/m>*
s-yu6uce.'«
NO. 124-

/UiERIŠk/t DOMOVI^/1
Bi
UrJes
S V/neu 5'25-5^|CAN IN SPIRiT
oJ 0c/ IN LANGUAGE ONLY
nesi
-14092-
-	SLOVENIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAPCB
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indiaimpons, nonaa, Liy, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1979
Spet držaji udar v Bolivi)!; vladar je pGlkeviiik L iifJissch
LA PAZ, Bol. — Zgodovina Bolivije je predvsem zgodovina državnih udarov, ki so jih izvedli vojaški častniki. V 154 letih politične neodvisnosti je bilo v tej latinskoameriški državi približno 20 0 državnih udarov. Bolivijci so leta 1970 pretrpeli kar tri preobrate v enem dnevu.
Voditelj najnovejšega udara je desničarski polkovnik Alberto Natusch. Prvi znaki kažejo, da ga podpira večina visokih častnikov oboroženih sil. Natusch je strmoglavil vlado 68-letnega predsednika Walterja Guevare, ki je bil izvoljen v svobodnih volitvah pred 3 meseci. Vlada, ki ji je načeloval Guevara, je bila prva civilna in zakonita vlada v Boliviji v zadnjih 10 letih.
Pripadniki vojske so zasedli ali oblegali vse glavne točke v La Pazu in drugih večjih mestih in jih še nadzorujejo. Študenti in delavci, ki udaru in usmerjenosti nove vlade nasprotujejo, so povzročili nekaj izgredov, ki jih je vojska vsaj začasno zatrla z uporabo orožja. Opozicijski voditelji so proglasili splošen štrajk, ki še traja.
Dobro poučeni krogi v La Pazu menijo, da bo polk. Na-tuschu nemogoče dolgo obdržati položaj. Nekateri častniki že pripravljajo preobrat, trdijo, in Carterjeva vlada je takoj ustavila vso gospodarsko in drugo pomoč Boliviji. “Naš cilj je, da se Bolivija čim prej vrne k demokratični ureditvi,” je izjavil neki ameriški uradnik v Washingtonu.
-----o------
Število gverilskih napadov v Južni liriki so stalno vesa
SOWETO, Juž. Afr. — Zadnja leta je prišlo do več krvavih izgredov v veliki črnski naselbini Soweto, blizu mesta Johannesberga. V So-wetu živi približno 1,500,00C ljudi. Kljub povečanim pritiskom močno oboroženih južnoafriških policijskih sil se število gverilskih napadov veča. Naj novejši dokaz, da so črnci ustanovili dobro organizirano uporniško gibanje, je bil napad na policijsko postajo v Sowetu, v katerem sta dva črnska policaja izgubila življenje.
Južnoafriška vlada je sporočila, da je skupina 4 gverilcev delala po navodilih Sovjetske zveze in da je uporabila sovjetsko orožje, posebno avtomatsko puško tipa AK-47. To je bil že drugi napad na takšno policijsko postajo v Sowetu v zadnjih 6 mesecih. Vsi napadalci so se uspešno umaknili po napadu kljub obširni raciji, ki so jo uvedli policaji. Niti enega osumljenca niso aretirali.
Zastopnik policijskih oblasti je priznal, da pričakujejo več takih gverilskih napadov.
■■■■iHIMHHHiVIMMMr M M M M ■
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 54 F. Jutri bo pretežno oblačno z možnostjo krajevnih neviht do 70%. Naj višja temperatura bo okoli 56 F.
Novi grobovi
Mary Vidmar
Preteklo soboto, 2. novembra, je v Euclid General bolnici umrla 94 let stara Mary Vidmar, roj. Pikovnik, vdova ipo leta 1960 umrlem možu Franku, mati Mary J'. Oblak Shannon in Josephine Ogreen (pok.), stara mati Dorothy Max, Raymonda Ogreen (pok.), Dolores Dekleva, Franka Oblak in Arlene Kas-cak, 12-krat prastara mati, 3-krat pra-prastara mati, sestra Antona, Mary Fajