila v Benetkah pa se bo proces nadaljeval šele 10. aprila. Včerajšnja razprava je trajala skoro dvanajst ur. t. j. od 930 zjutraj do 9.20. s denje in proteste proti ravna- kratkim premorom med 14 i _i i-i: < e ..... /Anrrtnici Izi Ki hrt. Ci*1 i»i« ?n ''»kovni konferen ^Javrl, da za sedaj ne želi 1 tacijo tele tn strica pokojne nju predsednika in javni tožilec je ponovno zahteval are- in 15 uro. Časopisi, ki bi hoteli zvrniti krivdo na Wilmi-nega strica, so se pa izkazali bolj kot je bilo pričakovati, ker so domnevali, da bo Wil-rnirn stric najmanj aretiran, če ne celo postavljen na zatožno klo-p namesto Piccioni-ja in Montagne. «»------- Delovni urnik v švicarskih tovarnah ŽENEVA, 30. — Organizacije švicarske kovunske in mehanske industrije so po enoletnih pogajanjih odobrile sporazum, ki določa zmanjšanje števila tedenskih delovnih ur. Število tedenskih delovnih ur bo znižano na 47 od I. maja 1957 dalje in na 46 ur od 1, maja 1953. Mezde bodo zvišane za 2.2 odstotka v vsakem omenjenem razdobju. Delo, opravljeno izven tega novega urnika bo veljalo za izredno in bo tako tudi plačano. Kar se tiče mezd, je bilo sklenjeno, da ne bo poviškov, razen določenih 2,2 odstotka, do leta 1959. Delavci so izrekli pripravljenost, da bodo delali izredne ure v pričakovanju, da se proizvodni položaj v industriji prilagodi novim urnikom. «19 ----- Popovič sprejel Firjubina BEOGRAD, 30. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes sprejel sovjetskega poslanika v Beogradu Firjubina. Q vsebini razgovora ni nič znanega. «»----------------- HELSINKI. 30. — Maršal Bulganin in Nikita Hruščev bosta julija uradno obiskala Finsko. Obisk bo trajal en teden. go se govori o »poštenih sporazumih« in o ((nepopustljivosti«. Toda nepopustljivost je krepost, kadar gre za o-brambo načela spoštovanja dane besede in ravnotežja politike sredine proti poskusom vtihotapljemja demago-ške politike, ki ne občuti potreb dežele. «Pošteni sporazumi« pa niso pošteni, če se pod to besedo razume enostransko popuščanje enega partnerja v korist drugega« Nenni pa se v svojem nedeljskem članku za «Avanti!» ukvarja s tristranskim sestankom, ki bo v sredo. Leader PSI piše, da demokristjanski sindikalisti ne mislijo popustiti pri svojih popravkih zakona o agiarnih pogodbah; so-caldemokrati, ki jih vedno skrbi, da ne bi bili obkoljeni po levici, javljajo, da bodo ravnali enako; za liberalce pa se zdi, da nameravajo prevre-či barako in lutke, če ne bo izglasovan dogovorjeni tekst. »Toda javno mnenje ima vtis, pravi nato Nenni, da ne gre za resno stvar, in ima prav.« Da mesec dni po izglasovanju zaupnice (28. februarja) koalicijske stranke niso sporazumne o zakonu o agrarnih pogodbah, ni častno niti za parlament niti za vlado in jemlje jasnost in vsebino politični borbi ter priklepa javno življenje na bregove nekega Rubikona, ki ga bo treba vendar prej ali slej prekoračiti. »Vztrajam pri trditvi, piše Nenni, da je vsej levici čo razjasnitve, tako laični kot krščanski, nam in socialdemokratom.« Potem govori Nenni o včerajšnjem Saragatovem govoru v Riminiju. Saragai je namreč spet načel argument o nujnosti sodelovanja socialdemokratov v vladi, da se ne bi KD vrgla na desno. Nenni pojasnjuje večkratno vabilo socialistov socialdemokratom, naj se odrečejo sodelovanju, ki ni nikoli postavilo Krščanske demokracije v kako pogojnost in še tem manj pa Malagodijeve liberalce. Problem politične alternative ter demokratične zamenjave večine in vlade je treba postaviti realistično: to in nič drugega je problem demokracije v Italiji, zaključuje člankar. Danes je predsednik republike poapisal odlok, s katerim je imenovan za novega u-stavnega sodnika Aldo San-dulli, redni profesor upravnega prava na univerzi v Neap lju. Odlok je potem podpisal tudi ministrski predsednik Se gni. Novi član Ustavnega so dišča se je rodil 22. novembra 1915 v Neaplju, kjer je tud* dokončal jjiridične študije leta 1937. Posvetil se je zlasti upravnemu pravu in gospodarstvu ter zelo kmalu nastopil pot vseučiliške kariere. Že 1 1939 ie poučeval upravno pravo na univerzi v Urbinu, 1 1942 pa 3e »asedel stolico upravnega prava v Trstu ter 1 1949 na gospodarsko-trgovin-ski fakulteti neapeljske univerze. Obenem pa je v Neap lju tildi redni profesor drža-voznanstva na juridični fakulteti L. 1954 ga je parlament na skupni seji obeh domov izvolil za sodnika sicilijanskega Visokega sodišča. Bil je član raznih ministrskih komisij za zakonodajo in je avtor več ju-ridičnih publikacij. Med sodniki Ustavnega sodišča je najmlajši. Sandulli bo verjetno prisegel v začetku prihodnjega tedna. Brž ko bo tako število u-stavnih sodnikov zopet popolno (15), bo podpredsednik Azzariti sklical sodnike, da izvolijo novega predsednika. Po zakonu se predsednik izvoli z večino. Ce nihče Bi dobil večine, se volitve ponovijo; če so tudi to pot brezuspešne, se preide na izločilne volitve in je za predsednika proglašen, kdor je dobil več glasov, Danes še ni mogoče reči, kdo bo novi predsednik Ustavnega sodišča, vendar pa je že precej razširjen vtis, da bo to dr. Azzariti, ki je že predsedoval sodišču v odsotnosti De Nicole. Zdi se. da Azzariti uživa zaupanje in simpatijo svojih tovarišev. Ko stopa sedaj njegovo ime zopet bolj v ospredje, se omenja, da je bil v prvi vladi po padcu fašizma, Badogliovi, pravosodni minister in je začel revizijo fašistične zakonodaje. On je bil pobudnik zakonskih odlokov proti nezakoniti obogatitvi, odprave smrtne kazni ter takojšnje izpustitve vseh političnih zapornikov, ki jih je obsodilo posebno sodišče za zaščito države. Izdal je tudi navodila za revizijo fašističnih zakonikov; do te revizije sicer ni prišlo takoj, ker Badoglio-va vlada ni bila dolgo na ob- lasti, vendar pa je dal osnovo za delo prožnejših vlad. Po 8. septembru je bil Azzariti na seznamu, ki so ga pripravili Nemci, in bi moral biti aretiran. Da je aretaciji ušel, se je do osvoboditve Rima skrival. V palači Chigi je bil danes podpisan protokol, ki podaljšuje italijansko-francoski trgovinski sporazum za eno leto. A. P. Guidotti o odnosih med Italijo in FLRJ BEOGRAD, 30. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti je v odgovoru na vprašanje dopisnika beograjskega popaldhevmika »Večerne novosti«, kako se razvijajo jugoslovansko-italS-janski odnosi, ugotovil, potem ko je naštel vse do sedaj sklenjene sporazume in medsebojne stike na raznih področjih, da se sodelovanje razvija na vseh področjih. Po njegovem mnenju je nepotrebna zaskrbljenost, če se na tem ali onem sektorju napreduje počasneje kot na drugih, kajti to je odvisno od raznih objektivnih pogojev. »Važno je graditi dobro in na trdnih osnovah, je poudaril Guidotti. Naš trdni namen je nadaljevati delo z vztrajnostjo in z zaupanjem pri tem konstruktivnem procesu političnega dozorevanja. To so bistveni činitelji modre politike, ki jo vsi realni pogoji nakazujejo kot najbolj naravno med našima državama.# Politika dobrega sosedstva pa je po besedah Guidottija poglobitev sodelovanja z odstranjevanjem vseh težav. »Zato je naša naloga, je poudaril Guidotti, da gledamo na še odprta vprašanja, da se oborožimo z novo silo. daljnovidnostjo in medsebojnim razumevanjem. da bi poiskali pravično rešitev teh vprašanj. Prepričani smo, da je mogoče in potrebno premagati Še vre ostale ovire na poti, ki je pred nami.« nile svoje pošiljke, je Naser izjavil: «ZDA bi nas hotele izstradati, medtem ko nam skuša Sovjetska zveza pomagati«. Zatem je podaril, da se Egipt drži načela, da se ne pridruži ne zahodnemu ne vzhodnemu bloku in je poudaril, da je to načelo »v temeljih ameriško«, ker se je prvikrat pojavilo v spisih Georgesa VVashingtona. Pripomnil je še, da bi želel biti Egipt v prijateljskih odnosih z ZDA, toda ne pod pritiskom. »Hočemo, da Egipt ostane neodvisna država, skušamo, da bi Suez ostal vodna pot in ne več vprašanje, ki ga je treba rešiti. Politični in gospodarski odnosi Egipta s sZ nimajo nič opraviti s komunizmom. Zato je brezsmiselno zatrjevati, da Egipt podpira komunizem. Egipt je bolj odločen proti Izraelu sedaj kakor pred enim letom, ker je bil žrtev izraelskega napada. Brezsmiselno je zatrjevati, da skuša Egipt zgraditi arabski imperij«. Zatem je izjavil, da so E-gipčani z obžalovanjem braii v ameriških časopisih, da je ameriško prebivalstvo »zado voljno, ko vidi Egipt v teža vah». Dodal pa je, da dobiva 30 tisoč pisem na mesec od ameriških državljanov, ki mu izrekajo svojo simpatijo in je dodal, da bo vsem poslal odgovor. Dalje je Naser izjavil, da je Izrael s svojim napadom na Egipt pokazal, da je orodje v službi Angležev in Francozov, in ni izključil, da bi se to utejgnilo zgoditi ponovno. Obtožil je Francijo in Veliko Britanijo, da nista držah besede, ki sta jo dali pred leti na podlagi tristranske izjave za Sredr.ji vzhod. Dalje je Naser izjavil, da je laž trditi, da Egipt izkorišča sedanja nasprotja med Vzhodom in Zahodom. Pripomnil je: «Odklonil sem razgovore s Sovjetsko zvezo, potem ko so se razgovori o A suanskem jezu začeli z ZDA in z mednarodno banko; toda nisem zaprl vrat Moskvi«. Rusija ni nikoli nič zahtevala od Egipta. Med obiskom Se-pilova v Egiptu je pri nas bil celo proces proti neaa-terim komunistom. Naša trgovina z državami sovjetskega bloka se sedaj veča iz e-nostavnega razloga, ker nam je onemogočeno trgovati z Zahodom, ki izvaja na nas gospodarski pritisk v politične namene. Na Zahoiu pa medtem trdijo, da se Naser obrača na Vzhod in da hoče postaviti svojo državo pod nadvlado Vzhoda. Toda imeti trgovinske odnose z Rusijo n: ista stvar kakor postati ko-munisti«. Naser je nadaljeval: «Mi želimo imeti z vsemi državami enakopravne odnose«. Poudaril je nato. da se zavzema, da v interesu Egipta doseže sledeče smotre: ohraniti Egipt svoboden in neodvisen, dvigniti življenjsko raven, odpraviti brezposelnost. «Skušarpo doseči napredek v naši državi in nas obtožujejo, da smo komunisti; torej so komunisti tudi Američani«, Zatem je Naser poudaril, da mora E-gipt imeti močno vojsko, ker so njegove meje ogrožene. Zato mora Egipt dobiti oroS-je. Ce ga ne bo mogel dobiti od Zahoda, ga bo sprejel od Sovjetske zveze. Kar se tiče napada na E-gipt. je Naser izjavil, da so se tri države napadalke sporazumele šest dni po nacionalizaciji Sueškega prekopa. Poudaril je, da se je po tem napadu začela bojevati proti Egiptu gospodarska in propagandistična vojna. Naser je omenil tudi ameriško ponudbo za finansiranje izgradnje Asuanskega jezu, ki so jo ZDA nato umaknile. To dejanje je označil za žalitev Egipta in da je prav zaradi tega njegova vlada nacionalizirala družbo za Sueški prekop. Ko je ponovno obsodil napore Angležev in Francozov, da ovirajo gospodarski razvoj Egipta, je izjavil: ((Arabski nacionalizem, ki se poraja od Maroka do Bagdada, pomeni sodelovanje med Arabci, proti napadu. Toda ne pomeni .arabskega imperija, ki bi mu vladal Egipt«. V zvezi z notranjimi vprašanji je Naser izjavil, da je Asuanski jez najvažnejši načrt med vladnimi načrti za dvig življenjske ravni egiptovskega ljudstva. Prebivalstvo Egipta bo čez petnajst let, ko bo dokončno zgrajen jez, znašalo 35 milijonov. Ugoden razvoj 1 ”1 proizvodnje v Jugoslaviji BEOGRAD, 30. — Po statističnih ocenitvah bo letošnja industrijska proizvodnja v prvem četrtletju za 19 odstotkov večja od proizvodnje v isti cobi lani. Posebno pomembno je povečanje proizvodnje predmetov široke potrošnje. Ukoden razvoj industrijske proizvodnje je imel za posledico tudi povečanje izvoza, ki je do konca februarja dosegel 16 milijard nasproti U milijardam v isti dobi lani. Anglija bo sprejela egiptovski načrt 0 nlovhi? iiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiitiiMiiiiiiiiiiiiitiiftiHiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiinmiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimim Harding nadaljuje akcijo proti ciprskim Do sedaj ni noben patriot pripravljen zapustiti rodnega otoka Komentarji tiska o ostavki Salisburyja - Stavke v Angliji se širijo ATENE, 30. — Atenski nadškof Dortheos je poslal nadškofu Makariosu brzojavko, s katero mu čestita zaradi osvoboditve in želi čim prejšnjo rešitev ciprskega vprašanja. Enake brzojavke so Makariosu poslati grški politični in sindikalni predstavniki. Atenski tisk se sicer veseli zaradi izpustitve Makariosa, vendar pa ne skriva dvomov glede bodečega ravnanja britanske vlade. Nekateri listi izrekajo upanje, da bo polk. Gri-vas zavrnil ponudbo, naj bi zapustil Ciper. V krogih turškega zunanjega ministrstva pa izjavljajo, da bi Turčija protestirala pri britanski vladi, če bi ta začela pogajanja z Makariosom, ker da je ta «odgovoren za terorizem na Cipru«. Medtem javljajo, da je grški poslanik v Londonu, ki je bil pred enim letom odpoklican v Atene zaradi protesta proti aretaciji Makariosa, dobil nalogo, naj se vrne v London. Na Cipru pa je guverner Harding dal nalogo, naj se nadaljujejo operacije proti pri-padnikom osvobodilnega giba' nja. V poslanici, ki so jo vče- raj oddajah po radiu, pravi namreč guverner, da bodo nekatere omejitve ukinili, šele tedaj, ko se bo izkazalo, da »so se res končale teroristične akcije.« Predstavnik angleških sil je izjavil, da se operacije »proti teroristom« niso prekinile, pač pa da se aktivno nadaljujejo. Dodal je. da je vojaštvo dobilo nalog, naj podnevi ne strelja, zato da se omogoči tistim članom EOKA, ki bi to želeli, da se javijo oblastem in dobijo dovoljenje za odhod z otoka. Dodal pa je, da se do tega trenutka ni javil nihče Angleški listi pa posvečajo danes svoje glavne komentarje ostavai lorda Salisburyja. Pri tem poudarjajo med drugim, da je Mac Millana zapustil prav tisti človek, ki je imel odločilni vpliv, da je bil lma' ■novan za ministrskega Pred' sednika. Čeprav ni nobenih konkretnih znakov, vendar se že govori o možnosti odstopu drugih ministrov ali vsaj močne opozicije konservativnih krogov pioti Mac Millanu. »Times« piše, da se bodo težave vlade v zvezj s Ciprom dvakrat povečale zaradi ostavke Salisburyja. Laburistični listi pišejo, d odstop Salisburyja kaze, da se voditelji konservativne stranke kregajo ne samo glede vod stva v vladi, pač pa tudi glede njene politike. »V manj kot treh mesecih, piše #Daily He-rald«, je vlada zgubila svojega voditelja v spodnji zbornici in svojega voditelja v lordski zborn.ci. Očitno je, da mi nistri niso zdruzeni okrog Mac Millana. Nimajo zaupanje drug v drugega in kakor so delne volitve pokazale, nima javno mnenje zaupanja v vlado. Zaključek je očiten: prej ko bo konservat'Vna vlada odšla, bo lje bo za državo.« Medtem pa se je stavka delavcev mehanske industrije v kateri je do sedaj sodelovalo milijon delavcev v treh industrijskih centrih, raztegnila da nes na londonsko področje kjer je 500.000 delavcev zapu stilo delo. Kakor je znano stavka že petnajst dni tud 200.000 delavcev v ladjedelnicah. S stavko na londonskem področju je prizadetih nad tisoč podjetij letalske, avtomo bilske. električne in druge in-, dustrije. NEW YOnK, 30. — Včeraj popoldne po sestanku, katerega so se udeležili glavni tajnik OZN in člani posvetovalnega odbora za varnostne sile, je tajništvo OZN objavilo poročilo, ki pravi, da je odbor nadaljeval proučevanje določb o varnostnih silah. V poučenih krogih izrekajo mnenje, da je Hammarskjoeld obrazložil načrt, ki poudarja, da je izraelsko im egiptovsko spoštovanje dogovorov o premirju podlaga za rešitev vprašanja Gaze in Akabskega zaliva. Zatrjuje se tudi, da je iz Hammarskjoeldovega poročila ra-zvidno, da se Egipt strinja Hammarskjoeldovim načrtom; če bo odobren, se bo Hammarskjoeld vrnil v Kairo in bo šel tudi v Jeruzalem. Medtem pa izražajo danes številni londonsKi listi mnenje, da bo Velika Britanija sprejela pogoje za plačevanje tranzitnih pristojbin za plovbo po prekopu, ki jih je postavil Egipt. Skrajni desničarski list «Daily Express» piše, da bo Mac Miilan sporočil v ponedeljek v spodnji zbornici »britanske kapitulacijo«. Konservativni «Daily Mail« pripominja, da bodo to odločitev prikazali kot začasni 'ukrep v pričakovanju dokončnega sporazuma, da pa ni pričakovati, da bo ta sporazum mnogo drugačen. Laburistični «Daily Mirror« piše tudi v tem smislu. Danes je prispel v Sredozemsko morje prvi konvoj ladij. ki je preplul prekop od juga proti severu. Danes zjutraj pa je zaplul iz Sueza v prekop drugi konvoj petih ladij. V prvem konvoju je bilo deset ladij, ki so jih vodili ruski, ameriški in egiptovski piloti v službi egiptovske družbe za Sueški prekop. . • «»------ Pohvalna kritika o beograjski Operi v Parizu PARIZ 30. — Pariški kritiki se zelo pohvalno izražajo o gostovanju članov beograjske Opere in baleta. Kritik lista »Combat« poudarja, da je predstava opere «Don Kihot« bila velika interpretacija in prgvi čudež režije. «Monde» pa ugotavlja, da je beograjski Operi popolnoma upravičeno pripadla čast, da odpre sezono mednarodnega gledališča. «To je bil izvrsten uspeh, nepozaben spomin,» piše glasbeni kritik pariškega «Figara». v prikazovanju baletne predstave ugotavlja kritik «Figara» realistično koncepcijo koreografa Parliča in dobro igro prvakov beograjskega baleta. «Parisien Libe-re» posebno hvali baletno predstavo «Leotovo srce« in ugotavlja, da imajo Jugoslovani mnogo talenta. Vrem« včeraj: NaJviSJa tempe- ratura 14,5, najnižja 8,6. zračni tlak 1(>15;7, viag-a 61 odst., morje skoraj mirno, temper, morja 10,2. Vreme danes: Pretežno jasno vretne. Temperatura ae bo nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 31. marca Modest, Mojmir fšonoef vzide ob 5.48 in zatone ob 18.31. Dolžina dneva 12.43. Luna vzide ob 5.30 ip zatone ob 18.54. Jutri, PONEDELJEK, 1. aprila Hugon, Mutimir Po sestanku vodstva in sindikalnih zaupnikov Tudi krajevni uslužbenci CGIL napovedali za torek 24-urno stavko Odbor prefekture včeraj zavrnil tudi sklep o poenotenju plač pokrajinskih uslužbencev - Pojasnilo vladnega komisariata Sinoči ob 17.30 je bil v Ul. Zonta 2 sestanek vodstva in sindikalnih zaupnikov Zveze uslužbencev bolnišnic in krajevnih ustanov CGIiL. Na skupščini, so razpravljali v zvezi s položajem, ki je nastal zaradi odklonilnega stališča prefektumega odbora do sklepov raznih krajevnih u-stanov ob popolnem poenotenju plač uslužbencem. Na koncu sestanka so izdali poročilo, v katerem najprej o-menjajo. da je pokrajinski odbor za podpore in dobrodelnost 27. marca zavrnil sklep uprave ECA o popolnem poenotenju plač njenih uslužbencev. Ta sklep je bil sprejet še v preteklem avgustu in je predvideval 5-od-stotne periodične poviške na osnovi zakona o uslužbencih krajevnih ustanov iz aprila 1952. Naslednji dan je isti odbor zavrnil tudi sklep o poenotenju plač uslužbencev združenih bolnišnic, ker je predvideval 3,5-odstotne periodične poviške, i,n sicer na podlagi prejšnjega sporazuma. Znižanje periodičnih poviškov je predlagal podprefekt dr. Macciotta, predsednik omenjenega odbora, ki je dosegel, da je odbor s šestimi glasovi proti petim zavrnil sklepe omenjenih ustanov. S zelo grdo ravnal z nekim inštruktorjem šole za vajence v podjetju, ki je stavkal. Z izgovorom, ki je bil popolnoma iz trte zvit, je nadomestil tega inštruktorja z drugim. Že pred stavko je inženir pritiskal na inštruktorja, da bi postal stavkokaz. Ker je inštruktor kljub diplomi elektrotehničnega strokovnjaka po petih letih še vedno le kvalificiran delavec, mu je inženir dejal, da ne sme stavkati, če hoče, da bo sploh napredoval. Ker se delavec ni uklonil, ga je začel inženir preganjati. Zalil ga je in hrulil, da so vsi delavci v delavnici protestirali. To pa ga je tako razburilo, da je kljub prihodu novega predsednika upravne komisije dr. Vladovicha delavca se sunil. Glavni ravnatelj, ki je bil tudi navzoč, pa je skušal inženirja vseeno zagovarjati. Razen tega pa so delavce izzivali še na drug način. Tistim redkim delavcem, ki niso stavkali, so izročili plačilni ovitek kar v delavnici, samo da bj razdražili ostale delavce. Seveda je nastal zaradi tega v delavnici velik hrup. Takšno pcčetje ostro obsojajo vsi uslužbenci Acegata. , Oba smaikata Acegat sta poslala Zvezi kovinarjev (FIOM) pismo, v kateri se zahvaljuje- di želje za izboljšanje njihovih gospodarskih in socialnih razmer. •— -*»----- Ponovna otvoritev pokritega bazena Ob prisotnosti župana, občinskih odbornikov in svetovalcev ter predstavnika CONI je bil včeraj odprt pokriti bazen, ki je letos prešel v režijo občinske uprave. Kot je znano, je bazen zgadil CONI in ga po določenem roku izročil tržaški občini. Do sedaj je imela uprava bazena letno povprečno 12 milijonov lir več izdatkov kot dohodkov. kar bo morala od letos naprej kriti občinska uprava. Sicer pa predvidevajo, da se bo primanjkljaj' že Tčtoš ' znižal, ker so uredili v notranjosti poslopja -nove terapevtske naprave za umetno sončenje, nove klubske prosto- tem je dr. Macciotta zavrnil j ta za izkazano solidarnost ko- pridobitve uslužbencev kra- vinarjev ter jim izrekata tu- jevnih ustanov iz časov bivše ZVU, če.prav jih je še a-prila 1956 pred upravnimi volitvami potrdil. Cernu se sklicujejo sedaj na juričične razloge. če se položaj ni spremenil? Teze dr. Macciotte se pač ne bi smele tako naglo spreminjati. Toda zdi se, da je moral priti od nekod ukaz, da je treba uslužbencem tržaških krajevnih ustanov odvzeti vse, kar so z napori pridobili v prejšnjih letih, tako da bodo morali čakati več let na kak povišek v gospodarskem položaju, ki je nevzdržen za vse. Ravno včeraj je pokrajinski upravni o,čbor zavrnil sklep tržaške pokrajine o poenotenju plač njenih uslužbencev in pričakovati je, da bo storil enako tudi s sklepom tržaške in drugih občin. Dr. Macciotta bi pač hotel izenačiti plače uslužbencev krajevnih ustanov s plačami državnih uslužbencev. Krajevni uslužbenci pa morajo to preprečiti z odločno enotno akcijo. Zato je tudi Zveza uslužbencev bolnišnic in krajevnih ustanov CGIL sklenila napovedati v torek 24-urno stavko uslužbencev vseh krajevnih ustanov na tržaškem področju in uslužbencev bolnišnic v protest proti takšnim sistemom. Stavke bodo oproščeni samo uslužbenci, ki opravljajo nujne službe. V torek pa bo ob 10. uri v Ul. Vecellio 6 skupščina stavkajočih, na kateri bodo proučili nastali položaj. V zvezi z napovedano stavko je izdal urad za tisk vladnega generalnega komisariata poročilo, v katerem pravi, ča so se krajevne ustanove pri sklepih o poenotenju plač u-službencem ravnale po naslednjih načelih: 1. Ohranitev uvrstitve v staleže iz leta 1952, tudi ko funkcije prizadetega osebja ne ustrezajo funkcijam državnega osebja, s čimer so priznali svojim uslužbencem boljše plače, kot jih imajo državni uslužbenci, zlasti kar se tiče mezdnih delavcev. 2. Ohranitev določenega števila periodičnih poviškov po 5 odst. temu osebju, medtem ko so za državno osebje določeni 2.50-odstotni periodični poviški vsaki dve leti, čeprav v neomejenem številu. 3. Poleg poenotenih plač tudi ohranitev posebnih doklad, ki bi morale, na podlagi zakona o poenotenju plač prenehati. Organi prefekture pa so v doslej proučenih sklepih izrazili mnenje; 1. naj se vsemu osebju o-hrani stalež iz leta 1952 ter naj se kot posledica tega o-dobrijo sklepi krajevnih u-stanov o plačah; 2. periodične poviške bi morali določiti na podlagi za-terega raztegnitev so spreje-kona o poenotenju plač, Kale krajevne ustanove in jo je tudi osebje zahtevalo; 3. posebne doklade se ohranijo v sedanjem znesku, toda pri tem mora veljati načelo, da se odštejejo od bodočih poviškov. « »---- Skupščina pekov V torea 2. aprila ob 17.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev s sledečim dnevnim redom: Poročilo o pogodbenem položaju in o obrtniškem zakonu. Prvi kongres Delavske zbornice CGIL in Pokrajinske zveze delavcev živilske industrije. Izvolitev delegatov in razno. 11. in 12. aprila pa bo 48-urna vsedržavna stavka vseh pekovskih delavcev, ker nočejo delodajalci sprejeti njihovih zahtev. Izzivanje delavcev v podjetju Acegat Po stavk, v podjetju Acegat so se pripetili primeri strahovanja uslužbencev. Pri terp se je zlasti »izkazal« neki inženir v delavnicah v Brolettu, ki je re in obnovili razgledne terase. Voda in prostori bodo imeli stalno ustrezno temperaturo, da se ho obiskovalec v notranjosti bazena prijetno počutil v vsakem vremenu. -Poleg tega pa bodo že letos organizirali zanimive športne plavalne prireditve, katerim bo lahko prisostvovalo- do 3000 gledalcev. Bazen bo odprt od 12. do 21. ure v delavnikih, ob praznikih pa od 9. do 21. ure. Cene ostanejo nespremenjene. Za dijake srednjih in višjih šol, za športna društva itc". bo uprava uvedla razne popuste. Od jutri dalje tramvaj 25 lir Direkcija Acegata opozarja, da bodo v ponedeljek 1. a-prila stopile v veljavo nove tarife za prevoz s 'tramvaji, avtobusi i.n filobusi. Kot je znano, so te tarife za .25 odst. višje od sedanjih in bo treba plačati za običajno vozovnico ne več 20, temveč 25 lir. Za prevoz na dveh odsekih bo veljala vozovnica 35, na treh pg 60 lir. Nočna vozovnica bo veljala 65 oc" nosno 125 lir. Sorazmerno se bodo povišali tudi vsi abonmaji, razen tedenskega abonmaja za 11 prevozov, ki bo še vedno veljal 2u0 lir. Direkcija Acegata še vedno proučuje vprašanje odškodnine za one koristnike tramvajskih uslug, ki so imeli že plačane abonmaje in jih med stavko niso mogli izkoristiti. O Včeraj dopoldne je bilo zasedanje predstavnikov delniških družb na pobudo Združenja industrijcev. Na tem Pozdrav udel shoda ANPI Severne Italije Izjava Zveze partizanov TO, Zveze biv-ših političnih preganjancev ter Zveze vojnih invalidov NOB o stališču krajevne ANPI Zveza partizanov TO, Zveza bivših političnih preganjancev TO ter zveza vojnih invalidov NOB pošiljajo ob priliki shoda ANPI Severne Italije bratski pozdrav vsem udeležencem, borcem odporniškega gibanja, zbranim v našem mestu. Obenem morajo omenjene Zveze, ki štejejo v svojih vrstah protifašiste, borce za svobodo ter svojce padlih na bojiščin in v taboriščih, ki so odigrali odločujočo vlogo v borbi proti fašizmu, tako v miru kot v vojni, pojasniti z velikim obžalovanjem, da se ne morejo udeležiti zboro- zasedanju so proučili razna vanja zaradi nedopustnega vprašanja zvezana z davčni- ravnanja krajevnega pokra-mi zakoni Tremelloni in Va- jinskega odbora ANPI do noni. 1 njih. iiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiitiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitmiiiiMHiiiiiniimitiiiiitiiiiiiimtiikimHiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiiiHiiiiiMiiiiiiifii Obvestilo stanovanjske komisije Občinski odbornik za delo in socialno pomoč obvešča, da je bila s 1. januarjem letos ustanovljena občinska komisija za dodeljevanje stanovanj, ki je nadomestila dotedanjo enotno komisijo vladnega komisariata. Omenjena komisija ima svoj sedež v prostorih prejšnje komisije, in sicer v Ulici Coroneo št. 3. Obenem pa odbornik pojasnjuje, da so prošnje za dodeljevanje stanovanj, ki so bile predložene enotni komisiji, veljavne in da interesentom ni treba obnavljati prošenj ter jih pošiljati novi komisiji. Vse nove prošnje za stanovanja pa je treba nasloviti osebno na tržaškega župana, ali pa jih izročiti na županstvu, v sobi št. 32-Prošnje za zamenjavo stanovanj med stanovalci hiš, ki so last ali pa ki jih upravljajo javne ustanove (občina, IACP, podporna ustanova Burlo - Garofalo, Združenje julijskih in dalmatinskih beguncev), morajo biti naslovljene na posamezne ustanove. ki ‘jih bodo nato predložile občinski komisiji. Poleg tega pa komisija obvešča, da je bilo določeno, da bo sprejemala stranke samo na osnovi posebnih listkov, na katerih bosta morala biti označena datum in ura sprejema. Te listke dobijo interesenti .na sedežu komisije vsak dan od 10. do 11 ure. V prostorih pomorske postaje Od 27. junija do 1. julija mednarodna razstava cvetja Na njej bo sodelovalo nad 100 italijanskih in' tujih cvetličarjev Pojasnila pri trgovinski zbornici Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu trgevinske zbornice, je. predsedn.k dr. Luzzatto-Fegiz sporočil novinarjem, da je trgovinska zbornica dala pobudo za razstavo cvetja, ki bo letos od 27. junija do 1. julija ob priliki tržaškega velesejma v prostorih pomorske postaje. Prof. Luzzatto Fegiz je poudaril, da je trgovinska zbornica dala to pobudo spričo lepega uspeha, ki so ga dosegle *ri prejšnje razstave cvetja v Trstu, in glede na možnosti razvoja te razstave, ki bo dopolnila tržaški velesejem. Pri organizaciji razstave sodeluje uprava tržaškega velesejma, znatno podporo pa nudijo vladni generalni komisariat, tržaška posojilnica, kmetijski konzorcij, ustanova za turizem, pokrajinska uprava ter druge krajevne ustanove. Razstavo bodo priredili, kakor smo že omenili, v prostorih pomorske postaje, ki je zato najbolj primerna, in bo zavzela približno 3.600 kv.m površine. Sodelovalo bo nad 100 ita- (|||||ll!|IIIHIIII»lllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIII»IHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllHIHIIIIUIII Izpred kazenskega sodišča Ponovno prekinjena razprava proti Lonzi9 Germaniju in Dežmanu Zastopnik odv. Gefter.Wondricha zavrnil zahtevo ohramhe po predložitvi dokazov . Prihodnja razprava bo 11. aprila Preteklo soboto se je pred kazenskim sodiščem začela razprava proti dr. Giuseppu Germaniju, tajniku socialdemokratske stranke v Trstu prof. Luciu Lonzi in odgovornemu uredniku dnevnika «11 Corriere di Trieste« Mariu Dežmanu, ki ju je tožil mi-sinski občinski svetovalec odv. Gefter-Wondrich. Ze tedaj je predsednik razpravo odložil, a tudi med včerajšnjim razpravljanjem ni bilo drugega izhoda, kot proces ponovno prekiniti in ga dokončno preložiti na kasnejšo dobo. Slklep o tej odložitvi je sodišče utemeljilo z dejstvom, da je bivšega uradno imenovanega zagovornika dr. Germanija sedaj nadomestil odv. Falconer, ki ima seveda po zakonu pravico do odložitve zaradi proučitve aktov. Sicer sta tudi odv. Puecher in odv. Kezich, ki zagovarjata prof. Lonzo in Dežmana, zahtevala odložitev, in sicer zato, ker bi morali nujni postopek spremeniti v navadnega in tako formalizirati celotni proces. Zakon predvideva nujni postopek, kadar gre za obrekovanja po tisku in za navadno proceduro, ko gre za žalitev. V tem primeru i-mamo obe obtožbi: Germani in Lonza se morata zagovarjati zaradi žalitev, Lonza in Dežman pa zaradi obrekovanja po tisku. Odv. Kezich je predlagal odložitev tudi zato. ker proučujejo novi zakon o tisku in znano je že, da so nekatera sodišča prekinila podobne razprave v pričakovanju novih navodil. To je osebno potrdil tudi pravosodni minister Moro, ko je izjavil, da pristojni organi to upoštevajo. Končno je še odv. Falconer predlagal, da bj Germanijev primer, za katerega velja redni postopek, obravnavali posebej, še posebno, ker sta Lonza in Dežman obtožena obrekovanja po tisku, kar zahteva nujno proceduro. Morda najzanimivejši del včerajšnje razprave, med katero je bilo le govora o pravnih zadevah, je bil ta, da je odvetnik, ki zagovarja interese tožitelja, zavrnil zahtevo obrambe po privolitvi dokaza. «Možnost dokaza ne bomo dovolili,« je izjavil predsedniku odv Strudthoff, ki pa ni pomislil, da bi to na podlagi čl. 596 moral priznati, ker je pač odv. Gefter-Wondrich v svojstvu občinskega svetovalca javni funkcionar in kot tak prisiljen pristati na privolitev dokaza. Odv. Puecher je to pojasnil in predlagal sodišču, da bi vključili v akte one zapiske iz razprave državnega sveta, ki se tičejo priziva dr. Germanija, kateremu niso dovolili izvrševanja poklica pri bolniški blagajni, ker ni i-mel — fašistične izkaznice. Nujnost posesti fašistične izkaznice pri dodelitvi dela je namreč odv Wondrich podpiral, in to je tudi vzrok sedanje razprave, ki je obenem tudi odmev seje občinskega sveta februarja letos, ko je prof. Lonza obtožil odv. Won-dricha na podlagi Germanije-vega pisma, ki ga je javno prečital in katerega prepis je objavil tudi «11 Corriere di Trieste«. Nadalje je odv. Puecher izjavil, da bo cokazal, da je bil odv. Gefter-Won-drich aktivni član fašistične stranke in kot tak tudi po-bornik totalitarnega režima- Odv. Wondrich ki je bil prisoten na razpravi, je odv. Puecherja med govorom dvakrat glasno prekinil, i,n sicer prvič, ko je izjavil, da ima akte o omenjenem procesu v aktovki in drugič, ko je priznal. da je bil aktivni član fašistične , stranke. Odvetnik zasebne stranke pa je v svojem odgovoru o-brambi poudaril, da je že on imel namen izročiti sodišču akte o Germamjevi prizivni razpravi in da ni treba nobenih prič, ki bi potrdile fašistično preteklost odv. Won-dricha, in sicer zato, ker on to sam prizna in ker je splošno znano, da je bil «vice se-gretario federalen. V glavnem je bil odvetnik proti spremenitvi procesa iz nujnega v navadnega in se je tudi protivil tako ločitvi Germanijevega primera od o-stalih dveh, kakor tuci odložitvi, dokler ne bi stopil v veljavo novi zakon o tisku. Kot zadnji je spregovoril tožilec, ki je predlagal nadaljevanje razprave, seveda po določenem terminu, do katerega ima odv. Falconer brez dvoma pravico in je istočasno pozval sodišče, da vključi v akte sedanjega procesa vse akte prizivnega procesa, na katerem je dr. Germani, ki je vojni invalid in večkrat odlikovan, zahteval pravico do službe, kar pa mu je, kakor smo že zadnjič pisali, odv. Wondrich osporaval v korist drugega zdravnika, ki je i-mel fašistično izkaznico v najlepšem redu. Po skoraj dveurnem razpravljanju v sejni dvorani, je sodišče prečitalo odlok, s katerim je odbilo zahtevo o-brambe po spremenitvi procesa iz nujnega v navadnega ter sprejelo predlog odv. Fal-conerja za odložitev razprave, medtem ko si je pridržalo pravico do odločitve o drugih zahtevah, to je o možnosti dotkazov in drugem. Razprava je bila s tem prekinjena in odložena na 11. a-prila. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Urbani, odv. zas. stranke Strudthoff, obramba odv. Puecher, Kezich in Falconer. Nezgodi na delu Malo po poldnevu se je 48-letni delavec Emilio Bait iz Ul. delle Linfe zatekel s taksijem v bolnišnico, kjer je zaprosil za zdravniško pomoč. Med delom v tovarni strojev pri Sv. Andreju mu je namreč padel na desno nogo precej velik kos litega železa in ker mu je verjetno povzročil tudi kostne poškodbe, je bil Bait mnenja, da brez zdravniške pomoči ne bo šlo. Toda zdravniki so ga po pregledu odslovili in mu priporočili zdravljenje v domači oskrbi in 10 do 20 dni počitka. V tovarni AFA v industrijskem pristanišču se je včeraj pozno popoldne pripetila 24-letnemu Michelu Lanotti od Sv. M.M. Sp. nezgoda, ki ga je prisilila, da je prekinil delo in se odpravil v bolnišnico. Tu je izjavil, da mu je kes razbeljenega železa padel na levo ramo in ker so mu ugotovili opekline tudi pod brado, so ga s prognozo o-krevanja v 10 cneh sprejeli na dermatološkem oddelku. «»----------------- Prometna nesreča Popoldne, ko se je 34-letni Aniello Sanmarco iz Ul. A-leardi vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Farneto v smeri mestnega središča, ga je na ovinku pri botaničnem vrtu zaneslo na levo stran ceste in to prav v trenutku, ko je z nasprotne strani prihajal za volanom svojega tovornika 50-letni Mario Gessi iz Ul. Bonomea. Trčenje je bilo neizogibno in Sanmarco je odletel na tla. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da so poškodbe le lažjega značaja, zaradi česar so ga Po izpranju prask in majhnih ran na nogah odslovili s prognozo okrevanja v 6 ali 7 čneh. lijanskih in tujih razstavljavcev. Vodstvo razstave je povabilo tudi nemške, avstrijske, švicarske, francoske, belgijske, holandske in angleške cvetličarje, ki kažejo veliko zanimanje za to prireditev. Iz drugih virov smo izvedeli, da sta se do sedaj prijavili tudi dve jugoslovanski podjetji, čeprav to ni omenjeno v poročilu. ki so ga izročili novinarjem. Razstava je združena z natečajem m bodo med razstavljavce razdelili razne nagrade v skupnem znesku 1,5 milijonov lir. Poleg tega bodo zmagovalcem dodelili tudi zlate kolajne. Razstava bo razdeljena na tri oddelke: ornamen-tarne rastline, nabrano cvetje in kompozicije. Poleg tega bodo ,na razstavi prikazana tudi razna zaščitna sredstva, gnojila ter orodje za sodobno cvetličarstvo, lončki, namakalne naprave ter oprema. K boljšemu usjtghu razstave bo prispeval tudi miramar-ski park, ob tej priliki pa bo občinska uprava lepo uredila tudi park vile Revoltella. Pravijo, da bodo v času razstave na sporedu tudi predvajanja strokovnih filmov ter predavanja o cvetličarstvu in da bodo priredili elitni ples v dobrodelne namene. Kdor se namerava udeležiti razstave, mora to sporočiti ravnateljstvu razstave cvetja pri trgovinski zbornici v Trstu, ki daje interesentom vsa potrebna pojasnila. «»-------- Poskus samomora V spremstvu nekega karabinjerja so okoli 16.40 pripeljali v bolnišnico 37-letnega mesarja Danila Grillija iz Ul. Campanelle, ki je bil ves porezan po levi roki in trebuhu. Kakor je rilli sam povedal, je hote] v neki gostilni v Skednju izvršiti samomor in se je za to poslužil ne le britvice, temveč tudi uspavalnih praškov. Po mnenju zdravnikov pa njegovo stanje ni nevarno, a so ga kljub temu sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v 6 dneh. IMIIII >11111 Ml IIIIKIIII It.IIIII11MIIIIIIIIII Ml IIII111IIIIIIII11..1KIM Ml lil 1111IIIM.111 Tl 111 >1 Vztrajno preziranje omenjenih zvez, izbegajoč nujnosti dejanskega sodelovanja z vsemi antifašističnimi silami odporniškega gibanja, pomeni v resnici, da krajevni pokrajinski odbor ANPI ni napravil do sedaj nobenega napora za prenehanje škodljive diskriminacijske politike, ki je zaradi vzrokov, kateri nimajo, ničesar skupnega z o-snovnimi vrednotami antifašistične in odporniške borbe, povzročila ogromno škodo stvari demokracije in napredka. «»------ Spisek obrtnikov na ogled do 8. aprila Komisar prefekture za sestavo spiskov obrtniških podjetij sporoča, da so bili sestavljeni volilni spiski za vse obrtnike in da si jih lahko zainteresirani ogledajo od 1. do 8. aprila na občini in pri trgovinski zbornici. Spiski se nanašajo na obrtnike, ki bodo vpisani v stalni seznam in ki bodo volili predstavnike v pokrajinsko komisijo obrtnikov. V primeru, da kakšen obrtnik ni vpisan v seznam, se lahko pritoži na ministrstvo za industrijo in trgovino. Pritožbo na navadnem papirju je treba dostaviti trgovinski zbornici najkasneje do 30. aprila. Dve slikarski razstavi Lučana in Lotoni V dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5 (pritličje) se je včeraj zbralo veliko ljudi, ko je slikar Piero Lucano otvoril razstavo svojih. številnih (čez 40) del. Gre za olja z raznimi motivi. Vsi, ki se zanimajo za razvoj upodabljajoče umetnosti v Trstu, si bodo razstavo gotovo ogledali. Naš list pa bo še objavil obširnejše poročilo. V majhni trgovini umetniških predmetov «Arredarte» na vogalu pasaže Rossoni in Ul. degli artisti pa je bila pol ure za zgoraj omenjeno razstavo otvorjena razstava mladega slikarja Sabina C o-lonija, ki ga kljub njegovim mladim letom že dobro poznamo s številnih razstav pa tudi po kakem večjem /lelu po naročilu. Coloni razstavlja sicer le deset del, vendar je vredno pogledati tudi to majhno razstavo, o kateri bomo prav tako še pisali. Zadnja komedija lognazzijeve skupine Včeraj zvečer je občinstvo napolnilo gledališče «Verdi» pri predstavi Tognazzijeve skupine. «Z aročen z vsem i», komedija ameriških avtorjev Shulmana in Smitha, je po zaslugi Tognazzija, Agusa, E-lene Cotta, Lie Zoppelli in drugih tudi zabavala, vendar za spoznanje manj kot komedije prejšnjih večerov. Vendar je bilo v tej komediji tudi za ščepec moralnega nauka, tako da poštena ljubezen in zakon nista samo predmet norčevanja. ^DAROVI IN PltlBPKVKl) 3. aprila praznuje Anton Bri-šček svoj 85. rojstni dan; isti dan je tretja obletnica smrti njegove soproge; ob tej priliki daruje Jubilant 2.000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb, poroka pa je bila ena. POROČILA STA SE: oficir Antonio Milani In učiteljica Nigra Fragiacomo. UMRLI SO: 84-letni Antonio Coglievlna, 95-letna Filomena Spalatin vd. Marclch, 72-letna Kugenia Mlakar vd. Laghl, 76-letni Andrea Bussani, 70-letna Anna Bestiak vd. Buzzai, 75-iet-ni Angelo Zimola, 81-letni Raf. faele Steno, 81-letna Ivana Markič por. Valenčič, 48-letna Bian-ca Rampini. OKLICI: pisatelj VincenzoViz-zlni in učiteljica Maria Blanca Compare, uradnik Gastone Divo in frizerka Nerina Pipan, električar serglo Glacovaol in delavka Luciana Bussollnl, tiskar Adriano Demarohi In gospodinja Glusepplna Dona, tesar Bruno Nadall in gospodinja Luciana Valentinuzzl, električar Livlo Pa-vanello In gospodinja Antonia Castellan, zastopnik Piero Dor-llgo ln gospodinja Daria Mastro-cinque, šofer Claudio Novel in gospodinja Lidia Bersan, agent CP Micbel e Zocco In gospodinja Maria Rosaria Marcon, delavec Andrea Santonocito in gospodi- nja Onorina BulgacelU, pomorščak Vito Valente In gospodinja Martanna Bruno, mehanik Fe-llce Ferjančič m šivilja Cecilla Germ- šofer onorato Sehlavini in šivilja ciara TamburUnl, tramvajski sprevodnik Ermanno del Ben In gospodinja Ileana Semerini, natakar Giordano Mil- 10 In gospodinja Maria Plero-bon, zdravnik Fulvlo Camerini in učiteljica Blanca Ca-rboni, mehanik Daniele Vouk In gospodinja Mana Guštin, trgovec Isacco Mazzucca In gospodinja Nives Ferfoglia, uradnik Ollnto Parma in trg. pomočnica Nelda Ulclgral, delavec Luclo Trolan ln gosprdinja Llcla Milloch, u-radnik Arno Masotti in gospodinja Lina Flchera, električar Da-rio-Giusto Buiese to šivilja Ada Corrado, delavec Claudio Torna-gh| In šivilja Stelia Cesiont, prodajalec Ugo Robba in delavka Eteonora Gracogna, agent CP corrado Cechet in delavka vella Vidussonl, šofer Nello Valenti ln gospodinja Giancarla Marchesi, fotograf Federico Al-lotta in gospodinja C ar me n Ca-sotti, električar Egon Scodinl in gospodinja Elvira Pallavtcini, ba-rist Giorgio Ivo Presti In uradnica Laura Cuzzot, trgovec Er-manno Lattanzlo in gospodinja Gigliola Godini, šofer Mano UsualdlnI In vezilja Nivea Gre-gori, poštnj agent Romeo Varim In delavka Marisa Radivo, karabinjer Giuseppe Andreoli in gospodinja Stefama Jerman, brivec Kdgardo Splnelli In pletilja Adele Bazzocchi, šofer Antonio Civitan in gospodinja Anna Maria Marcon, trgovec Leopoldo Restelli ln gospodinja Marisa No. varese, delavec Iglno Stander in delavka Maria Perini, šofer Ste-lio Gregori in uradnica Mlrel.la Ukmar, električni varilec Felice Spadavecchia In prodajalka Giu-seppina Emanuele, šofer Bellino Tosolin in gospodinja Bruna Ba-lestier, dr. kemije Luclano Gaz-zeri in gospodinja Giuseppina Sottero, pomorščak Mario Dudi-ne in gospodinja Isabella Dudi-ne, Angel Zidarič in Harriett Svea Friedliind, gasilec Pletro Palmolungo in uradnica Adriana Fait, kmet Bruno Colmo In gospodinja Lucia Zanetti. «» — NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlFAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4: Pren-dim, Ul. Tizlano Vecellio 24. «»-------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Da-vanzo, Ul. Bernlni 4; Godina Enea, Ul. Glnnastica 6; Alla Ma-donna del mace, Lacgo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). LOTERIJA BENETKE 89 2 18 74 54 BARI 28 8 82 46 77 56 14 62 46 52 55 21 77 16 39 43 50 66 6 67 90 36 83 38 CAGLIAH1 FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN 33 35 37 15 25 73 45 38 50 17 85 56 68 49 35 30 1 87 48 ( OLKDALliSČA ~) VERDI Danes ob 17. uri na splošno željo ponovitev komedije »Človek s kapa«. Danes ob 11. uri 4. pomladanski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta V. Negri Bryksa. TEATRO NUOVO Danes, 31. t. m. ob 17. uri: William Saroyan «Dnevi življenja«. ( IZLETI ) -vi.au.ua z Opciu pruedi 14.1 V. 1957 enodnevni izlet v Cortino d Ampezzo. Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva »Andrej Cok» vsak dan od l.VI. do 7.1V. 1957 od 20. do 21. ure. [ R A P 1 O j NEDELJA, 31. marca 1957 TRSI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Izbrane skladbe za godbo; 11.00 Schumann: Koncert za štiri rogove in orkester; 11.18 Slovenske ritmične . popevke; 11.45 Čajkovski: Italijanski ca-priccio, op. 45; 12.00 Oddaja za najmlajše — brečka Artač: »Milena in njeni prijatelji«, igrajo člani Radijskega odra, nato Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Slavni pevci; 15.20 Orkester Percy Faith; 15.40 Melodije iz italijanskih revij; 16.00 Dva Bizetova spomina; 16.21 Zmerni ritmi; 16.46 Ri- chard Wagner: Uvertura k operi «Tannhaeuser»; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Beethoven: Klavirski koncert št. 5, op. 73 v Es-duru; 18.39 Giasba iz filmov; 19.00 Poje Bemamino Gigli; 19.15 Obrti in poklici: »Pek«; 19.30 Pestra giasba; 20.00 Šport; 20.05 Na orgle hammond igra Ken Knf-fin; 20.30 Francesco Cileat «A-driana Lecouvreur«, opera v 4 dej.; (po II. dej. ob 21.45 ca: Nedelja v športu); 22.50 Večerni ples. T R S T I. 9.35 Čajkovski: Labodje jeze- ro, iz baleta; 14.30 Operna glasba; 16.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Snmonični koncert, 21.05 Orkester Gianni Zafred; 21.30 Lorenzo Ruggi; »Srce in svet«, slušna igra v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00. 22.00 PoročiU v Italijanščini: 6.30, 12.30, 16.30, 17.50, 19.45, 23.00. 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Jutranji koledar; 8.10 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Richard Waigner: Sigfrid; 10.30 Zena in dom; 10.50 Matineja; 11.30 Mali operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Nočni, .razgovori; 16.00-19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Športna nedelja; 20.00- 23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila od 5.00, 6.00, 7.00. 13.00. 15.00 17.00. 19.00. 22.00 6.00 Veseli nedeljski pozdrav; 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro; 9.20 V nedeljo zjutraj vstala bom...; 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.35 Lahka glasba; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Ciril Stani: Koristno s prijetnim (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Bert Brecht: Ga-lileo Galilei (ponovitev); 18.41 Melodije za dobro voljo; 20.00 Malo od tu m malo od tam (zabavna glasbena oddaja); 21.00 Kulturni razgledi: Ob 200-letnici smrti skladatelja Jana Vaclava Stamica; 21.10 Benjamin Britten Pomladna simfonija (prva izvedba v radiu Ljubljana); 22.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. TELEVIZIJA 16.15 Športni popoldan; 17.30 Film «To je moj mož«- 19.05 Sportn-a poročna; 21.00 Tele-match; 22.05 iz filmov; 22.30 Film «Brez sovražnosti«"; 23.00 Športna nedelja. I KINO J Excelsior. 15.uo: «Carodej dežja« («11 mago delia pioggia«), B. Lancaster, Katherine Hepburn. Velik uspeh. Vistavision, tech-nicolor. Fenlce. 15.00: «Prihajajo dolarji«, s petimi komiki: So-rdii, Ta-ranto, Riva, Billi in Miranda. Nazlonale. 15.00: «Crn| zaklad«, Francoise Chrlstophe, Pierre Cressoy. Ljubezenska zgodba v tajni pragozda. Fllodraminatico. 14.30: «Poročnik dinamit«, Audie Murphy, Joan Evan, R. Sterling. Grattacielo. 14.00: «Seme nasi- lja« («Blackboard .lungle«). Zelo zanimiv film. Glenn Ford, A. Francio, L. Calhem. Mladoletnim prepovedan. Superelnema. 14.00: «Seme nasilja« (»Blackboard Jungle«), Zelo zanimiv film, Glenn Ford, A. F"rancio, L. Calhem. Mladoletnim prepovedan. Arcobaleno. 13.30; «Sami v neskončnosti«, Wlliam Holden. L!oyd Nolan. Velika ljubezen med zemljo m nebom. Cine-mascope. Astra Rojan. 14.30: »Človek v sivi obleki«, G. Pečk, J. Jones. Caphol. 14.00: «Kot listje v vetru«, Kock Hudson, Lauren Bac. cal in Robert Stack. (Izkaznice niso veljavne). Crištallo. 14.30: «ZelJa po življenju«, Kirk Douglas, Anthony Qulnn in Pamela Brovvn. Alabarda. 15.00: «Najlepši dnevi«, Cinemascope film, v katerem bo vsak našel najlepše dneve svojega življenja. Antonella Lu-aldi, Vittorio De Si-ca, Franco lnterlepgbi ter s sodelovanjem Emme Gramatlca. AUston. 14.00: «Edenska dolina«, Cinemascope, James Dean. Ju-lie Harris. , Armonia. 14.00: »Rihard Levje- srčni«, R. Harrison, V. Mayo. Aurora. 14.30: «Ljudje ln volkovi«, S. Mangano. Ideale. 15.00: »Bil sem vojak«. Prvikrat na platnu do sedaj prepovedane scene lz druge svetovne vojne. Impero. 14.30: «Kot listje v vetru«, R. Hudson, L. Baccal in H. Stack. Italta. 1500: «Moški in Ehana«, Ingrid Bergman, Mel Ferrer. S. Marco. 14.00: »Današnja dekleta«, Marisa Allasio in Mike Bong torno. Kino gledališče ob morju. 15.00; «Maščevalka lz SevllIJe«. Moderno. 14.00: »Mihael Strogov«, Po romanu Julesa Verna: »Carski sel«. Curd Jurgens, Silvia Koscina. Savona. 14.00: «Carmen Jones«, Dorothy Dandrige in Harry Belafonte. Viale. 14.30: »Roparji preteklo- sti«’, D. Brian, Neville Brand. Vitt. Veneto. 14.30: »Marija An-tolnetta, kraljica Francije«, M. Morgan, R. Todd. Belvedere. 14.00: «Beli napadalec«. Marconi. 15.00: «Zbogom sanjske slave«, Irene Galter, Ettore Manni, Benlamino Maggio in Memmo Carotenuto. Massimo. 14,00: «Cudovit svet«, Technicolor. Novo cine. 14.30: »Velika strast«, Tyrone Povver in Ann Blyth- Odeon. 14.00: «Dva kapitana«. Radio. 14.00: »Picnl-c«, vVilliam Holden, Kirn Novak. ( MALI OOLASl KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA’ 3, Trst. VESPA. Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev. Najnovejše modele, nove in rabljene dobite pri zastopniku v Trstu, Ulica S. Francesco 46, tel. 28-940. Preskrbimo vse potrebne dokumente za izvoz v Jugoslavijo in dajemo vse potrebne informacije. VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje ln daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. VAJENKO išče krojač. Zglasite se na Piazza tra i Rivi 11 — Rojan. AVTOMOTODIESEL, delavnica, ureditev glav, brušenje, Mondial bati Zastopnik izdelkov MOTO-GUŽZI. Dvosedežni ekonomski motorji. NOVOST LODOLA 1957. Galletto 192, «ERCOLINO», fur-goncini na bencin, nosilnost 350. Vplinjači delorto. Nadomestni deli. Razstava Cremascoli, F. Severe 18, tel. 38-903. PO KONKURENČNIH CENAH dobite: brisače, rjuhe, blazine itd. Za športnega ribiča, morsko ribarjenje: avtomatski aparati, podvodne puške itd. pri Della Schiava. Ul Geppa 2. ZAMENJA SE VILA, 2-stano- vanjska, z vrtom v Celju tudi z manjšo v Trstu ali v Gorici. Pojasnila: Možina, Ul. Ghirlandaio 36. tel. 47-801, NASLANJAC-POSTELJA velika in žimnica se proda — zaradi odhoda. Telefonirati od 19.-20., tel. 28-059. MALA DRUŽINA — zdravnik na Opčinah — išče za stalno 17-letno služkinjo, ki še n*i bila v službi. Bazoviška 29, Opčine. NATEČAJ Založništvo tržaškega tiska sprejme vajenca cinko-grafske stroke. Zadevna poklicna izučiitev zagotavlja dobro življenjsko bodočnost. Delovni pogoji urejeni po državni pogodbi tiskarske kategorije. Sprejemni pogoji: dovršena državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom ali državna nižja slovenska šola ali nižja industrijska šola odnosno strokovni tečaji s slovenskim učnim jezikom; starost do 17 let; izpit i.n delovna skušnja z uspešno oceno. Pismene lastnoročne prošnje, ki jim je priložiti prepis spričeval dovršenih šol, sprejema uprava »Primorskega dnevnika« pod oznako «Cmkograf» do 18. aprila t. 1. v Ul. sv. Frančiška št. 20-111. Ravnateljstvo ZTT ŠIVALNI STROJI Velika izbira novih in rabljenih — zelo ugodne cene Uredimo pošiljanje v katero koli smer Podjetje Del Ponte Pietro S. r. L Trst, Ul. Timeus 12, tel. 90279 AVTOPREVOZN1SKO PODJETTE FRANC LIPOVEC naznanja vsem svojim cenj. klientom da se je s. t. marcem t. i. preselilo iz Ulice Timeus-4 v Rojan Ul. Moreri 7. ■ telefon 35608 AUTORIMF.SSA ROIANO V TRŽAŠKI KNJIGARNI la je, da se je ob Fer-lančevem prihodu napolnilo ozračje z ngčim hudim. “AH je res, kar raznaša azic?» je vprašal z ostrim Stasom. Klančar je vstal s klopi ob eci ‘n pogledal začudeno Molk S° ro'ce °bs,alp- icPovej, deklina, ali je res?* «Kaj je? r J®". --v I rz GALERIE RIVE GAUCHE 44, RUE DE FLEURUS, PARlS-6% UT 0491 AVRIL 1957 Prihodnji mesec bo naš rojak Lojze Spacal prvič razstavljal v Parizu v Galeriji Rive Gauche IMPRESIONIST V KNJIŽEVNOSTI MIROSLAV KRLEŽA Slikarska šola impresionistov je uporabila fizikalni zakon, da se na neki razdalji raznobarvne lise v očesu združijo v nove barve. S tem so dosegli nenavadno živost prikazanega predmeta, lahko so prikazali so-parico nad močvirjem, ivje na drevju, od sonca prežar-jen zrak. Isto metodo je v književnosti uporabil Miroslav Krleža. Mnogi mu očitajo ver-balnost, toda ne razumejo ga. Namesto, da bi v celotnih izrazih opredelil posamezne osebe ali pojave, jih opiše z diferenciranimi izrazi in nato pusti, da se podoba v naši glavi zaokroži, Na ta način doseže tisto edinstveno štimungo, ki je neločljivo zvezana s Krleže-vo umetnostjo. Posebno v dramah je zaradi tega večkrat nastal nesporazum. Njegove osebe, da govore predolge monologe. Včasih so tako dolgi, da človeka delajo nervoznega. Toda prav to je hotel avtor. Utrujajoča rezoniranja, ki se vedno znova ponavljajo, imajo namen, da tudi nas vpeljejo v štimungo ljudi, ki se jim je življenje ustavilo. To metodo prikazovanja je Krleža dognal do viška v ciklu «Glembajevi», ki izide v založbi Državne založbe Slovenije. V knjigi, ki obsega čez 500 strani, so objavljene novele: O Glembajevih, Dobrodelnost, Kako je doktor iumiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuyi«niiiiiiHiiiiiiMliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*Miiiiiiiiniiniiiiu««inmni«iiHntiliiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin*uimniimiui»iimiiiiiimun XI. KNJIGA V ZBIRKI «KNJIŽNA POLICA* DZS Ilf in Petrov: Kot 11. knjiga v zbirki 1 nje problemov vsakodnev- je pritrdil ‘Prekleto!* Jančar. naš pravi, da ni res*. bo res*. Xadi tajijo*. ba skupaj primiva!* Kni raV*- Ferjane je odšel. trni, nat° se Je vrn'I z lva' An„' Klančar je poklical Jokala je je vedno. J2*«! *e izpovejta!* je ve-‘ *erianc. *®laž>c laže!* “Kako r*s?» more govoriti, če ni !LLaŽe!» Sta odgovorila oba. 0 a sta bila ob orožje. Saje° em «a primemo dru- mmava ni- č *^ahko: Midva F -na vesti». šla erjanc in Klančar sta od-j v vežo. bi Pristopi k Ani. »Kaj Jokala!* sramota!* »lav sramota, ako ni- l(^a ničesar na vesti?* *Sbrfin‘eJ“ J* ved»- tal ij0)) 1° bomo. Doka- “Madež “Pr, ihtav. ostane*. “več sva pokazala, da "“oral, rada- Tako bi bila «Ce rovnati kot drugi*. «Mor»SVa m°S'a?» Ivan8'3 bi bila»-kor * "? Ana sta čutila, ka-Iu j® Blažič razdvo- »Knjižna polica*, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je izšel satirični roman «Zlato tele*, ki sta ga napisala znana sovjetska humoristična in satirična pisatelja Ilf, in Petrov. Morda se bo marsikomu, ki pozna komaj minulo sovjetsko stvarnost rdelo čudno, da je v Sovjetski, zvezi sploh mogla obstajati satirična literatura. Vsem tem pojasnjuje to v knjigi Zlato tele, v dodatni besedi prevajalec Cene Kop-čevar. V Sovjetski zvezi je v prvi dobi žgoča in zabavna satira Gogolja in Leskova našla obilo uče'ncev. Maja-kovski, Zoščenko, lija Ilf, Petrov, Bulgakov so najbolj znani predstavniki te literarne zvrsti. Sovjetske oblasti *o to literaturo priznavale in jo podpirale kot družbeno kritiko, češ da razkriva ostanke preteklosti in slabosti dobe NEP. Zato je cenzura taka dela tudi dopuščala. Med številnimi deli, ki so nastala so bili najbolj ostra in duhovita dela Majakovskega. Ta in drugi pisatelji so ostro šibali staro življenje, še bolj pa vse napake nove družbe in sovjetske stvarnosti. Toda po letu 1929 je začela država vpregati literaturo v svoj propagandni voz in možnosti za kritično obravnava- nega življenja so postale vedno manjše. Ob uradnem optimizmu je vsaka satira postala nevzdržna in predmet ostrih napadov. Prva žrtev je bil Majakovski, ki je napravil samomor, Zamja-tin se je izselil, drugi pisatelji pa so morali prenehati s kritiko sovjetskega življe- koliko prismojen potepuh, domišljav in sebičen, vendar tudi tovariški gizdalin. Njemu stoji ob strani parazit, skrivnostni milijonar A-leksander Korejko, ki pomaga svojemu prijatelju Ben-derju. Ta pa si vedno znova izmišlja zvijače, spletke in naklepe, ki mu omogočajo lagodno življenje na ra- .t čun lahkovernežev. Ostap nja in razmer. Najdlje se . . I* J., v^n-ntn Vi ie Bender spretno izrablja spoštovanje, ki ga navadni dr- je še držal Zoščenko, ki je Utihnil šele po zadnji vojni. lija Ilf, s pravim imenom Feisenberg, je bil rojen v Odesi, od koder se je po prvi svetovni vojni preselil v Moskvo. Bil je sodelavec številnih humorističnih listov. S Petrovom je bil prijatelj in skupaj sta tudi pisala svoja dela. Umrl je leta 1937 za tuberkulozo. Jevgenij Petrov, s pravim imenom Katajev je bil nekoliko mlajši od llfa, sicer pa prav tako doma iz Odese. Živel je v Moskvi kot novinar in pisatelj, nazadnje kot urednik revije «Ogonjok». Padel je leta 1952 ob evakuaciji Sevasto-pola. Oba pisatelja sta napisala skupaj vrsto del. Zlasti pa sta znana romana «Dvanajst stolov* in »Zlato tele*, ki sta prevedena v vse svetovne jezike. V romanu »Zlato tele* je osrednja pojava Ostap Bender, duhovit in ne- ............................... umnim lO-LETNICA prof. dr. a. ocvirka . t m lo živi j .praznoval svo- kan I*nWco 50-letnico de-’hotjfnrirodo,,0,’no — mnte-tete r°, ~~ filozofske fakul-Ooai* n* Pro/esor za zgo- stj in svetovne knj iževno-teorijo na ‘0n °CViHKliVerZi' (,K An~ 10o7°itn na Je bi| 23. marca Zopi pri Bovcu. in končanem Itu-ski “. dunaJ*fci in IJubljon-I9jj >V^rz\ Je odšel let a Vod>tfom “J"'*’ kjPT ie pod pllratini I Jr°hcojkegn kom-P°droh Paula Hazarda ho Uec?e^e. ^Udiral liternr-“ejših ° 'n 29odot)ino no-»ti. L eoropjkih književno-dija j/’*, boriškepa štu-Predai>n«/10 m'm° drugega 18. ''feroture r°pSJc° etJa 2 nelikimi *v Oa ČQSa’ idejnimi tokovi te- odnosih slo-I«-, 17. tn 0“ je imel leta ki -- . 'n je “JC°>Ieoe de France ie •>«» t"*1* nS,° v Berite D°vr„ti," . eamparta. Po i,te0a i , Francije je ie a,)ktorine n Promoviral za "te lju 1'iozofije na te-^»»tikmf^ disertacije 1 te h i duievni obraz*, orn Qj tU(^ r)rot)lfmFtco V(ltlQ. f!, Q*°boko zazna- "‘k rem '7^4 je hit ured-Je j-i, , jubljanskf Zvon, * Barj, • P°no”no odšel f* Oracii!'1 London, da zbe-’n teor"6**0 200dovinsko kfinierj0| 10 utemeljitev J%7e * '“"»'ure. Lela ^ habi|i.0,,rt'1 J1,°je obsež-lJa Z '' “'»'ko delo 'Teo-i»Octo^„,,erJ0'-‘. literarne e» in bil kmalu na- Prof. dr. A. Ocvirk na tržaškem kolodvoru, ko Je 1. 1945 šel v Rim na mednarodni slavistični kongres to imenovan za tiniverzitet- n ega docenta. V dobi okupacije se je že t> maju 1941 pridružil OF, maja 1944 pa je bil aretiran in odpeljan v Dachau. Po osvoboditvi je postal najprej izredni profesor in vodja samostojne stolice za zgodo-vino svetovne književnosti in literarno teorijo. Nadvse pomembno delo, katerega rezultate bodo morda jasno spoznale šele bodoča generacije, predstavljajo razprave in predavanja prof. Ocvirka s področja literarne teorije. Razprave 'formalistična šola v literarni zgodovini*, 'Novi pogledi na pesniški siil», »Izrazna sredstva besedne umetnostih, «0 ustroju in stilu besednih umotvorov» so le del tega, kar je jubilant že. pred vojno, posebej pa ie v zadnjih desetih letih nesebično posredoval svojim študentom. Tudi sicer je pedagoško delo jubilanta iptenzivno in dragoceno. Kdor je več let poslušal njegova predavanja, ve, koliko življenjske energije in tudi zdravja je vložil v svoje delo. Orientacija po tako ogromnem kompleksu. kot ga predstavlja svetovna književnost za študenta, gotovo ni lahko delo. In tu je bil prof. Ocvirk vedno nepogrešljiv vodič s svojim zanesljivim čutom za bistveno in nebistveno, predvsem pa s svojim historičnim odnosom do literature, ki je nikoli ni predstavljal kot abstrakten, nadčasoven in izven družbe bivajoč pojav. Znanstvena in pedagoška dejavnost pa ni prof. Ocvirka privezala zgolj na univerzitetni kabinet. Po vojni je napisal še vrsto razprav, temperamentnih člankov in kritik. Posebej je treba omeniti kritični sestavek 'O današnji slovenski prozi«, ki je leta 1946 sprožil precej polemik, a je bil hkrati uvod v resnejšo in kritičnejšo obravnavo naših sodobnih literarnih problemov. Pred kratkim je resno zbolel, upati pa je, da bo po daljšem počitku mogel nadaljevati s svojo tako plodno dejavnostjo. žavljani izkazujejo sovjetskim voditeljem in si tako nagrabi denarja, da živi brezskrbno in razkošno. Vesele zgodbe obeh potepuhov in pustolovcev so ozadje tega romana, ki prikazuje vrsto odličnih portretov sovjetskih uradnikov, športnikov, ambicioznih uslužbencev, gospodarstvenikov in pohlepnih špekulantov. Delo je pisano kot satira za sovjetske razmere, je pa polno občečloveških vrednot, kar daje romanu trajno vrednost. Zato bodo po tem romanu radi segali tudi naši bralci, ki bodo ob duhoviti satiri in pustolovščinah obeh junakov nedvomno uživali. Sl. H. «»------- Gledališče narodov V gledališču Sarah Bern-hard v Parizu so 27. t. m. pod pokrovoteljstvom predsednika francoske republike odprli novoustanovljeno Gledališče narodov. Slavnostno otvoritveno predstavo, Mas-senetovo opero «Don Kihot* bo prispevala kot prvi gost beograjska Opera. Pobudo za ustanovitev tega novega nadvse pomembnega gledališča, ki raj bi prispevalo k umetniškemu in splošnemu zbliževanju med raznimi narodi v duhu OZn in UNESCO, je dala prav Jugoslavija. Na kongresu mednarodnega gledališkega inštituta leta 1955 v Beogradu oziroma na sestanku gledaliških kritikov v Dubrovniku je jugoslovanska delegacija predlagala, naj bi Francija podprla v Parizu ustanovitev takega prvega mednarodnega gledališča. Predlog je bil soglasno sprejet in francoska vlada ter pariška občina in seinski department so pred kratkim s posebnim uradnim odlokom ustanovili mednarodno gledališče, v katero naj bi imeli odslej dostop najboljše gledališke skupine iz vsega sveta. »Razumljivo je, da smo dali vso podporo tako široki humanistični in civilizatorični u-stanovi,* je odločitev komentiral državni sekretar za umetnost in kulturo Jacques Berdeneuve. «Naj bodo pozdravljeni vsi pobudniki in ustanovitelji tega mladega Gledališča narodov in nuj bodo zahvaljeni vsi tudi u-metniki, ki bodo počastili prestolnico Francije s svojo izbiro in s svojo navzočnostjo*. Tem večja čast, če je otvoritev pripadla prav jugoslovanskemu gledališču. »Razlogov za to je bilo več, predvsem pa trije — je tr enil umetniški ravnatelj Claj-de Planson — jugoslovansko gledališče se je pri vseh dosedanjih nastopih v okviru Pariškega festivala umetniško odlično afirmiralo razen tega pa je prišla tudi sama pobuda za to ustanovitev Gledališča narodov s strani Jugoslovanov in na kongresu v Jugoslaviji. Za- to je bilo prav, da smo ponudili prvo mesto prav Jugoslovanom. Ti so odgo-rili s tem, da so se odločili prikazati v Parizu delo francoskega skladatelja. Se posebej pa je prav, da otvar-jajo to gledališče narodov Jugoslovani tudi zaradi tega, ker se je Jugoslavija vedno najbolj prizadevala za zbliževanje med različnimi narodi*. Hkrati z beograjsko Opero bo do 30. marca na deskah Gledališča narodov gostoval Baranovičevo »Kitajsko v-tudi beograjski balet z Bartokovim »Mandarinom* ter Baranovičevo »Kitajsko pravljico* in «Lectovim srcem*. Zatem pa se bodo vrstili Nemci, Romuni, Angleži, Irci, Italijani, Japonci, Francooi, Amerikanci, Holandci... Gregor prvič v življenju srečal zlodeja, Pogreb v T ere-zienburgu, Ljubezen Marcela Faber-Fabriczyja do gospodične Lavre Warroniggo-ve, V megli, Ivan Križovec, Baronica Lenbachova, Pod krinko, Svatba velikega župana Klanfarja in Klanfar na Varadijevem ter drame Gosjioda Glembajevi, V agoniji in Leda. V vsem tem opusu je Krleža prikazal galerijo oseb, ki skupaj tvorijo rodovino Glembajev. S tem je uvedel v jugoslovansko književnost pojem «družinskega romana*, zvrsti, ki se je s takim uspehom uveljavila v zapadnih književnostih in se priljubila milijonom bralcev. In lahko trdimo, da Glembajevi prav nič ne ostajajo za velikimi deli kot sp ciklus «Rougon-Maquart» Emila Zo-le, «Buddenbrooki» Thomasa Manna, «Saga o Forsytih» ohna Galsworthyja, da omenimo samo nekatera najznačilnejša dela, v katerih je prikazan vznik, višek in propad meščanskih rodovin. Pravzaprav je čudno, da Kr-leževo delo, čeprav zasluži svetovna merila, vendar ni postalo svetu bolj znano. To bi poleg dejstva, da je Jugoslovan. lahko pripisali tudi specifičnosti okolja, ki ga opisuje. Da bi dal svoji štimungi avstroogrske monarhije čim vernejšo polo-bo, je Krleža uporabil številne lokalizme, dialektične posebnosti in vse tisto izrazoslovje, ki se je vključevalo v «šlif» vodeče plasti podonavske monarhije. Definicijo svojega dela je sam najbolje izrazil z besedami: «2iveč pod levjo šapo grofov in Cerkve, so bili prvi Glembaji še polni prsti in vonja po živini, žuljavih dlani in grčaste, trde in omejene glave, in ko je neki Glembaj nekje okrog sedem sto devetdesetih let v vini-škem gozdu zaklal in oropal nekega kramarja (Kranjca), je na Marijanskem Križu v cerkev svete Trojice mirne duše dal postaviti marmornat oltar sv. Boštjana, katerega so njegovi potomci dve generaciji pozneje razkazovali svojim gostom kot dokaz zelo tankočutnega glembajevskega baročnega okusa. (Ta zaklani kranjski kramar je prinesel Glemba-jevim srečo). Kakšna distanca med tem krvavim in prostaškim časom, ki je smrdel še po Sikanju, po prekajeni slanini, dimu in zakajenih tramovih, in med largom maestosom kakšne Glemba-jeve pravnukinje, ki ji je ime Renee in ki na pamet igra vse klasike od Haendla Naš tedenski pregled do Stravinskega in katere gospa mama je bila že škofova ljubica in priležnica Njegove prevzvlšenosti nadškofa Gregorja Silberbrandta, znamenitega govornika, misleca, kavalirja in mecena osemdesetih let? Sintetično gledano, pomenijo Glembaji neko prizadevno, posrečeno in nadarjeno dviganje eksistenc, ki se prebijajo iz blata, zločinov, nepismenosti, dima in laži k luči, dobičku, okusu, dobri vzgoji, do gosposkega življenja (skratka gibanje iz teme k svetlobi), retrospektivno pa se prav tako zdi, da je tudi to gibanje kakor vsako drugo podvrženo nekim stalnim, nevidnim in nepismenim zakonom... Glembajevi so prišli torej v sprevodu, sestoječim iz tri sto oseb, marijanterezij-ske teme, iz tistega časa, ko so se na hrvaškem dvigale baročne cerkve, ko so po plemiških kurijah visele slike arkebuzirjev iz sedemletne vojne. Preživevši vse krvave peripetije lo leta devetnajst sto osemnajstega se prebijajo Glembajevi danes, raztreseni med Dunajem, Budimpešto in Zagrebom kot madžarski častniki, dunajski uradniki in hrvatski brodolomci...* Ti hrvaški brodolomci so v pretekli vojni kot »nafta-linci* sodelovali v ustaškem gibanju. Gotovo bi bilo zanimivo, če bi Krleža prikazal njihovo usodo, ki je po izgubljeni vojni prešla v njihovo dokončno likvidacijo. Nekaj časa se je celo govorilo, da Krleža namerava napisati nadaljevanje Glembajevih. Do tega ni prišlo, vendar nam tudi v tem obsegu pomenijo Glembajevi mogočen dokument dobe in ljudi, podan z ustvarjalno roko velikega umetnika. Knjigo je prevedel Fran Albreht (Novele, Gospoda Glembajevi, in Leda), Josip Vidmar pa je prispeval prevod drame V agoniji. F. S. NAJSTAREJSE MFSTO Vse do nedavnega je veljala vas Jarmo v severnem delu Iraka za najstarejšo stalno naselbino. Pravijo, da je nastala okoli leta 4700 pred našim štetjem. Po nedavnih izkopaninah v mestu Jeriho blizu izliva Jordana v Mrtvo morje pa sklepajo, da je to mesto še starejša stalna naselbina človeškega rodu. Zogleneli predmeti, ki so jih našli skoraj 200 m globoko, kažejo, da so Jeriho začeli graditi že leta 7000 pred našim štetjem. Razgovori na Bermudskih otokih med Kisenhotverjem in Mc Millanom so se končali že prejšnjo soboto, torej prejšnji teden, toda njihov odmev se je vlekel skozi ves ta teden, saj je šlo zares za pomemben dogodek med dvema velikima državama. Večina komentarjev v zvezi z Bermudi pa je soglasna v tem, da je bil fa sestanek ponoven dokaz, da leze Velika Britanija naglo navzdol in prepušča svoje nekdanje položaj* v svetu svojemu «bratrancu z onstran oceana* — ZDA. To pa je tudi povsem razumljivo, kajti materialna osnova nekdanje britanske veličine — njeno kolonialno cesarstvo — se je močno skrčilo in — naj si v Londonu to priznajo ali ne — se je s tem skrčil tudi njihov vpliv v svetu. Zato ni nič čudnega, da tudi del britanskega tisku priznava, da je edini uspeh Bermudov v tem, da »sta se ponovno sestala dva stara prijatelja». Da je temu tako, nam pove sam Mc Millan, ki je ob prihodu z Bermudov v London novinarjem rekel: 'Zdaj vsaj vemo, pri čem smo*. Kar je tudi svojevrstna tolažba. Vzporedno s tem »uspelim bermudskim neuspehom», kot so ga nekateri hudomušno o-značili, je v zvezi z zadnjimi britanskimi dogodki treba omeniti še to, da imajo doma dokaj dela z delavci ladjedelniške industrije, ki so ie več dni v stavki zato. ker jim delodajalci nočejo povišati mezd za 10 odst. V stavki je skoraj dva milijona delavcev in možno je, da se jim jih pridruži še milijon, kar je tudi za močno industrializirano deželo zelo veliko. Vlada, ki skuša poseči v zadevo. se pred delavci izgovarja. da bi tako povišanje mezd znalo privesti do delne inflacije. Izredno pomemben dogodek tega tedna v britanskem -in ne le britanskem — političnem življenju pa je prav gotovo vladni sklep, da izpusti na svobodo voditelja ciprških nacionalistov Maka-riosa, ki so ga pred dobrim letom deportirali na Sejšel-ske otoke v indijskem o-ceanu. Ta »svoboda* pa je čisto britanska, kajti izpustili so ga pod pogojem, da se ne vrne več na Ciper in pa zato, da pozove ciprske upornike, naj prenehajo z borbo proti Britancem in za priključitev h Grčiji. Hkrati so dali možnost voditelju u-porni kov polk. Gnvasu tn nekaterim drugim, da nemoteno zapuste otok. Zdi se pa, da je bila ta britanska pote- ................... n......... Zagrebška Opera v Pragi Popularizacija likovne umetnosti v Sloveniji - Jugoslovanski graf iki v Parizu - Zoran Mušič v Ljubljani ? Na «Praški pomladi* (Praški jaro), ki pomeni eno najodličnejših glasbenih manifestacij v Srednji Evropi bo nastopila tudi zagrebška Opera. Poleg nje sodeluje tudi Cleveland Orchestra z dirigentom Szellom. Dalje sodelujejo dirigenti in znameniti solisti C. Munch, Jevgenij Mravinskij, violinist David Ojstrah, pianist Emil Gilels, Benedetti Michelangeli, Giocor.da de Vito in številni drugi. Seveda bodo nastopili tudi številni domači orkestri, dirigenti in solisti, ki bodo izvajali med drugim simfonije od Bor-koveca, Dobiaša, Hlobila in druge, povabili pa so tudi šjevilne inozemske skladatelje in kritike. « * • Znani jugoslovanski violinist Zlatko Balokovič je imel 3. februarja t. 1. v New Yorku solistični koncert. Z istim programom bo 14. a-prila nastopil v Amsterdamu, 7. maja pa na Dunaju. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je na svoj program vzel tudi tri jugoslovanske skladbe; Mateja Bravničarja, Elegio noeturno, Josipa Sla-Venskega Sonato za violino in klavir (ki jo je avtor posvetil vprav Balokoviču) in Frana Lhotke Jugoslo-venski ples. • * • V Slovenjem Gradcu se odprli razstavo grafike ih plastike, na kateri je imel u-vodno predavanje upravn k Moderne galerije Zoran Kržišnik. To je potujoča razstava, ki jo je s sodelovanjem pokrajinskih muzejev sestavil in organiziral Jakopičev paviljon. Razstava obsega najkvalitetnejši izbor naših najbolj znanih grafikov in kiparjev: Batiča, Debenjaka, Jakca, Kobeta, Zdenka Kalina Toneta Kra- lja, Miheliča, Putrika, Sedeja, Spacala, obeh Tršarjev in Vovkove. Poleg Slovenj Gradca bo razstava obiskala Maribor, Celje, Brežice, Novo mesto, Kranj, Postojno, -Kamnik in verjetno Trbovlje, morda tudi Jesenice. Za lažje umevanje je izšel ličen katalog z uvodom Zorana Kržišnika, v katerem je poleg prikaza vsakega avtorja obdelana tudi njegova bibliografija, razstave in življenjepisni podatki. Vsak umetnik je tudi predstavljen z eno reprodukcijo. Seveda je razumljivo, da je iz transportnih razlogov izbrana predvsem mala plastika. Iniciatorjem in organizatorjem razstave, predvsem Jakopičevemu paviljonu, je izreči vse priznanje, saj je to edini pravilni način pojmovanja kulturne misije teh ustanov. Zelo verjetno je, da bo naš slavni rojak Zoran Mušič priredil v Ljubljani razstavo, saj je treba urediti samo nekatere manj važne formalnosti. Tega se bo gotovo razveselil vsak ljubitelj likovne umetnosti, saj je Mušičev sloves v inozemstvu medtem še narasel. Prav te dni smo prejeli revijo «XXe siecle*, k> jo izdaja Fernand Hazan v Parizu. Ta številka sistematično prikazuje umetnost in humor v XX. stoletju ter so v njej s tega vidika obdelani Picasso, Kandinsky, Klee in številni drugi svetovni mojstri. Med njimi je našel mesto tudi naš rojak v članku «Mušičeva poezija*, ki ga je napisal Frank Elgar, V njem prikazuje Mušiča kot senzibilnega kolorista. Zanika, da bi bil čisti abstraklist, ampak prikazuje njegove forme kot način izražanja v simbolih. Članek spremljajo poleg dveh črnobelih K. Putrih: ski I. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani prejel nagrado Jakopičevega paviljona. * * * Na puljskem festivalu so nam sporočili, da je Avala-film izdelal »Velike in male* za 18 milijonov, kar predstavlja za najmanj polovico manjšo vsoto kot so jo bili do zdaj vajeni izdati za izdelavo posameznega filma. V razgovoru z direktorjem Avale-filma Dejanom Obradovičem smo izvedeli za vzroke tega uspeha, pocenitev ne znaša 18, ampak 21 milijonov, kar je še vseeno zelo ugodna številka. Dosegli je niso z n.kakim posebnim in novim »izumom*, ampak s hranjenjem na vseh koncih. Kot je bilo pričakovati, je levji delež prihranka odpadel na dobre in vestne priprave. Upoštevati moramo, da je delo v ekipi mnogo dražje, medtem ko pri pripravah sodeluje le majhno število ljudi. Veliko pozornost so posvetili tud: scenariju, katerega so priredili in spremenili povsod tam, kjer ni bilo dramaturško nujno menjati prizorišča, posebno če bi bilo to v zvezi z dragimi potovanji. Na enak način so tudi »Čeveljčke na asfaltu* izdelali za 20 milijonov. «>------- JUŽNI TEČAJ ZNANSTVENO ZAVZET? Američani' so zaključili priprave na Mednarodno geofizikalno leto. Njihove vojaške enote so zgradile na Antarktiki šest znanstvenih opazovalnih postaj in letalsko oporišče, Ena teh postaj je menda prav na tečaju, gradilo Pa jo je štiri mesece 3500 vojakov, ki jih je pripeljalo 12 Zena s slamnikom | ladij m 40 letal. reprodukcij tudi celostranska reprodukcija v barvah pod naslovom «Barques de Pallestrina,* 1956, ki je v lasti Galerie de France. * * # Johny Friedliinder, naturaliziran Francoz nemškega porekla, ki živi stalno v Parizu, ima v Ermitageu v Parizu atelje, združen z grafično šolo, ki je zelo cenjena. Kot kaže, bo v bližnji bodočnosti nekaj jugslovan-skih grafikov imelo priložnost, delati v njegovem ateljeju. To je rezultat razgovorov, ki so imeli za posledico tudi sporazum o razstavi Friedliinderjeve črno-bele grafike v Ljubljani. Ta razstava bo v začetku aprila združena verjetno s predavanjem, obenem pa bo izdan katalog v istem formatu, kot je bil za naš predlanski Biennale. Johny Friedliinder spada med elito francoskih grafikov in je tudi na predlan- za, ki vsekakor kaže na popuščanje, udarec v prazno. kajti Makarios, ki bo sredi aprila zapustil svoje prisilno bivališče, bo odšel v Grčijo in nato v London, toda njegov poziv k pomirjenju na Cipru velja le pod pogojem, da Britanci prekličejo izredno stanje, ki je na otoku v veljavi. Poleg tega je Makarios takoj izjavil, da se bo z Britanci začel pogajati le tedaj, ko mu bo dovoljeno vrniti se na Ciper. V zvezi s tem bomo omenili še to, da je v petek predsednik lordske zbornice Salisburp dal ostavko v 'protest proti popuščanju vlade v zadevi Cipra». Izpustitev Makariosa je bila na Cipru in v Grčiji sprejeta z velikim navdušenjem kot velika zmaga. Toda po prvem navdušenju kaže grška vlada precejšnjo hladnost. ker se zaveda, da je bila ta poteza le v zvezi s krpanjem atlantske zveze, katere član je Grčija, hkrati ^>a grška vlada sodi, da hočejo Britanci s tem le omrtvičili dejavnost EOKA. • * • Drugi velik dogodek preteklega tedna je podpis dveh sporazumov v Rimu. Gre za sporazum o evropskem enotnem tržišču in sporazum o E vratomu. ki so ga v po-, nedeljek podpisali predstavniki Italije, Francije, Zah. Nemčije. Belgije, Holandske in Luksemburga. Pobudniki sporazuma in njihov tisk o-cenjujejo ta dogodek kot največji dogodek v zadnjih petdesetih letih. Da gre zares za veliko stvar, je jasno, saj bi se dalo računati, da bi tak načrt, če bi bil popoln in bi se nemoteno izvajal, mogel zapadno Evropo zares speljati iz gospodarske zagate in ji pripomoči, da bi v gospodarskem razvoju vsaj kolikor toliko dohitevala tiste države ali gospodarska področja, ki so glede na po-voljnejše pogoje šli že daleč naprej. To pa bi imelo močan odmev tudi v izboljšanju gospodarske trdnosti in socialnih razmer na tem področju, na katerem živi 160 milijonov ljudi. Vendar je treba takoj reči, da ima ta načrt, v obliki kot so ga dali in v ciljih, katerem naj sporazum ustreza, zelo veliko negativno značilnost, ker je bila vsa zadeva postavljena na izrazito blokovsko osnovo. Ta osnova pa prihaja ie posebej do izraza zato, ker so med njenimi pobudniki bili najbolj vneti klerikalci in vse kaže, da bi ti ljudje hoteli dati »mali Evropi* v njenem bodočem razvoju izrazito klerikalen pečat z vsemi ustreznimi posledicami. Negativne plati evropskega skupnega tržišča m Evratoma je poudaril tudi voditelj nemških socialdemokratov Ollenhauer, ki je sicer priznal, da bi načrt mogel imeti dobre uspehe in da bi ga nemški socialdemokrati tud i podprli, vendar le tedaj, če bi bili iz njega izločeni negativni elementi. Sicer pa je sporazum, ki je bil v ponedeljek popoldne v Rimu podpisan, ostal še vedno načrt, kajti pred njegovo popolno veljavnostjo ga morajo vlade predložiti še v odobritev parlamentom vseh šestih držav podpisnic. • • » Predsedniku francoske vlade se je v petek zvečer nasmehnila sreča in je že pri prvem zasedanju medministrskega sveta, kateremu je predložil v odobritev sporazum o evropskem skupnem tržišču in Evrato mu, dobil veliko večino. Vse drugačno srečo pa doživlja francoska vlada v Afžiru. Zadnji teden je b i v Severni Afriki 'najhujši teden, odkar so se v Alžiru začeli upori*. In ti upori trajajo že več kot dve leti, V francoskem tisku so se pretekle dn. pojavili članki očividcev, ki z dokaznim materialom opisujejo surove in nečloveške postopke francoskih oblasti in francoske vojske do Alžircev. (V enem samem dnevu je padlo, oziroma je bilo usmrčenih 300 Alžircev, dočim so bile francoske izgube označene kot 'še ne ugotovljene*.) Najhuj- (Nadaljevanje na 6. strani) Od štirih do ene voda nam kole,a, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh.-(Zupančič) Lično kovane KROPAR-SKE OKRASKE -kakršnih ne dobite drugje v Trstu — vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - (JI. gt. Fraatlika Xi Telefon S7-SS* Študentje revijo «Jadro» Pred kratkim smo omenili, da se pripravlja pri Društvu slovenskih srednješolcev nov literarni kroiek, danes pa lahko še povemo drugo veseio novico iz prosvetnega delovanja naše srednješolske mladine. Skupina naših srednješolcev in visokošolcev je pričela stvarno z delom, da bi uresničila potrebo po svojem lastnem glasilu, ki jo že več let občuti mladina. V ta namen je manjša skupina mladincev, ki so se že v javnosti bolj ali manj uveljavili s svojimi spisi, bodisi v časopisih, kot v leposlovnih revijah, sestala in dala osnovne temelje za izdajo nove mladinske revije, ki naj bi združevala vso mladino tržaškega ozemlja ter naj b^ nosila ime »Jadro*, torej simbol naših obmorskih krajev. Revija naj bi se ne omejila samo na lokalno glasilo, ampak bi bilo zaželeno, da bi vanjo pisali in jo prebirali tudi mladinci iz Kopra in Gorice ter naši študentje, ki so v Ljubljani in ki so za to misel pokazali veliko zanimanja. Poleg tega ustanovitelji re- !• vije žele, da se ne bi omejili le na srednješolsko, oz. študentovsko mladino, temveč naj bi se revija širila tudi med mladimi delavci in kmeti, ki imajo tudi mnogo svojih problemov in želijo o njih razpravljati. Umevno je torej, da revija ne bo obsegala le leposlovne spise, ampak bo objavljala tudi kritike, eseje, razprave, misli idr. V reviji naj bi bralci našli svobodno tribuno, kjer bo lahko vsak svobodno spregovoril in izrazil svoje misli in predloge o raznih vprašanjih. katere dobro pozna in so mu blizu. Za to bo še posebno poskrbel uredniški od bor, ki bo skušal objaviti vse, kar bo le doseglo potrebno umetniško raven, kajti glede tega, bo odbor skušal držati revijo na visoki kvalitetni ravni in se bo skušal izogniti začetniškim napakam. Da ne bi morda imel kdo napačno mišljenje o tej bodoči reviji, je potrebno tudi omeniti, da »Jadro* nikakor ne bo konkuriralo »Literarnim vajam*, ki so dijaški list, ki ga izdaja šola in umevno ne more ustrezati širšim potrebam dijakov višjih letnikov srednjih šol ter visokošolcev. »Literarne vaje* imajo s svoje stTani že važno nalogo, da predvsem dijake navajajo k pisanju in jim pomagajo pri njihovih začetniških težkočah- Z druge strani pa je mogoče zaslediti iz samih poročil uredništva, da revija ne more objaviti nekatere prispevke, ker so za ta list že prezreli. Nova revija bo računala prav na te mlade pisce, ki so to predhodno pot že napravili in imajo na svet že zrele in kritične poglede; čutijo pa tudi potrebo, da te ideje podajo bralcu, brez vsake spremembe. V «Jadru» bo lahko vsakdo prosto objavljal. Revija naj bi se vzdrževala vsakega vmešavanja in bodo objavljeni spisi odražali le osebno mnenje avtorjevo in ne bodo v ničemer vplivali na pro-gramsko iinijo revije. M.B. Tržaški univerzi rimanjkuje prostorov Univerzi manjkajo še vedno nekatere pomembne fakultete, njih ustanovitev pa je tesno povezana z vprašanjem prostorov Poleti bo v Zagrebu telovadna Gimnaestrada Vse kar prispeva k mednarodnemu zbližanju je vsekakor dobrodošlo, bodisi na kulturnem, kot tudi na športnem področju. Med raznimi takimi manifestacijami prištevamo tudi mednarodno mladinsko gimnaestrado, ki se bo vršila letos že drugič in to v Zagrebu od 10. do 14. julija. Prva gimnaestrada je bila leta 1953 v organizaciji holandske telovadne zveze. Po podatkih mednarodne telovadne federacije FIG, se je prve gimnaestrade udeležilo 45(10 mladincev in mladink ter nedvomno je bil to le uspeh FIG je sprejela ponudbo Jugoslavije in bo letošnja Uiu-ga gimnaestrada v Zagrebu, tukr.j ne gre morda za nekako ostro tekmovanje, ampak skušajo nastopajoči atleti predvsem pokazati napore, ki jih delajo bodisi narodna, kot mednarodna telovadna Seveda se zahteva pri tej veliki manifestaciji dobra organizacija teT se je tudi v ta namili sestavil ^že Pr*f*_1dv^" ma bor bore Zagr__ .. prispevalo že sto milijonov dinarjev za obnovo in ureditev raznih športnih objekto«, k, bodo služili gimnaestradt. Pričakuje se, da bo velike udeležba ter po zadnjih prijavah bo prisostvovalo okop 4500 domačih i udeležencev te^ okoli 3000 opazovalcev. S str ni inozemcev pa je števni Tržaška univerza je še mlada; zaradi tega skuša z razširitvijo svojih prostorov in z odpiranjem novih fakultet in tečajev pritegniti nove študente ne samo iz Trsta in Gorice, ki je ze nekako gospodarsko in kulturno povezana s Trstom, marveč tudi iz Vidma ir. tudi iz Nižje Furla nije, iz katere so študentje po tradiciji zahajali v Padovo in Benetke. To se je tržaški univerzi deloma posrečilo že v zadnjih letih, ker sedaj precejšnje število furlanskih študentov' obiskuje različne fakultete v Trstu. Vendar pa precej študentov — tako Furlanov kot Goričanov in tudi Tržačanov, odhaja še vedno na študij v razne univerze v notranjosti države, zgradbi za univerzo; ki- so-j® otvoriU. prud tremi leti imata svoj sedež inštitut za uporabno kemijo in inštitut za statistiko. V surovem stanju dokončana ze eno leto in pol pa sta institut za ftziko in študentovska menza ter študentovski dom, v katerem bo prostora za 70 »tudentov. Nezadovoljstvo študentov, ker ni menze je seveda upravičeno, ker se morajo mnogi, ki hiso iz Irsta, hraniti V oddaljenih gostilnah ali menzah v mestu. Menza in dom pa še nista končana, ker so razpoložljivi denar uporabili za drugo. Tako so te stavbe sedaj dokončane, a neuporabne. Za glavno zgradbo univerze pa rastejo nova mogočna poslopja. V eni stavbi bodo ime li svoje prostore znanstveni inštituti :n predavalnice tehnične fakultete, ki bo tako prišla do enotnih spodobnih pro štorov. V drugi stavbi pa pripravljajo prostor institutom in predavalnicam filozofsko, slovstvene fakultete in seveda tudi nove pedagoško-slovstve-ne fakultete, ki so jo letos otvorili in ki ima sedaj prostore v stari univerzi. Seveda so v načrtu »e nove zgradbe, ki bi razbremenile sedanje tesne prostore raznih fakultet in ki bi nudile možnost za otvoritev še drugih fakultet. V sredini vseh teh stavb bo zrastla osemnadstropna okrogla stavba — stolp, ki bo namenjen univerzitetni knjižnici. Poleg tega pa ipredvidevajo tudi v daljni bodočnosti razširitev študentovskega doma. Prej pa je seveda treba misliti na stavbe, ki so sedaj v gradnji. Verjetno se bosta filozofsko-slov-stvena in tehnična fakulteta vselili v nove prostore v nam oddaljenem obdobju, ker bo miti z modernimi pripomočki, ki imajo to napako, da stanejo precej. Nerazumljivo bi namreč bilo, da bi v nove svetle prostore preselili staro pohištvo, ki se nahaja n. pr. v filozofski fakulteti in ki zaradi resničnega cudeza še ni razpadlo. Tisti, ki bodo prišli na univerzo cez nekaj let, bodo verjetno lahko študirali v novih svetlih učilnicah, na razpolago bodo imeli lepe in prostorne inštitute, stanovali bodo v ličnem domu in hranili se bodo v lepi menzi. Predvsem pa bo imela vsaka fakulteta več treba te rove prostore opre-j prostora na razpolago. FILA TELISTIČNE TEMATSKE ZBIRKE Pomladno sonce Je privabilo pingvinčka iz temačnih prostorov (Akvarija*, na veliko veselje otrok V zadnjih letih se je zelo razširilo zbiranje tako imenovanih tematskih, t. j. znamk, ki imajo naslikane več ali manj podobne motive. To zbiranje se je razširilo zaradi dveh vzrokov: 1. Preveč težko je postalo zbiranje znamk ene ali več držav, in ureditev kompletne zbirke teh držav, posebno še ko gre za države, ki izdajajo znamke že več kot sto let. Pravzaprav bi te stare znamke lahko dobili pri vsakem večjem filatelističnem trgovcu, a bi morali izdati precejšnje vsote. 2. Mnoge države — posebno prekomorske — so že pred zadnjo vojno izdajale znamke, na katerih so bile naslikane živali, cvetlice, zemljevidi, državni grbi in zastave, skratka stvari, ki so bile last- IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII Illlllll . ZANIMIVOSTI, KI NIMAJO SAMO TEHNIČNEGA ZNAČAJA BARVE ZELO MNOGO POMENIJO V ŽIVLJENJU OS v Crna je žalna - bela vesela - Na Japonskem in Kitajskem pa se oblečejo belo v znak žalovanja! - Napoleon si je nadel zelen suknjič, ko je bil razburjen in se je hotel pomiriti Človekova duševna in praktična potreba po barvah je najbrž toliko, stara kot njegov prastari rod. Zato ne bo odveč, če o barvah nekoliko podrobneje spregovorimo. Naše &co zaznava barve na mrežnici s pomočjo posebnega dela vidnih Čutnic, čepkov, ki jih je v vsakem očesu 3 do 4 milijone. Neka- teri ljudje pa teh čutnic nimajo in zato tudi nobenega občutka za barve. Ti vidijo vsak predmet ie v različnih odtenkih sive barve. Tak pojav imenujemo daltonizem. Popolnoma zdravo oko loči brez števila barvnih odtenkov, katerih naziv pozna samo človek strokovnjak, ki se ukvarja s proučevanjem Ficko piše Dragi pri Morski! Ščopere pri Čegat ni več, in nazaj vozijo fila Vija, nazaj nosijo Bolete za plačati Plin in Vodo in Luč. A Todoro s Skalašante ni nič znal od ščopere. Pride v Trst bolj poredko in bere Mokro Ci-jo. V torek jebil na Sodniji. Povabli soga, ker seje oni dan nekam glasno pogovarjal z Strino Juco zastran Pitke od Strine, kije skočila na njegovo Leho s Radičem in je za lučal vanjo tškaj-co», daje ostala na Lehi. Koje prišel v Trst je čakal tram Vaj, paga ni blo in muje tisti Japa, ki ima leseno Nogo povedal od ščopera. sKašen ščo-pero, kdo gaje dal!*, je rekel Todoro, «saj Mokra Cija nič ne piše!* «Kaj češ, sej tudi tisti tvoj Svetnik gre rajši spat, in misli, da bomo mislili, da je mislil, dane bojo Volili za ščopero,* muje rekel Japa. «Ben, ben, samo daje v Egiptu vse v redu, inda je nag v Odesi pa je tudi dobro dase zna; kaj bi ščopero!* Gospod pere Grin je jezen na železnico in je rekel dajo bo tožil, ker je ona kriva, da je njegov prijatelj S j rutin padel skozi Okno in so zdravniki ugotovili verjeten Zlom nosne Dupline. Pok lobanje in Odsek levega Mezinca na levi Nogi. Gospod pere Grin je šel na zadnji Vlak za v Milan in je rekel Ženi, da ga nebo tri dni. Zdaj paje Postaja vsa razdrta, zato čaka Vlak skoro v višini Rojana, in je treba daleč hoditi. Gospod pere Grin tega ni vedel in koje zvedel, je bilo prekasno, vlak je odpeljal brez njega in zato seje vrnil nazaj domov in potem je gospod Sfrutin padel skozi Okno od Sobe od njegove Žene. Zakaj pa razdira Železnica postajo prav zdaj! Prav jije, čejo bo tožil! Orka, so t\ mladinci v lonjerju od Sile! Zmeraj se nekaj zbirajo, eni igrajo na šah, eni berejo, a eni se pripravljajo in je videti, dabo kaj lepega in Imenitnega, koso vsi tako Vneti! Saj res, nečko naj pokažejo, kaj znajo Mladi! Tudi jest bi bil rad tak, kot so lonjerski Mladinci! Jutri bo Prvi April. Le glej, date nebo kašen kam poslal in se bomo potem smejali. Jest bom Piko! Te pozdravla FICKO barv. Le-ta nam tudi pove, da je barvnih odtenkov na tisoče, od katerih ima vsak svoje točno določeno mesto na barvni lestvici, svojo strokovno oznako in določeno uporabo. Toda ustavimo se le pri najvažnejših barvah in povejmo, kako vplivajo na človeka! Crna barva je žalna barva. Kadar kdo umre izobesimo črno zastavo in oblečemo črno obleko. Tudi tema je črna. Zato se je nekateri otroci zelo bojijo in komaj čakajo, da posveti luč. Popolnoma drugačna je bela barva, ki pomeni snago. Zdravniki in sestre v bolnišnici imajo bele halje in tudi pohištvo v bolniški sobi je belo. Sneg, ki prekrije vso pokrajino z belimi snežinkami, ji daje svečan in pravljičen značaj. Zanimivo je, da je bela barva na Kitajskem in Japonskem žalna barva. Ker bela barva zelo odbija sončne toplotne žarke je v tropskih deželah najbolj primerna bela obleka z belo tropsko čelado, Modra barva je hladna barva. Modro prebarvani prostori se zdijo mrzli, čeprav so v resnici dobro kurjeni. Odpor muh proti modri barvi izkoriščamo na ta način, da prebarvamo stene in strop klavnic, mlekarn in kuhinj z modro barvo. Vijolična barva deluje kot uspavalni prašek. V vijolično obarvani spalnici človek najlaže zaspi. Osebe na slikah oblečene v vijolična oblačila pa se nam zdijo svečane in dostojanstvene. Rumena barva je barva Orienta, kjer je najbolj priljubljena. Najbolj primerna je za šolske prostore, ker dviga voljo do dela. Tudi v rumeno obarvanih bolniških sobah hudo bolni hitreje okrevajo, ker jim ta barva vzbuja živo voljo do življenja, V Ameriki so prometni strokovnjaki ugotovili, da so imeli rumeno obarvani avtomobili najmanj prometnih nesreč, ker jih je bilo mogoče zaradi žive barve pravočasno opaziti. Zelena barva deluje kot najmirnejša barva zelo pomirjevalno na živčevje. Iz-prehod po zelenem gozdu deluje prav zato izredno blagodejno. . Pravijo, da je razburjeni Napoleon rad obla- čil zelen suknjič, da se je | Barve izdelujemo danes in- imunimi imunim ..... Križanka: Tank v Afriki prijav še večje in se vrti okd ]i fr- 6000 udeležencev ter 3| opazovalcev. Od inozemski prijav so najštevilnejše iz Holandije, Belgije, Češkoslovaške Danske, Sovjetske zvez«, Švedske. Poljske, Romunije, V*li»e Britanije Mr ta Luksemburga, Grčije in Zahodne Nemčiji, ter zaradi oddaljenosti sta najavljeni delegaciji iz Japonske in Južnoafriške zveze. VODORAVNO: 1. snov, ki prepušča svetlobo; 7. Afriška država; 8. gršfka črka; 10. predstavlja ga križanka; 12. ni množina; 15. tek (pri hrani); 20. okostnjak; 23. prebivalec glavnega mesta evropske države; 24. občutimo fa z nosom. 25. eelika pustinja NAVPIČNO: 1. oblika po- možnega glagpla; 2. vrsta o-rožja; 3, pripovedne pesnitve; 4. veznik; 8. hrib na Gorenjskem, kjer so vsako leto motorne dirke; 6. dva samoglasnika; 7. država v Afriki^ hi se bori, da bo obdržala Suez v svojih rokah, kar je edino pravilno; 9. tekstilna rastlina; 10. osebni zaimek; 11. predlog; 13- del besede delo; 14. dva soglasnika; 15. oče; 16. kratica za pehoto; 17. glavni števnvk; 18. veznik; 19. mlada krava; 20 vsi (v srbohrvaščini); 21. veznik; 22. glavni števnik. hitreje pomiril. Mnoge države, ki zaradi zelo vročega podnebja pogrešajo zeleno rastlinstvo, imajo v svoji 'zastavi zastopano tudi zeleno barvo. Državna zastava herojskega Egipta je sploh popolnoma zelena! Najbolj u-darna je rdeča barva, ki jo naše oko najhitreje opazi. To je bojevita, revolucionarna barva. Rdeča zastava je barva delovnega ljudstva, ki sovraži svoje tlačitelje. Ta barva zelo vznemirja naše živčevje. Krvavi cestni tlak nas grozljivo pretrese ob vsaki prometni nesreči. Z rdečo ruto španski bikoborci — toreadorji razdražijo bika, preden se spustijo v negotov in smrtonosen boj. O-ranžna barva je barva otroških spalnic in dnevnih prostorov, kjer se zadržujejo naši malčki, ker s svojo vedrino zelo dobro vpliva na njihovo počutje. Slično deluje tudi rožnata barva. Tako bi lahko naštevali kar naprej. Poseben pomen imajo zaščitne ali varovalne barve, s katerimi je narava o-borožila mnoge živali. Živali, živeče v severnih krajih, imajo bel kožuh (beli medved), živali v puščavi pa rumenkasto barvo puščavskega peska (lev), meduze, ki plavajo na površini vode, pa so popolnoma prozorne. To lastnost prilagodljivosti okolju so prevzeli tudi vojaški strokovnjaki. Ogromne trupe bojnih ladij so dali pobarvati z jekleno-sivo borno in je zato take ladje na morju težko opaziti. Tanki, kamioni, topovi in uniforme vojakov so sivozelene. Bojna letala so prepleskana zgoraj s temnozelenimi, vijoličnimi in rjavimi lisami, spodaj pa s svetlorožnato barvo ali svetlo modro barvo. Nočni bombniki in nočni lonci so izrazito črni. Poseben pomen imajo barve tudi v prometu. Velemestni usmerjevalci prometa, semaforji, urejajo promet s tremi barvami: rdečo (pot zaprta), rumeno (izprazniti križišče) in zeleno (pot odprta). Barve uporabljajo tudi v industriji, kjer služijo za zaščito ljudi pri delu. Strokovnjaki so namreč prišli na misel, da so različne dele stroja pobarvali z različnimi barvami. Nevarne dele stroja, kjer drvijo transmisije, so pobarvali z oranžno, nezavarovana zobata kolesa z zeleno, rezila z rumeno itd. S tem so napravili nevarne dele stroja zelo dobro vidne in število smrtnih in o-stalih poškodb se je zelo zmanjšalo. S tem, da so prebarvali prej enolične delavnice z živimi barvami, so napravili te mnogo prijetnejše. Delavci so se v njih manj utrujali in njihova storilnost se je vedno povečala. Ogromen pomen imajo barve tudi v slikarstvu, ker se je posebno renesančni bene-čanski mojster Tizian odlikoval po prelepem izboru Živahnih barv. Milijonska velemesta imajo poseben čar ponoči posebno zato, ker jih krasijo neštete barvne reklame raznih tvrdk, kinematografov, zabavišč itd. Prelepo je tudi videti raznobarvne rakete, ki jih spuščamo v zrak posebno ob prazniku 1. maja in 29. novembra, Te rakete močno doprinašajo k svečanemu razpoloženju že itak praznično razpoloženega ljudstva. dustrijsko in jih uporabljamo za barvanje tkanin, kož, krzna, kovin, stanovanj itd. Človeštvo porabi zelo mnogo barv. Zato je svetovna trgovina z barvami zelo živahna. Najstarejše barve, ki jih je človek najprej uporabljal pa so; črna, rdeča, škrlatna in prelepa modro-vijolična indigo barva. •■iHmmmimmiHiimmHimmmmmmmi ■v določeni državi. Obilica ni imel denarja na razpolag da bi si 'kupil znamko, s s športnih prireditev je povzročila, da so od časa do časa razne države izdajale znamke s športnimi motivi. Zaradi teh dveh vzrokov se je razvilo tematsko zbiranje. Pred mnogimi leti, ko je imel zbiralec n. pr. le malo znamk na razpolago, ki so bile posvečene športu, mu ni prišlo na misel, da bi jih zbral v posebno serijo. Ko je bilo po drugi svetovni vojni teh znamk že obilo, je vsakdo lahko hitro uredil zbirko tematskega področja, ki mu je ugajalo in ustvaril zbirko sto ali več znamk. Drugi vzrok za razširitev tematike pa je brez dvoma v želji, da se pritegne mladina k zbiranju znamk. Pred leti so otroci dobili filatelistično strast od staršev al. sorodnikov. Otrok je z začudenjem opazoval očeta, kako je skrbno postavljal v svoje albume pisane znamke in si je seveda zaželel, da bi tudi on imel tako zbiiko. V večini primerov mu je oče ustregel in mu kupil majhen album ter mu daroval nekaj manjvrednih znamk. Tako je filatelija pridobila novega ljubitelja. Dandanes je ta procedura nekoliko težavnejša in to predvsem zaradi izpreme-njenega načina življenja. Dandanes otroci ne vzdržijo več doma in imajo na razpolago vse vrste otroških časopisov, kino, televizijo. Filatelija je zanje stvar, ki se približuje šolskim knjigam, razen če ni zanimiva. Treba je bilo torej vzbuditi v mladini zanimanje za filatelijo, in z druge strani je bilo treba napraviti filatelijo zanimivo za mladino. Kdo je bil tisti filatelist, ki je prvi sprožil idejo o tematskem zbiranju? Mislimo, da bo to ostala uganka. Ali je bil to filatelist-pedagog, ki je spoznal, da ima filatelija svoje dobre strani in da odvaja mladino od škodljivih filmov in od še bolj škodljive ceste? Ali je bil to filatelistični trgovec, ki je iskal le svoj dobiček in ki je skušal razširiti krog svojih klientov? Ali je bil to resnični filatelist, ki uiiiiiiiuluiiiiniiiiiiiilniHiliuiiiiiiiiHiliiiiiiH tero bi dopolnil svojo zbir- ko? Uganka. Dejstvo je> ; je dandanes tematsko zbiram tista rešitev, ki je fila | pridobila na mah celo vrs ,; novih mladih filatelistov, bi drugače sploh ne upoštsv li tega «hobbyja». V tematskem zbiranju v da še vedno neke vrste M> hija, ker vsakdo zbira » hoče in prav to je veriet“ eden izmed vzrokov uspe vsakdo zbira po lastni volji' ni podvržen nobenemu^ za^ nu. Vendar pa so že izah s vilni tematski katalogi kot s talog znamk s cvetlicami' ** talog športnih znamk, ka*a živali, itd. Mislimo, da je prava nalol* NAS AHIL tematike v tem, da filate u zbira znamke z določeno mo, ne glede ali je ista & kompletna ali ne. Vzemimo ^ pr. športno serijo «x» Urza ,j ki so jo izdali ob priložn0^ olimpiade. Na teh znamkah s bile prikazane različne sp° ne discipline. Na drugi stri- ni imamo filatelista tem*hj ki zbira znamke s špo motivi in ki te znamke .rtni”11 loč‘ *s>tTU.’4 rt . o*** Naš Ahil ni bil tako imeniten pes, kakor je imel imenitno ime. Bil je majhen, kodrast in zelo ljubezniv, včasih že kar malo preveč. Posebno rad je imel našega o četa, katerega je povsod spremljal. Ce ga je oče privezal na verigo, je toliko časa prosil s prednjima tačicama, da ga je odvezal in spustil. Privezal ga je pa zato, ker se je včasih potepet v gozd na prepovedan lovski pohod in si privoščil tudi kakega zajčka. Ta pojedina pa je nekajkrat stala našega očeta 50 lir kazni, kar je bilo pred vojno za malega kmeta že kar lep denar. Oče je ob taki priliki vedno zapretil, da mora Ahil stran, mi pa smo vedeli, da to ne bo držalo, ker ga je imel preveč rad in ga je vedno skrbelo, da se v gozdu ne bi ujel v kako past- Nekega jesenskega popoldne smo se odpravili vsi v gozd grabit listje za steljo. Seveda naš Ahil je šel tudi z nami in prav pridno stikal po gozdu. Ko smo se zvečer vračali s polnim vozom listja, je veselo tekel pred vozom. Hitel pa je naravnost k potoku, ki teče mimo naše hiše in meji sosedovo in našo domačijo. Ahil je tako pil, da se nam je kar čudno zdelo, kaj ga tako žeja. Prepričani smo bili, da se je najedel kač. Nato se je vlegel pred svojo kočo in se nj zmenit niti za mamo, ko je šla v hlev, da bi pomolzla kravo. Drugače sta vedno tekla z mucom za njo, da jima je vlila toplega mleka v skodelico, kateri smo rekli torilce. Oče je v sktrbeh pogledal psa, češ zakaj neki tako leno leži in zakaj je toliko pil-Ko pa tudi večerje ni hotel pokusiti, smo bili vsi prepričani, da je naš Ahil bolan. Sumili smo ,da je gotovo kje v gozdu pojedel strup za lisice . Mama nas je poklicala k večerji, kar zaslišimo zunaj kričanje. Bil je smeh in jok. Mislili smo, da se je pri sosedu pripetilo le kaj hudega. Ob potoku so stali: starejša sosedova hči Mica, vsa objokana je držala v rokah skledo, njena brata pa sta se od srca krohotala. Vprašala sem Mico, kaj se je zgodilo. Med jokom je povedala, da ji je ciganka, ki je šla skozi vas, pojedla kašo, katero je hladila v potoku za večerjo. Zasmejala sem se tudi jaz, ker je bila s tem pojasnjena čudna žeja našega Ahila, Mica pa se mi je smilila, ker ni imela kaj postaviti na mizo za večerjo. Povedala sem doma, da je Ahil pojedel v potoku sosedovo kašo. Mama mi je dala latvico mleka, da sem nesla sosedovim. Ko je Mica zagledala mleko in zvedela o požrešnosti našega Ahila, se je tudi njej zjasnil obraz, čeprav je morala kuhati drugo večerjo. po športnih disciplinah; prej lahka atletika, nato ^ lesarstvo, nato nogomet, P vanje, smučanje, itd. V » raj navedeni seriji imamo pr, tri- znamke z lahkostih mi disciplinami, eno Z.B~, metašem, dve s plavalci, vi tematski filatelist bo * ( ki bo te znamke postava . njih pripadajoča mesta, da bo razdelil serijo. - a^f komu se to zdi škoda. P® c, riti moramo da to ni no škoda, ker smisel tematik®^ prav v tem, da filatelist deli znamke določene se ‘ če ne prikazujejo istega tiva. Druga napaka pri n terih zbiralcih tematike tem, da kupujejo nove t . Ve v kompletnih serijah^, jih potem stavijo v S j zbirke. Za odrasle zbiralce' ^ imajo denar na razpolag0^ ni napaka, za otroke in ke ki pa tega denarja ni jo je tako kupovanje ^ ka, kajti ne smemo Po7j* M da filatelija skuša v 0 ^ vzbuditi željo po z5*3 ULICA DELLE MILIZIE 1» — TEL. t*311 TRST - Ul. Moreri 7 Telefon it 28373 POŽAR ARTEMI® **>>" TOVORNI PREVOZI v vse tud‘ V stt9 inozetn*1 „Oglasov ne plaeuje trgovec, ki oglase in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kap111 V resnici plača oglase konkurent, ki sam Herb.it C«*". oglaša." PRIMORSKI DNEVNIK — 5 — 31. marca 1957 Dopisi Iz naših krajev Po dolinski občini «Kaj sam greste gor?« se je hribu Sv. Roka, kar je seve- začudila ženica v Krogljah, ko sem jo vprašal za pot do novega razgledišča. «Vam se zdi, da sem sam, pa nisem; mnogo nas jen. «Kje so pa drugi?n ((Vidite, drugih tudi jaz ne vidim, pa vendar so, namreč v moji domišljiji. Samemu bi mi bilo seveda dolgočasno, zato si domišljam, da imam mnogo sopotnikov, s katerimi se med potjo razgovarjam. To potem napišem, in tisti, ki bodo to čitali v časopisu, so mi sopotniki». Nekoliko nad Krogljami sem. stopil na pot, ki sem jo že zadnjič omenil in ki prihaja iz Boljunca. V začetku me je prijetno iznenadila le lepa pot, a kmalu me je še mnogo. bolj razveselilo, ko sem se znašel v pravem gozdu. Kolikokrat sem že gledal te borovce od spodaj in od daleč, a kdo bi si mislil, da skrivajo za seboj gozd. Pobočje Malega Krasa nad Krogljami in Dolino, se zdi namreč, gledano od spredaj, mnogo bolj strmo kot je v resnici in da nima prostora za pravi gozd. Sele ko se človek znajde med borovci opazi, da je breg mnogo manj strm, kot si sam predstavlja ter da se nahaja v gozdu, ki ga zadnja vojna za čudo ni požrla, kakor ostale gozdove in gozdiče v tržaški okolici. Osnovnica brega na katerem je gozd, je široka približno 860 metrov. Dolinsko županstvo, ki je Zgradilo že tri razgledišča, da odkrije javnosti prirodne lepote svoje občine, bo gotovo ukrenilo potrebno, da opozori svoje meščanstvo in sploh prebivalstvo Tržaškega ozemlja na ta še edini preostali gozd ki je zelo primeren za nedeljske sprehode, posebno ako se združijo z javnimi prireditvami na prostem, v skorajšnji pomladanski in letni sezoni. Prometne zveze so za to zelo ugodne; z avtobusom do Boljunca, od tam po lepi poti skozi gozd do razgledišča, in °d tam skozi gozd v Dolino, kjer se vsedemo na avtobus, ki nas v približno dvajsetih minutah popelje v mesto. Pot skozi gozd je sicer porabna tudi za motorna vozili so po njej s tovornimi, avtomobili vozili iz Doline hnate-zial za gradnjo novega razgledišča; toda občina bi morala rezervirati to pot samo za Pešce, ker bi bilo sicer vse Pokvarjeno: Pešcem bi bil stvarno onemogočen sprehod P° gozdu, motorizirani izlet-niki pa ne bi ničesar pridobili. Kaj bi pa imeli od tega, ®ko bi v nekaj minutah preleteli skozi borovce? Razgled novega razgledišča je popolnoma drugačen od onih nad sotesko Glinščice. Tam divja romantika, tu pa stvarnost, delo in življenje. Tu imaš kakor na krožniku pred seboj glavni del dolinske občine, razen seveda Botača, Drage in Groča-he, ki so za gorami. Tudi Predenega m Mačkovelj ne vi d‘š, ali tam gor na grebenu dolinskega brda so vidna neka znamenja, ki ti izdajo, kje se ti dve vasici zakrivata pred dur jo, na predsončju nad svojimi njivami. Daleč na jugo-supadu blešči Koprski zaliv ki je videti preko škojijskega sedla kakor malo jezero, kjer je večji del zaliva skrit za ^iiljskim hribom. Na zapadu je Miljski zaliv, na severoza-padu odprto morje. Sever, od Jezera do nekdanjih borovcev na Bazovskem vrhu, nam zakriva Breški vrh, ves ostali Kras pa njegov rob od Basovskega vrha do Kontovela *n še dalje naprej proti seve-tozapadu. Vidni so tudi dolgi hribi in griči, ki se spuščajo trpod kraškega roba proti morju, oziroma proti žaveljsk i ravnini, s Sčedno in Marijo Magdaleno. Edino dva griča, ki sta samostojna tn bukval-no neodvisna od Krasa, sta Včelo brdo severno, m hrib Sv. Roka jožno od ceste iz La-katišča v Boljunec. Iz novega razgledišča je razločno vidno k-akatišče in cesta, k‘ prihaja tz Boljunca in se tam združi * dolinsko cesto takoj potem, ko v obliki lakta objame za-Padni konec Včelo brda. Ta po-Pled nam nepričakovano raz-Pozlja uganko imena Lakali-e> ki je gotovo izpeljana iz lakta ali pa druge oblike lj*hta, nekdanji lakat, kar dokazuje, da je to krajevno ime ze Zelo staro. V Lakatliču, Prav v začetku ceste, je spo-nienik padlim partizanom. Iz Lnkatišča se uživa lepa Prirodna slika, ko se Glinščica. ki prihaja iz Boljunca, lju-aaznivo privije k vznožju hrt-°a Sv. Roka. O tem hribu se Pripoveduje zanimiva legenda. Na njegovem vrliu se nalil-reč nahaja zapuščena kapelica sv- Roka. Ko je bila sezidana, s° ja posvetih temu svetniku ,n po njem ce je tudi hrib začel imenovati hrib sv. Koka, kar je svetnika prepričalo, da postal gospodar ne samo apelice, marveč prav celega , riba. Boljunčam pa so se ’na|0 brigali zn Rokovo mne-Pj* in so po stan navadi še da gospodarja strašno razžalilo. In ker niso imeti njegovi protesti nobenega uspeha, je zapustil kapelico in se preselil na obrežje miljskega polotoka, blizu današnje ladjedelnice. Čeprav so izginil i vsi mlini v soteski Glinščice, in dva na dolinski cesti, je pa vendarle ostalo v dolinski občini še pet aktivnih mlinov, ki jih je videti z novega razgledišča. Ako gremo iz Boljunca zraven Glinščice proti Krogljam, pridemo r\ajprej v mlin na dve kolesi, ki ga upravlja skoraj 80-letni Petaros, dalje navzdol je Strajnov mlin na tri kolesa, ki ga vodi Jože Žerjal; od mosta na razpotju Dolina -Mačkov’.je, v smeri proti Trstu, je t rokolesni Kolombar-jev mlin z mlinarjem Ivanom Mamičem; mlin na eno kolo Lovreta Kluna in končno Furlanov mlin, ki ga upravlja 1 Žerjal. Nekaj zanimivosti o teh mlinih pa ob drugi priložnosti. Pot skozi gozd od. razgledi- šča v Dolino je tudi zelo prijetna. A ko sem po njej hodil, je bila še precej razrita od tovornih avtomobilov. Zdaj pa je ta pot gotovo zopet v redu. Kar je novega v Dolini je vse ali na ravnem, ali pa na strmini pod staro dolino, ki je skoraj še vsa taka, vsaj na zunaj, kakor je bila ob koncu prejšnjega stoletja. V notranjosti hiš pa se je seveda že marsikaj moderniziralo, tudi način življenja se je spremenil, število njenih' prebivalcev se bliža tisoču (točno 960), krči pa se število goveje živine, od 270 pred nekaj leti, ne doseže danes niti 200, čeprav je zelo obsežno Dolin- BAZOVICA Vnašem časopisu smo že večkrat pisali o raznih potrebah naše vasi. Siri se govorica, da bodo blok pri Lipici odprli tudi za avtomobile , in druga motorna vozila. Seveda, pomlad je tu, in v Lipici je zelo lepo. Tam je že lepo urejena gostilna, kraški pršut in kraški teran pa sta vedno pripravljena. Vedno se sliši iz ust izletnikov, kako to, da ni odprt blok pri Lipici, da bi šli pogledat, kakšna je reja konj, in na izlet v Lipico, posebno spomladi in vse do zime. Upajmo, da bo to v kratkem rešila mešana komisija, ki je za to postavljena. Nasvidenje pri dobro zala- ženi mizi. * * * Pred nekaj dnevi nas je lepo pozdravil naš dobri in Vendar^ o Ricmanjci so končno sklenili, da bodo zgradili moderno oljarno za ves Breg sko brdo od same vasi do Kačajedne, dolinski pašnik, priljubljeni zdravnik dr. Bran- Tudi travnikov ne manjka Do-linčanom. Splošno propadanje kmetijstva in svetovni gospodarski razvoj ter tesnejša zveza z mestom, so nekdanjo cvetočo kmečko dolinsko vas kot tako uničili. Na njeno mesto pa ni prišlo še ničesar takega, kar bi nas moglo razveseliti. DRAGO GODINA ko Valentič in odšel v Ameriko. Vsa naša vas mu želi mnogo uspeha pri njegovem delu. Njegov naslednik dr. Li-vij Stoka je že v naši vasi pri svojem delu in sprejema vsak večer od 18. do 19. ure v istem prostoru, kot do sedaj. Dela mu ne bo manjkalo. L C ................. Vzreja piščancev brez koklje Zgodnji piščanci za meso - Potrebna je zadostna toplota in pravilna krma Nekateri perutninarji že imajo prve piščance. Toda jar-čice iz teh gnezd ne bodo nesle pozimi, ko so najbolj zaželena jajca, ker so tedaj najdražja- Začele bodo nesti avgusta in bodo do zime že prenehale, ali pa se bodo celo ogolile prav na zimo. Prezgodnje valjenje ni za zimsko nesnost primerno- Za to mora biti jarčica izvaljena nekoliko pozneje, tako da dozori do oktobra, in da šele tedaj začne nesti. Pač pa so taki zgodnji piščanci dobri za zakol. Na ta način imamo možnost, da si povečamo dohodke ali pa, da zboljšamo hrano_v_ svoji družini. Oboje V prav. Je pa zgodnje, valjenje s kokljo težavnS? ‘Kokoši začrtajo kločiti pozneje. Tisti, ki ima valilni stroj, teh težav ne pozna in vali kadar hoče. Kako si lahko pomagamo, kadar nimamo ne valilnega stroja ne koklje? Kupimo enodnevne piščance. Imajo jih tisti rejci, ki se s tem ukvarjajo «na debelo«. Pri tem je še ta prednost, da vemo kaj imamo, da nismo kupili ((mačke v Žaklju«. Seveda moramo s takimi enodnevnimi piščančki znati ravnati, sicer je po njih. Enodnevni piščančki so sila nežna in občutljiva bitja. Zlasti pa potrebujejo dosti toplote. Kadar jih vodi koklja že sama skrbi, da imajo ti njeni varovančki potrebno toploto. Pri teh pa moramo to storiti mi. Imeti moramo umetno kokljo. To je večji Kjer se piščanci s kokljo gibljejo na prostem, je glede hrane pri njih precej manj skrbi. Saj najdejo v naravi zelenjave in raznovrstnega mrčesa, ki vsebuje beljakovine in druge snovi, katere potrebuje njih organizem. Mlada trava, brsteče zelenje vsebuje vso rastlinsko beljakovino, ki je potrebna, a golazen in drug mrčes, ki ga poberejo izpod grmovja in listja ima tudi potrebno količino živalskih beljakovin. Tako se piščančki res lahko lepo razvijajo. Teže pa je vzrejanje piščancev, ki smo jih dobili iz valilnic kot enodnevne piščance. Predvsem moramo vedeti, da “ti piščanci ne potrebujejo prvih 24 ur nobene hrane. Potem pa: Osem dni proseno kašo ali žitni zdrob in drobno sesekljano zelenjavo. Od drugega tedna dalje pa dajemo pet obrokov na dan. zjutraj, opoldne in zvečer žit-ni zdrob ali kašo, dopoldne in popoldne pa krmno mešanico (otrobi, koruzni zdrob, moka, ribja moka, mleko, sesekljana zelenjava — rman, listki detelje, radič, mlade koprive regrat). Vsekakor je važ-o hranivo mleko. Krompirja ne dajemo tako zgodaj, solata tudi ni priporočljiva in ne preveč trdo kuhanih jajc, ker so težko prebavljiva. Z ostanki jedi iz kuhinje mora ' tudi biti previdni, ker so morda premastni ali preslani. Te živalice so zelo občutljive in kaj hitro dobijo drisko, ki je pogosto zanje usodna. vzročajo preglavice, ker delajo škodo na travnikih, rušijo poljske zidove itd. Zaradi tega smo se odločili, da bomo protestirali na primernem mestu v Trstu, naj ezule opozorijo, sicer se bo naše razmerje do njih poostrilo in ne bi hoteli, da bi prišlo do prepirov in spopadov. CROPADA Delavci Selada urejujejo in asfaltirajo te dni križišče pred spomenikom padlih v začetku naše vasi, prostor pri šoli ter pri obmejnem bloku. Zdelo se je, da bodo uredili tudi pot po vasi., Začeli v so že nekaj «brskati» a so kar na lepem prenehali. Zakaj? Kdo ve? Pravijo, da ni dovolj denarja Cesta iz Padrič v Gropado je zelo slaba, luknja pri luk nji. Sreča, da ni bilo hude zime in nalivov. Nujno potrebno je, da jo čimprej popravijo, sicer bodo vedno večji stroški. zaboj, ki ga razdelimo na dva | p0 petem tednu ločimo pe-dela. Prvi del ima ogrevalno j telinčke od jarčic, in jih kr-napravo, kamor se hodi ta mjmo po tem, v kakršen na- drobiš gret- Za toploto nam služi lahko vroča opeka, ovita s krpo, ali termofor, ali svetilka, ali električna žarnica Važno je pač le to, da je tam ves dan zadostna toplota. D-ugi del te umetne koklje Pa je brskališče, ograjeno z mrežo in posuto s peskom. Tam naj bo tudi koritce in napajalnik. Vse mora biti su- ho^in snažno. Seveda tudi za- I na)cupu valilnih jajc, in e men jih redimo, ali za pleme ali za zakol. Pri nas bi morali boli upoštevati bližino mesta, red.ti bi morali več malih živali, zlasti perutnine, kar je najbolj primerno za male kmetije, ki so pri nas v večini Predvsem pa bi morali izkoristiti pomoč, ki jo nudi kmetijsko nadzorništvo, pri PREČNIK varovano pred mačko, skobcem lisico in odraslo perutnino Tudi majhni otroci je bolje, da ne hodijo sami blizu. No; potem pa pride se krmljenje teh piščancev. To pa tudi ni tako preprosta zadeva. Je treba vedeti tudi nekaj o beljakovinah in vitaminih, pa še kaj. dnevnih piščancev. ZVISIN PADRICE Smo že enkrat omenili, da imamo v naši majhni vasi precej izobražencev. Med njimi je mlad učitelj, ki že dobro pozna vaško življenje in naloge, ki se naravnost vsiljujejo prav učiteljskemu poklicu. Ze izza prve mladosti in vsa študentovska leta je pomagal svoji hiši in se naučil ceniti in spoštovati kmečko delo. Kljub težkemu šolskemu delu izven svojega doma se s posebno ljubeznijo posveča kmetovanju in pri tem upošteva nova načela. Dajemo torej našega mladega rojaka za zgled ostali mladini, zlasti pa izobražencem, ki se sramujejo stopiti na njivo. Drugi domačin se je lotil perutninarstva. Naše gospodinje imajo priliko videti nove metode racionalnega perutninarstva. Pasma, kurnik, krmljenje, snaga i. d. so pogoji za dosego uspeha, najsi gojimo perutnino v večjem ali manjšem obsegu. Tudi ta primer je spodbuden. Svoj čas smo omenili, da je pot čez gmajno proti državni meji potrebna popravila. Upamo, da bo občina to upoštevala, ker je zaradi obmejnega prometa vedno bolj v rabi. Posebnih novic ni. Dela na polju nam ne manjka. Napisati pa moramo, da nam naši nepovabljeni gostje, ki stanujejo v bivših vojašnicah, po- ■ ■I ..............................................................................................III Zaradi ugodnega pomladanskega vremena je v polnem teku delo na polju. Letos se res ne moremo pritoževati nad zimo ki je bila zelo mila, saj ni bilo skoraj nič mraza. To je predvsem koristilo oljkam, ki ji-h je močno prizadela lanska huda zima, pa so si precej opomogle. Kakor smo že pred časom omenili, bi bilo zelo potrebno, da bi nas obiskali kmetijski strokovnjaki .in nam , pokazali, kako moramo ravnati z oljkami, jih obrezati, škropiti itd. Suhe veje bi bilo treba odstraniti, o-kopati zemljo in pognojiti. Ze pred časom smo čitali v ((Primorskem dnevniku«, da so na kmetijskem nadzorništvu obljubili, da bodo spomladi strokovnjaki obiskali naše kraje in nam dali potrebna praktična navodila. Upamo, da niso pozabili na svoje obljube, in da jih bomo v kratkem videli med nami. Glede oljk in bodočega razvoja te važne panoge našega kmetijstva moramo z veseljem beležiti vest, da so v Ricma-njlh končno sklenili, da bodo' z denarjem, ki so ga dobili za zemljišče, katero so prodali Ustanovi za industrijsko pristanišče, zgradili moderno o Ijšrno. Nekaj časa se je zdelo, da ne bo z novo oljarno nič, ker so nekateri trdili, da je ni več treba, ker so zmrznile oljke. Končno pa je vendarle zmagala zdrava zamisel, ki bo brezdvomno koristila razvoju oljčnih nasadov v Bregu. * * * Na Jožefovo smo imeli veliko število gostov, ki so prišli iz mesta in okoliških vasi v Ricmanje na vaški tradicinalni praznik in na izlet v naše kra je. Ricmanjci so imeli seveda levji delež, mnogo izletnikov pa je prišlo tudi v Boršt in v Boljunec. Izletnike radi sprejemamo v naše vasi in jim potrežemo, žal pa moramo tudi letos obsoditi početje nekaterih brezvestnih izletnikov, ki lomijo veje cvetočega drevja. Tako početje prav gotovo ni znak kulture, kmetom pa povzroča škodo in slabo kri Potrebno bi bilo, da bi policija pazila na to„ ker nimamo poljskega čuvaja, in kaznova la izletnike, ki bi nosili polomljene veje. * * * Končno moramo tudi omeniti, da bo v kratkem napeljan javni telefon v Ricmanje. Boršt, Lomjo in Mačkovlje. Vsa dela ima v svoji režiji podjetje TELVE. Delavci so že postavili drogove, kmalu pa bodo speljali tudi telefonske žice. Skoda, da so ponekod postavili gode, neravne dro-ve. Lahko bi jih zamenjali, dokler je še čas. Prebivalci tega področja so zadovoljni, da so se vendar uresničile njihove želje tudi glede telefona, ki je v današnjem tempu življenja neob-hodno potreben. Gostilničarji pa si obetajo, da bo polagoma narastel tudi- dotok izletnikov in gostov iz mesta, saj bo vse omrežje vključeno v mestno telefonsko omrežje. V ta namen bodo modernizirali tudi sedanjo telefonsko napravo v Dolini in Boljuncu. Do sedaj je bilo namreč precej nerodno, ker je bilo treba n. pr. iz Boljunca dobiti zvezo s Trstom preko Doline, kar je bilo večkrat zamudno. Po novi ureditvi pa bo telefonska zveza z mestom neposredna; pa ne samo z mestom, tudi z Nabrežino, Zgonikom in Re-pentabrom. Tako bo vsakdo lahko direktno telefoniral n. pr. iz Nabrežine v Ricmanje, ali od Domja na Repentabor, oziroma obratno, ali iz Trsta v omenjene vasi in iz vasi v Trst. * * * Kaže, da bo tudi naša občina, kakor je že miljska, priredila razstavo domačih vin. Take govorice so se namreč NA REPENTAB začele širiti med vinogradniki in zamisel je naletela na splošno odobravanje, čeprav ni še nič gotovega. Prav bi bilo, da bi tako razstavo priredili že v maju, vsekakor pred tržaškim velesejmom. Naša vina iz Brega in naši vinogradniki bi se morali bolj uveljaviti, ker to zaslužijo. Od dobro organizirane razstave vina bi nmeli korist naši kmetje, pa tudi občina, ker bi to brezdvomno privabilo lepo število Tržačanov, ki znajo ceniti našo dobro domačo kapljico. Naši župani in kmetijstvo Te dni so se na sedežu Kmečke zveze sestali župani slovenskih občin, pokrajinski svetovalec Grbec, tajnik Kmečke zveze in nekaj kmetijskih strokovnjakov, za ob-ravnanje kmetijskih zadev naše pokrajine. Ko so se porazgovorili o urbanistiki — v kolikor pride ta v naših občinah v poštev — in zavzeli enotno stališče da bodo občine pri tem zastopale načelo zaščite interesov kmetijstva, so načeli vprašanje naših kmetijskih razmer. Po prikazu stanja v naših občinah so župani uvideli, da je kmetijsko vprašanje v svoji osnovi zadeva, ki se tiče vseh občin v enaki meri. Doslej niso občine posvečale tej za naš gospodarski obstoj pomembni gospodarski veji, tiste brige, ki bi mogla prispevati k njenemu napredku. Zaradi tega smatrajo župani za potrebno vzbuditi v občinskih svetovalcih za kmetijstvo večje zanimanje. Sicer je pri vsaki občini referent za kmetijstvo a deluje le na papirju. Ali bi ne kazalo imenovati in dodeliti nekajčlansko komisijo, v kateri naj bi bili napredni kmetovalci, ki bi mogli z nasveti in predlogi mnogo koristiti? Zupani so sklenili, da se bodo zavzeli za ustanovitev teh komisij. Tudi bodo v bodoče stavili v proračun primeren znesek za kmetijsko propagando in skrbeli, da bo naše ljudstvo deležno pouka v kmetijstvu. Končno so se župani dogovorili, da se bodo zaradi teh vprašanj še sestali. SV. BARBARA Repeniabor s cerkvijo in ,y z vsemi zgradbami na skalnatem Grebenu, kakor so ga imenovali naši pradedje, je edinstven zgodovinski, pri- , rodni in umetnostni narodopisni spomenik, in upravičeno postavljen pod zakonito zaščito že pred leti. — Naš tržaški zgodovinar Matija £> Sila je napisal zgodovinsko kroniko tega najčistejšega spomenika našega Krasa sredi kraljestva kamna, postavljenega na živi skali, iž kamna od temeljev do skril-natih streh, — spomenik našim kraškim ljudem, ki so kamen lomili, ga klesali in mu vdihovali umetniške zamisli iz svojih potreb po o-brambi in pravici. Pred štirimi tisočletji prvič ograjeno ilirsko gradišče, je dalo i. prostor za malo cerkvico, i* nato za sedanjo romarsko cerkev, so Greben spet ogradili naši predniki pred tisoč- * letjem za varstvo pred divjimi mongolskimi napadi Madžarov in zatem Turkov. Okrog naše vasi je vse cvetju, breskve, hruške in češnje. Ker je lepo vreme čeprav se je zadnje dni nekoliko pokvarilo, imamo dela vrh glave, tako na njivah, kot v vinogradih. Najteže je pač tistim, ki delajo v tovarnah in drugod, v prostem času pa se mučijo pri delu na mali kmetiji, da se laže preživljajo. In takih je pri nas največ. Pred dnevi smo začeli saditi krompir in bomo skoraj že končali. Zemlja je bila precej suha; zadnji dež, čeprav ga ni bilo dosti, je prišel kot nalašč. * * * Po dolgi m mučni bolezni je umrl naš vaščan Erminij Kolarič, ki jih je imel nekaj čez 50. pokopali smo ga v nedeljo v Miljah, ker je umrl v miljski bolnišnici. Pogreba se je udeležilo veliko število domačinov in pokojnikovih znancev ter prijateljev. Srenjska hiša, zborovalni-ca vaških izbranih mož vse rejen taborske; srenje — spomenik neomejne življenjske volje naših Kraševcev za o-brambo svojih življenj, premoženj in pravic pred divjimi mongolskimi navali z vzhoda, a tudi pred beneškimi z zapada, pred pohlepnostjo n roparstvom fevdalnih graščakov in pred cerkveno samovoljo — je bila pred malo leti spet obnovljena v nekdanji podobi na živi skali. BO L IN A ŠEMPOLAJ Pred nekaj leti je ((Primorski dnevniki) priobčil sliko štirih bratov Kosmina: Ivana Josipa, Rudolfa in Avgusta. Sodili smo, da se ta grčava četvorica ne bo tako naglo ((razšla«. Pa je Ivanu, najstarejšemu od njih, sledil Rudolf m sedaj še 82-letni Josip. Kosminov dom je bil trdna kmečka h»ša, svoj čas prva v takratni občini Sempolaj. Na tem domu je ostal pokojni. Bil je veseljak, družaben, dober pevec in naprednega mišljenja. Takšni so tudi njegovi otroci: petero bratov in dvoje hčera, v narodnoosvobodilni borbi so nekateri mnogo pr,-spevali m tudi pretrpeli. Trije so v Jugoslaviji. Pokojni je bil do svojega 80. leta izredno trden, nato je pešal in v noči od nedelje na ponedeljek podlegel. V torek so ga na zadnji poti razen sorodstva izvtemši otrok m brata Avgusta iz Jugoslavije, spremljali "adalje pas^li sooje krave na domačini in mnogi znanci in prijatelji iz soseščine. Naš oktet mu je zapel žalostinke v hiši žalosti in ob grobu. Grob je zakrilo mnogo vencev in cvetja. Lahka mu zemlja! Izrekamo svojcev svoje sožalje. BOLJUNEC Zdi se, da se bomo v kratkem lahko okopali v javnem kopališču, ki so ga zgradili blizu športnega igrišča. Zgradba je bila dokončana že pred časom. Precej pa so se zavlekla nostranja dela in napeljave. Zdaj je že vse urejeno in upamo, da bo kopališče prav kmalu odprto. NABREŽINA Nekoč so gradili nove domove nad star vasjo, nato se je začela vas širiti okrog železniške postaje, danes pa je lov za prostor pod soncem v kamnolomih. Kaj ima ta najbo'j pusti del naše srenje tako mikavnega? Ali ni v tem poja- vu nekak notranji protest nasproti mestu in njegovi tesnobi? Človeka nekaj žene iz ubijajočega omotičnega mestnega vrveža v naravo — v višino, na sonce, v sveži zrak, v obsežno obzorje. To nudijo naši kamnolomi v izdatni meri. Tako in zaradi ugodne prometne zveze rastejo tukaj novi lični domovi in spreminjajo lice otožne kamnite sivine. Vsako, še tako skromno zelenje in cvetje pride v tem okolju veliko bolj do izraza. Letos bomo tukaj dobili novo 9-stanovanjsko ljudsko hišo, tisto, ki ji je občina odmerila gradbeni prostor v Sesljanu, a je po višjem nalogu morala od tega odstopiti in določiti drug prostor. Kocka tajnega glasovanja občinskega sveta je padla v prilog Nabrežini. Zavod za gradnjo ljudskih hiš ima v naši občini še mnogo posla, ker je brezdomcev vedno več. Sirjenje miramarske ceste je v glavnem končano. Lastniki podcestnih vinogradov pa ne vedo kaj bo z odškodnino za okvaro trt. Vse gre naglo, le zemljakove ;rpotujejo po starih kolovozih. To je vse prej kot pa razveseljivo. Tudi nas zanima usoda našega šolstva. Zato nas je razveselilo, ko smo zvedeli, da so popravke k državnemu o-snutku za slovenske šole, ki ga je pripravil sindikat slovenske šole, podpisali razen županov tudi naši občinski svetovalci. Rim naj nam da to, kar nam po vseh postavah pritiče! Od lanskega poletja so vsi občinski uradi v novem poslopju, ki so ga zgradili med Dolino in Boljuncem. Novi sedež županstva je res lep in ga sploh ni moč primerjati s prejšnjim, ki je bil v majhnih in neprimernih prostorih V starem sedežu so zdaj uredili zdravniško ambulanto ter urad dolinske srenje. Večja sobana pa je namenjena -a občinsko knjižnico. Občinska uprava bi rada lepo opremila knjižnico in nakupila nekaj knjig, kar bi bilo zelo potrebno in koristno za vse, zlasti pa za mladino. Toda višje oblasti so do sedaj vedno črtale vsako postavko v proračunu za to stvar. Zdi se nam, da bi morale višje oblasti take pobude podpirati, ne pa ovirati BRAČA CEROVLJE Prav malo se oglašamo v našem časopisu, ali vsako toliko je tudi pri nas nekaj novega. Pokrajinska uprava je prevzela delo za širjenje poti od glavne ceste v našo malo vasico. Kakor se zdi, bo ta cesta dovolj široka in bo neko prevozniško podjetje prevzelo tudi to progo, da bo vozil avtobus večkrat na dan tudi v Drago. Nova pot bo koristila posebno našim kmetom, pa tudi izletnikom, ki prav radi obiskujejo te kraje. I. C. Komisija zastopnikov šole, zdravstva in tehničnega oddelka, je pregledala parcele za novo šolo in izbrala zemljišča v borovcih ob cesti proti Sesljanu, oddaljeno kakih tri sto metrov od vasi. Ce se stvarno pretehtajo vse okoliščine, ki pridejo pri tem v poštev je to zemljišče v primeri z ostalimi, še najbolj primerno. Oddaljenost ni za otroke prevelika, pouk pa bo bolj učinkovit. Seveda bo šola #na mestu« šele, če bo imela spredaj primeren šolski vrt. Cerovčani smo dobro izko ristili marčne dneve in pripravili zemljo za novo letino. Repentaborski občinski možje so tudi razumeli nele zgodovinsko, pač pa tudi izredno turistično pomembnost Grebena, ki ob petkih in svetkih privablja tisoče tržaških izletnikov tudi z edin- i stvenim razgledom preko vsega Tržaško-Komenskega Krasa, od morja do alpskih grebenov, in so pomagali pri tem plemenitem obnovitvenem delu, ki seveda se davno ni povsem končano. A še mnogo vec! To Je pravi spomenik in muzej karonarske ustvarjalnosti naših trdih slovenskih Kraševcev, ki že dolga stoletja trgajo kamen iz gmajn in kamnolomov od Petrvice do Vrhovelj, ga klešejo in skladajo v ograde, zidovja in zgradbe, v orodja in posodja, umetniško upodobi lena in okrašena, navdihnjena s pristnim slovenskim ljudskim duhom, ki ga lahko razberemo iz narodnih okraskov tega krstnega kamna v zakristiji na Re-p*ntabru. na cerkvenih vratih. na kornih brih ali na vhodni kraški kalonl. ln ti ornamenti so prav taki kot na dolenjskih panjskih kočnlcah alt pri gorenjskih kozolcih in hišah pri gankih, opažih. ^ ^ Kamen, kamen na kamnu — trojno taborno obzidje v zaščito vaščanov iz Repna, Cola, Vogelj in Vrhovelj — Poklon je imel morda takrat komaj kapelico, kjer so se božjepotniki prvič poklonili cerkvi — za vhod mogočen stolp na živi skali. Sedanji vhod, kj mu je neutrudno prizadevni taborski župnik preskrbel nova vrata v starem slogu — je delo zadnjih stoletij, kraška kalona z sbožjn martros pa Je le iz leta 1865. Župnišče in spredaj cerkovnikova hiša so gotovo med najstarejšimi zgradbami na Taboru. Nad kletnim vhodom je vklesana letnica 1569; stari, sedaj zazidani vhod ima še gotski šiljasti lok. Naslonjeni na zidišče obzidja sta bili sedež domačih župnikov, zraslih iz ljudstva. Zadostuje tu ime našega tržaškega zgodovinarja Matije Sile, in se mnogo drugih. Sedanji župnik si že mnoga leta prizadeva za izgradnjo in obnovo Tabora v pristni domači spomenik in — kraški muzej. Foto MAGAJNA Goriško-beneški dnevnik Izvolitev komisije ECA v Števerjanu Komu naj koristi monopolizacija ? Pred, časom, je števerjanski občinski svet izvolil komisijo občinske podporne ustanove (ECA). V njej so samo predstavniki večine, to je organi-zacije SDZ, ki vodi občino. Poleg tega, se je z izvolitvijo omenjene komisije pokazala težnja, da bi v njej prevladovali predvsem sorodniki nekaterih svetovalcev večine. Skoraj istočasno so tudi v sovodenjski občini izvolili komisijo občinske podporne u-stanove, vendar so za razliko od števerjanskih voditeljev občine pokazali sovodenjski veliko večji čut za sodelovanje, da ne rečemo smisel za demokracijo in čut odgovornosti do tako važne ustanove, ki odloča, kateri izmed občanov je potreben občinske podpore. Nekateri števerjanski občinski možje so s tem pokazali, da si hočejo lastiti monopol nad občino in njegovim prebivalstvom, toda pozabljajo, da jim volilni rezultati tega oblastila nikakor ne dajejo, niti jim ga ne daje večinski volilni zakoni Po našem mnenju je nujno potrebno sodelovanje v občinskem delovanju, sodelovanje v toliko večji meri kolikor manjša je razlika med glasovi, ki jih je prejela ena ali druga stran. Stever-janska občina je premajhna, da bi lahko imela po več garnitur ljudi,' ki bi bili sposobni voditi občina brez posvetovanja in sodelovanja in obenem tudi brez napak. Mogoče je napraviti prvo, ni pa se mogoče istočasno izognili drugemu: mogoča je monopolizacija oblasti nad občinsko politiko do njenega najmanjšega dejanja, ni pa se mogoče istočasno izogniti napakam. Zato skupno s kritiko politike večine v števerjanski občini izražamo mnenje, da je ootrebno nadaljevati po poti konstruktivnega sodelovanja v korist vseh občanov na podlagi gesla: več ljudi več ve. Kdor pa bi tega načela ne hotel dojeti, bi le dokazal popolno pomanjkanje demokratičnega čuta in čuta odgovornosti za občinske zadeve. Seja pokrajinskega sveta Zavrnjena resolucija opozicije o varilcih Sinočnja seja pokrajinskega sveta v Gorici je bila v celoti posvečena upravnim vprašanjem. Na začetku seje je sindikalni predstavnik svetovalec Bergamas predlagal predsedniku pokrajine odv. Culo-tu, naj pokrajinski svet sprejme njegovo resolucijo o električnih varilcih, ki je v bistvu enaka resoluciji, ki jo je na predlog dveh svetovalcev (predstavnik CGIL in CISL) sprejel na eni izmed zadnjih sej občinski svet v Tržiču, ki pa je vendar tako prikrojena, da se je iz vsebine videlo, da gre za resolucijo pokrajinskih svetovalcev, da se čim-prej ugodno reši spor z električnimi varilci v trziski ladjedelnici. Predsednik odv. Culot je zavrnil Bergamasovo resolucijo, češ da ni dovolj utemeljena. Pač pa je svetovlaec Krščan- ske demokracije Botegaro predlagal drugo resolucijo, ki je bila sprejeta z glasovi Krščanske demtkracije in glasom SDZ (odvetnik Sfiligoj). Proti resoluciji (predvsem zaradi protesta proti načinu, s katerim je bila zavrnjena prva predložena resoiucija sindikalista Bergamasa), pa je glasovalo vseh sedem opozicijskih svetovalcev: štirje svetovalci KPI, svetovalec Grassi (PSI), Miladin Černe in Sdri-gotti (PSDI). Sprejeta resolucija sicer priznava poslabšanje gospodarskega položaja v Tržiču zara-1 di 28 dni trajajoče stavke, vendar zahteva sporazum med električnimi varilci in ravnateljstvom CRDA «na podlagi pravičnosti in v zadovoljstvo obeh strank.« Seja konzorcija CAFO v Gradiški V petek ob 16. uri bo seja konzorcija CAFO v Gradiški. Nanjo so povabljeni župani vseh občin, ki so članice konzorcija. Med drugimi bosta seji prisostvovala tudi župana iz Sovodenj in Doberdoba-Namen sestanka je izvolitev novega predsednika CAFO. K«------- STEVERJAN V soboto seja občinskega sveta V soboto 6- aprila ob 18. u-ri bo seja števerjanskega ol> činskega sveta, na kateri bodo svetovalci razpravljali o treh točkah dnevnega reda. Predvsem bodo razpravljali o letošnji zimsk; pomoči, ki je bila števerjanski občini nakazana v višini pol milijona lir. Z omenjeno vsoto namerava županstvo napraviti kakšno javno delo z brezposelnimi delavci. ■■ .... Zanimiv sestanek v Rupi Občani so razpravljali o občinskih vprašanjih V Rupi so se pretekli torek sestali številni občani, da se skupno z občinskima možema Salomonom Tomšičem in Karlom Kosičem, ki zastopata Rupence v sovodenjskem občinskem svetu, pomenijo o važnih domačih problemih, ki jih bo morala rešiti občinska uprava. Najprej sta odbornika poročala o dosedanjem poteku občinskih sej in povabila prisotne, da se teh sej udeleže in tako od blizu spoznajo delovanje občinske uprave. Nato pa so udeleženci sestanka pregledali najnujnejša dela, ki jih bo treba izvršiti v Rupi: ureditev vodnjakov in napajališč, vzdrževanje cest in poti. Občani so se pogovorili tudi o potrebi napeljave telefona v Rupo in Gabrije in še o drugih važnih vprašanjih. S sestankom so bili vsi zadovoljni in so sklenili, da se bodo ponovno sestali in to pred vsako sejo občinskega sveta ter povabili še druge občane na zanimiv pomenek. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v GORICI priredi v NEDELJO 7, APRILA ob 16. uri v prosvetni dvorani Korzo Verdi 1 PEVSKO-BALETNI KONCERT sodeluje: šola za klasični balet iz Trsta in mladinski pevski zbor Dijaškega doma iz Gorice Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Izboljšanje mezd uslužbencev barov in kavarn Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da so bili s 1. marcem izboljšani delovni pogoji nameščencev barov, kavarn, pivnic, slaščičarn in podobnih lokalov. Lastniki takih lokalov so vabljeni, da na sedežu Zveze trgovcev vzamejo nove razpredelnice za mezde. «»-------- Zamenjava bankovcev do 30. junija 1957 Zakladno ministrstvo sporoča, da so podaljšali rok za predložitev bankovcev po 10 in 5 lir zakladnim uradom do najkasneje 30. junija 1957. tHItmilllllMIlllllfllUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIINIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIflll Koristno delo in ljudske knjižnice v Gorici Knjižnica ima že nad 3.500 knjig - V čitalnici lahko dobite dnevnike in številne slovenske revije in mesečnike Vesti iz Štandreža Tudi slovenski napis nad trgovino konzorcija! Letošnja košnja detelje bo tri tedne prej kot lani Na Piloščah bo Kmetijski konzorcij iz Gorice odprl podružnico, ki bo kmetom iz Štandreža in Sovodenj v veliko pomoč, saj jim bo prihranila pot, ki jo morajo marsikdaj napraviti v mesto samo zaradi nakupa kakšne malenkosti, ki jo nujno potrebujejo. Trgovina je skoraj popolnoma opremljena. Na pročelju so nabili tudi napis, ki pa je v naše veliko začudenje samo v italijanščini. Čudimo se, da pokrajinski voditelji Kmetijske- Se vedno je mnogim gori-škim Slovencem, posebno pa mladini, neznano kulturno bogastvo, ki ga človeku, željnemu novega znanja in dobrega razvedrila, lahko nudita slovenska Ljudska knjižnica in čitalnica v Ul. Ascoli 1. Čeprav je od središča le nekaj korakov do starodavne hiše, v kateri so prostori čitalnice in Ljudske knjižnice,1 pa vendar je obisk čitalnice, ki je odprta vsak dan od 8.3U do 12. ure in od 15. do 18. ure razen ob sobotah poppl-dne in ob nedeljah še zelo skromen. Čitalnica ima vsak dan na razpolago svojim či-tateljem časopise, med katerimi boste našli: Primorski dnevnik, Sočo, Matajur, Cor-riere di Trieste, Ljudsko pravico, Slovenski poročevalec, Gospodarstvo, Ljubljanski dnevnik, Primorske novice. Poleg njih boste lahko segli tudi po revijah, kot so znana Tedenska tribuna, Jadran, prekrasen Planinski vestnik, Kmečki glas, zanimive Naše razglede, znanstveno revijo Proteus, Našo sodobnost, Nova obzorja, Jezik in slovstvo, filmsko revijo Film, Kodno grudo, Tovariša, humoristični list Pavliho, literarno revijo. Besedo in druge,. Kdor bo zašel v čitalnico, bo prav gotovo stopil tudi v Ljudsko knjižnico, ki jo poznajo že mnogi redni čitatelji. Ta slovenska knjižnica, ki bi lahko zadovoljila tudi najrazličnejše knjižne okuse, ima že več kot 3.500 knjig. Ta številka se veča iz dneva v dan. Prav v zadnjem času je prišlo mnogo novih del, ki zaslužijo vso pozornost ne samo rednih čitateljev marveč predvsem tistih, ki niso še segli po dobri knjigi, katero za skromno pristojbino dobite na posojilo lahko vsak dan. Ljudska knjižnica je odprta vsak dan razen ob sobotah popoldne in ob nedeljah od 8.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure. Morda bo ljubitelje dobrega berila zanimala zadnja pošiljka knjig, med katerimi bedo našli: M. Mitchellove znano delo «V vrtincu«, F. Finžgarja »Pod svobodnim soncem«, A- Rebule «Vinograd rimske cesarice«, Silonejevo «Vino in kruh«, Kalanov »Veseli veter«, Grabeljškovo »Dolomiti se krušijo«, Hemingwayevo znano delo »Starec in morje«, Mencingerjevo »Moja hoja na Triglav«, Hugojeve »Pomorščake« in še druga velika dela svetovnih in slovenskih klasikov. Citatelje bo najbrž zanimalo tudi, da jim je v Ljudski knjižnici na razpolago »Ljubljanski Zvon«, odnosno vsi njegovi letniki od 1881. pa do 1940. leta. di podeželski mladini, ki bo v knjigah lahko našla tisto, kar ji šola ni mogla ali uspela dati. V knjižnici imajo tu di lepo število mladinskih knjig in mnogo knjig za naše najmlajše, kakor so: Kekec, Mareličin sin. Moj dežnik jč lahko balon, Eskim-ček, Kitajske in koreiske pravljice, Laž ima kratke noge, Jure in njegova ušesa itd. «»------------------ Kolesar zaletel v jezuitskega patra Ko je včeraj dopoldne stopil iz cerkve na Placuti 77-letni jezuit Don Emilio Chie-soni se je vanj nepričakovano zaletel neznan kolesar, ki je privozil iz Ul. Orzoni. Patra je podrl na tla tako močno, da so morali poklicati rešilni avto, ki je Don Chiesonija odpeljal v bolnišnico Sv, Justa. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov. ga konzorcija niso upoštevali dejstva, da bodo v tej trgovini kupovali samo naši ljudje in da bi prav zaradi tega bilo potrebno, da je že zaradi pravilnega odnosa do njih prav izpostaviti tudi slovenski napis. Dež v noči med petkom in soboto je premalo namočil zemljo, ki je precej izsušena in potrebuje moče za dobro rast pridelkov. Glavna dela na polju so končana, sedaj kmetovalci opravljajo razna drobna dela, zlasti vrtnarji so te dni 'precej zaposleni. Detelja dobro kaže. Zgodnja pomlad je pripomogla, da bo košnja letos vsaj tri tedne prej kot je bila lani in predlanskim, ko je zapozneli mraz potegnil zimo tja do polovice pomladi. Pomoč INAM ZK Ker ambulanta goriškega Zelenega križa v več kot 40 odst, primerov služi za prevoz na delu ranjenih ali doma obolelih zavarovancev I-NAM, je predsedstvo tega zavoda pred dnevi sklenilo pokloniti goriškemu Zelenemu križu vsoto 150.000 lir. Nezgoda vespistov Včeraj ob 18. uri sta se 21-letni Gianni Pmausig in 20-letni Nuccio Visintir., oba mehanika, capeljala z vespo iz Podgore na obisk k znancem v Mošo. Na nekem ovinku v vasi pa sla zavozila v grušč, se prevraiia v obcestni jarek in se hudo poškodovala. Pi-nausigu \o v gcriski bolnišnici ugotovili pretres možgan in domneven ziom kolka, zaradi česar se bo zdravil 20 dni. Visint-.nu pa so ugotovili rano na levem stegnu in bo ozdravel v osmih dneh. llllllllllllllllllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItnillllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIllllllMIIIIIIIIIII Nekaj besed o vprašanjih Oslavcev Občinska pot «na brjaču» naj se čimprej popravi Drevje je že v cvetju - Prve češnje bodo morda že okoli 1. maja Sedaj, ko je napeljava vo-[bolj naklonjena kot lanska. Drevje je skoraj vse v cvetju. Ce vreme ne bo prineslo presenečenj, bomo letos jedli prve češnje vsaj tri tedne prej kot lani. Morda se bo to zgodilo že pred začetkom maja. «»------- Cesta zaprta za promet Zaradi napeljave vodovoda v St. Maver bo od ponedeljka 1. aprila dalje za 20 dni zaprta cesta Pevma - St. Maver. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Sv. Justa na Korzu Italia 102, tel. 31-52, do 12. ure pa je odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. dovoda na Oslavju končana, prihajajo vedno bolj do izraza pomanjkljivosti podjetja Franzot, ki je vodovod na-peljavalo. Pri tem ne mislimo na vodovod, ampak na zaključna dela, ki jih je podjetje opravilo na primer «na brjaču« (Lenzuolo bianco). Medtem ko so glavno cesto počistili in bodo v kratkem, kakor se govori, zasuli na njej tudi jame, ki so nastale, ko se je material ulegel, je pot «na brjaču« izredno slaba. Preden so izkopali jarek za vodovod, so prebivalci tamkajšnjega naselja, sestavljenega iz sedmih hiš, temeljito popravili občinsko pot. Podjetje Franzot jo je po napeljavi vodovoda pustilo v tako slabem stanju, da je v deževnem vremenu vožnja po njej skrajno neprijetna in tudi nevarna, ker se razmočena zemlja udira pod kolesi. Prebivalci omenjenega zaselka pričakujejo, da bo županstvo pregledalo, kako je bilo delo opravljeno in zahtevalo od podjetja, kateremu je bila zaupana napeljava vodovoda, da pusti ceste v takem stanju kot jih je našlo, kajti nihče ne more zahtevati Število knjig je torej ve- niti pričakovati od vaščanov, liko in vsak si bo lahko iz- da si bodo pot še enkrat sa-bral knjigo po okusu. Poseb- mi popravljali in jo vzdrže-no priporočamo obisk knjii- vali. nice naši srednješolski pa tu-1 Letošnja pomlad je veliko Ugo Tognazzi gostuje jutri v Gorici Jutri zvečer bo nastopil v gledališču Verdi s svojo skupino znani italijanski komik Ugo Tognazzi. Kot je znano, je Tognazzi pred časom zapustil variete in se posvetil komični prozi. Pretekli teden je z uspehom nastopal v Trstu, jutri pa bo gostoval pri nas s komedijo Alfreda Bracchija «Zenski zdravnik«, S Tognaz-zijem nastopajo še Lia Zop-pelli, Isabella Riva, Romolo Costa, Elena Cotta, Gianni A-gus in drugi znani igralci. Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča Verdi. Prvi sedeži stanejo 1.200 lir, drugi pa 1.000 lir. «»------- S kolesom se je prevrnil V petek ob 1.30 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 46-letnega Valena Gavana iz Ul. Taviani 34. Ga-vana se je peljal s kole- som po Drevoredu XX. septembra, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri padcu je z glavo udaril ob tlak in si pri tem pretresel možgane. V bolnišnici so mu ugotovili še odprto rano na levi roki, tako da bo ostal več časa na zdravljenju. Pri padcu si je zvila gleženj Včeraj opoldne se je nenadoma spodrsnila 23-letna delavka Emma Gabassi iz Me-dee. Poklicati so morali Zeleni križ, ki jo je odpeljal v bolnišnico, kjer so ji ugotovili izvin levega gležnja. O-zdraveia bo v 20 dneh. IIIII1IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) — KINO — CORSO. 14.00: «Guendalina», J. Sassara, R. Vallone, S. Koscina, v barvah. VERDI. 14.30: »Osemnajstlet- ne«, M. Alassio, v cinema-scopu. VITTORIA. 15.00: «Prva lini-ia», J. Falance. CENTRALE. 15.00: «Zaročenci smrti«, S. Koscina, R. Bat-taglia, v cinemascopu in technicolorju. MODERNO. 15.00: »Mi smo ši udarec glede tega pa je francoska vlada dobila v sredo, ko je francoski general Pariš de Bollardiere, ki je bil poveljnik enega področja v Alžiru, po razgovoru, ki ga je imel z generalnim rezidentom Lacostom in vrhovnim poveljnikom francoskih čet v Alžiru generalom Sa-lanom, dal ostavko v protest proti surovemu postopku francoskih okupacijskih sil proti Alžircem, torej proti postopku ki je, kot je La-coste rekel, sv nasprotju s francoskimi tradicijami». • * * Iz Alžira stopimo malo na Vzhod. V noči med petkom in soboto je prvič po anglo-francoskem napadu na Egipt krenil po Sueškem prekopu, iz Sueza proti severu, večji konvoj desetih ladij. To pomeni, da je začela ta velika plovna pot vršiti svojo nalogo. Toda k tej pozitivni ugotovitvi moramo dodati, da se razmere v tem delu sveta nikakor ne jasnijo, pač pa da se nevarnost morebitnega ponovnega spopada veča. Naser je sicer v svoji spomenici Združenim državam pojasnil svoje gledišče in pristal na osnovna načela, na katerih je temeljil carigrajski sporazum o plovbi po prekopu ter celo na nekatera načela iz egiptovsko-britan-skega sporazuma iz leta 1936 glede pravic, ki jih je tedaj dobila mednarodna družba za izkoriščanje Sueškega prekopa. Vendar se vsa ta načela tičejo le formalnih pogojev za plovbo po prekopu, dočim se Egipt nikakor ne namerava odpovedati pravicam suverenosti, ki mu pripadajo. Naser je pristal, da bi Združeni narodi imeli pri prekopu nekaj besede, vendar to v glavnem v iijienu Egipta ne pa kot so pred časom predlagali Angleži in Francozi, da bi imela glavno besedo v prekopu mednarodna družba koristnikov prekopa. Egiptovski sosed Izrael pa še vedno grozi zaradi področja Gaze in zaliva Akaba z vojno. Športni dnevnik Tudi Jugoslovani imajo težkoče s sestavo nogometne reprezentance Beara in Zekovič poškodovana, Horvat, Sekularac in drugi izven forme - Mitič in Bobek zopet odlična Ce imajo Italijani skrbi s | dve tekmi s sovjetsko repre- sestavo svoje nogometne reprezentance, ki se bo v razdobju enega meseca kar trikrat srečala s svojimi nasprotniki (Severno Irsko, Jugoslavijo in Fortugalsko), pa nimajo Jugoslovani nič manjših. Prav tako kot pri Italijanih, je namreč tudi pri njih večje število dosedanjih standardnih članov reprezentance izven forme ali drugače neuporabnih, počenši od poškodovanega Beare do postaranega Horvata. V kolikšni meri bosta obe reprezentanci rešili svoje notian]e probleme, se bo najboije pokazalo 12. maja, ko se bosta med seboj direktno pomerili v Zagrebu, nekaj indicijev pa bomo dobili že prej in sicer ob srečanjih Italije s Severno Irsko in Jugoslavije z Grčijo 5. maja. Za t: dve srečanji sta oba zvezna kapetana že sklicala kandidate na skupne treninge in medtem ko smo o pripravah italijanskih nogometašev že poročali, objavljamo sedai še nekaj podatkov o pripravah jugoslovanske enajstorice: Zvezni kapetan Aleksander Tirnamč je včeraj sklical na skupni trening za A reprezentanco naslednje kandidate: vratarje: Beara, Stojanovič, Vulič: branilce: Belin. Crnkovič, Herceg; krilce: Boškov, Krstič II., Mitič, Sar.tek; napadalce: Zebec, Vuka-s, Milutinovič, Bobek. Veselinovič. Lipošmovič. Rajkov, Ko-stič, Antič. Kot je torej videti, ni med kandidati Horvata, Zekoviča, Ognjanova. Toplaka in še nekaterih, pač pa sta zopet poklicana stara stebra Mitič in Bobek, ki baje doživljata drugo mladost. Preseneča tudi, da je bil poklican Beara za katerega je znano, da je poškodovan in da ne nastopa za svoj matični klub Crveno zvezdo. Čudno je tudi, da so izpustili Toplaku ki je na zadnjih tekmah odlično igral. Odgovorni činitelji so se pred tem: in podobnimi očitki zavarovali z izjavo, da niso vrata J reprezentanco zaprta nikomur in da se lahko sedanjim kandidatom pridružijo se novi. Opazovalci Fiorentine odpotovali v Beograd Florenca, 30. — športni direktor !• iorentine Giachetti in igralca Rosetta ter Cervato so danes zjutraj odpotovali v Beograd, kjer bodo jutri prisostvovali tekmi Crvene zve-de proti Zagrebu za državno prvenstvo. Namen tega potovanja je jasen. Ogledati si pač hočejo enajstorico, s katero bo Fiorentina igrala v sredo 3. aprila v Beogradu prvo tekmo za pokal evropskih prvakov. Preostalo moštvo Fiorentine bo odpotovalo v Beograd v ponedeljek, takoj po tekmi za državno prvenstvo v Genovi. Trener F.orentine je izjavil da bo njegovo moštvo nastopilo v Beogradu — če seveda ne bo r epredvidenih ovir, s svojo klasično postavo. <■», — l. 1958 dve tekmi Anglija-Sovjetska zveza LONDON, 30. — Danes so v Londonu sporočili, da bo angleška nogometna reprezentanca igrala prihodnje leto zentanco. Doslej se obe držav ni moštvi nista še nikoli srečali. Prva tekma bo v Moskvi 18. maja 1658, druga pa v Londonu 22. okt. istega leta. «»------- ŠPORT IN POLITIKA Marosan odgovarja Puskasu BUDIMPEŠTA, 30. — Madžarski minister za šport Marosan je včeraj zvečer označil bivšega kapetana madžarske nogometne reprezentance Pu-skasa za renegata. Dejal je, da bo Puskasa doletela ista usoda kot vse druge renegate. V odgovor na članke, v katerih KINO SKEDENJ predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 16. uri Metroscope barvni film. SAADIA Igrajo: Cornel Wilde, Mel Ferrer je Puskas govoril o bednem in trdem življenju na Madžarskem, je Marosan dejal: »Ravno Puskas pravi to, Puskas, ki je živel z deset tisoči forintov in več avtomobili, kateremu je bilo dovoljeno prinašati iz inozemstva vtihotapljeno blago...« KOLESARSTVO MILAN, 30. — Francosko kolesarsko moštvo, ki bo tekmovalo na dirki za veliko evropsko nagrado za zlat pokal Sa-rom, bodo sestavljali: Jacques, Anquetil, Darrigade in Fore-stier. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 31. t. m. ob 16. uri Metro barvni film: Vitezi okrogle mize Igrajo: Robert Taylor, Ava Gardner m Mel Ferrer Janc na CfiMimh predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 15. uri in v ponedeljek 1.4. ob 18. uri Paramount barvni film: «MostovivToko-Riju» Igrajo: GRACE KELLY, WILLIAM HOLDEN, DRIC MARCH, MICKEY ROONEY FRE- PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca D Aosta 88 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji ra prevoz blaga v Jugoslavijo Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! r s za hišo: E BRISAČE - RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE t.t.d. V s E za šport-ribiča, morsko ribarjenje t AVTOMA'. SKI APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELL A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 stebri«. •.aoooooooooooooooaooooaoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooeoooooooooo&oooooooooooooooooooooooooooooooooooooocjoooooooooooooe tobusom. Sonce je komaj vzšlo, ko smo bili že v Sfi' liču. Bilo je res nekam prezgodaj za obiske, pa saj smo na vasi, kjer so že vsi prebivalci zgodaj pokonci. Povpraševal sem najprej po tistem odvetniku — domačinu, ki s svojima otrokoma, kakor sem že svoj čas v drugem opisu omenil, govori hr- ] Etnografski in folklorni zapiski s 3. obiska hrvatskih naselbin v Južni Italiji f RIHARD 1 OREL proučevat te kraje in narečje. Ko sem stopil z voza, sem naletel na gručo radovednih ljudi, ki je obdala avtobus. Mnogi so me koj spoznali in prijazno pozdravljali; jaz pa sem pohitel na običajno stanovanje. Nato sem odhitel poiskat mladega prijatelja visokošolca, kate- F,5Jl r—W —, remu smo letos s posebnim eakovano, posebno zaradi ti- prizadevanjem pripomogli, da cije, Nemčije, Švedske, Ho-stega visokošolca-elavista, ki Naslednjega dne zjutraj ob lepem vremenu sem se vse-del pravdčasno v avtobus, ki vozi iz Termolija v Canapo-basso. Spotoma smo se ustavljali po vseh vaseh, kar sem že opisal v prejšnjih spisih. V Acquavivo (Kruč), glavni kraj teh naselbin, sem že napovedal svoj prihod teden prej, da ne bi prišel nepri- znanje v jezikih, literaturi in umetnosti jugoslovanskih narodov. Letošnji (1956) seminar za inozemske slaviste je bil prej 12 dni v Zadru, potem pa v Zagrebu. Na njem so predavali priznani jugoslovanski jezikoslovci, u-niverzitetni profesorji in drugi znanstveni delavci. Poleg 35 štipendistov iz Fran- se je vrnil iz Zagreba pred nekaj tedni. Po dobri uri vožnje sem bil na kraju. Z motornimi vozili se daljave dandanes jako približajo. Moremo si predstavljati, kako mučno in dolgočasno je bilo potovanje, posebno po teh samotnih krajih pred pol stoletja, ko je prihajala večina raznih znanstvenikov in folkloristov. »poznavat in je bil sprejet in odšel na landske, Norveške, Danske, sedmi povojni seminar, ki ga Anglije, Avstrije in Italije, je priredila filozofska fakul- so se seminarja udeležili tu- teta zagrebške univerze za di drugi slavisti. Slušatelji inozemske slaviste. Pet od tega seminarja doživljajo na vseh seminarjev je bilo do- tak način prvi neposredni slej prirejenih v Zagrebu, stik z našim jezikom in li- Na tem seminarju se vsako teraturo. Tako sem bil prav leto zberejo slavisti iz uni- radoveden, kaj mi pove o verzitetnih središč raznih dr- vse r, kar je videl in slisal. žav, posebno iz Zahodne Ev- Bil je doma in našel sem rope. Prežive 25 dni v Ju- ga pri knjigah, goslaviji in pridobe novo Ves navdušen mi je začel pripovedovati v prav lepi hrvaščini kot vsak drug študent. Doslej, to je lani m predlanskim, je govoril z menoj in mi razkladal največ le po italijansko, kar je bilo zaradi boljšega umevanja za takrat prav. Jaz sem pa tudi menil, ne da bi mu bil to dejal, da si ne upa govoriti hrvaščine, ker je morda ne obvlada popolnoma in da se boju, kaj pogrešiti. Sam pa je tudi ne znam več kot toliko. Pripovedoval mi je, kako je bilo, koliko znanja je pridobil v tako kratkem času in koliko novih ljudi je spoznal. Peljali so jih ob koncu tečaja si ogledat nekatera mesta kot Beograd, Ljubljano itd. In ne vem zakaj mu je Ljubljana napravila najprijetnejši vtis; morda, ker je manj hrupna ali zaradi sloga hiš z obilnim zelenjem okoli, ali zaradi drugačnega značaja ljudi, s katerimi je prišel v stik. Omenil mi je tudi, da se je seznanil s slikarjem Jakcem, saj so ga hoteli vsi spoznati kot predstavnika tistih maloštevilnih ljudskih 'ŽVf mm p!i || i %■ Sfiiič (San Felice del Mollse ali S. Felice Slavo) skupin srbohrvatskega porekla, ki so se ohranili v Južni Italiji. Iz Zagreba je prinesel celo skladovnico leposlovnih in znanstvenih knjig. Na splošno se lahko reče, da je imel lepa doživetja, ki so se mu globoko vtisnila v spomin. Vnaprej se bo že sam pozanimal, ko ima pot ' uglajeno, da lahko ostane tam kak semester, da tako izpopolni svoj študij hrvat-skega jezika in književnosti. Meni je bil jako hvaležen za uspelo posredovanje. Obiskal sem nato pridne pevke, ki so mi ob prvem obisku zapele tiste lepe dalmatinske pesmi. Ta dan sem opravljal obiske tudi po drugih družinah in trgovinah ter se mimogrede razgovar-jal o svojem prihodu in delu ter proučeval njihovo govorico in izročila. V Kruču tako rekoč nisem imel pravega posla, delo me je sililo v Sfiiič in Mundimitar, kjer sem pustil še nekaj nedovršenega glede zapiskov. In takoj drugi dam rano sem se odpeljal tjakaj z av- vatsko. On sam govori dobro, ker se je že izvežbal med vojno, ko je bil na Hrvatskem v Karlovcu. Zal sem zvedel, da se je letos preselil z družino v Kambo-vaš (Campobasso) zaradi otrok, da hodijo tam v srednje šole, in zaradi odvetni- ških poslov. Sicer pa da Prl' haja večkrat semkaj, kjer ima hišo in nekaj posestva. Pustil sem tu zanj nekaj L' stov s prepisanimi narodnimi pesmimi, ki sem jih tu lani nabral. Nekateri domačini so se zanje tudi zanimali in segali po njih, ko so videli, da so tako razmnožene. (Nadaljevanje sledi)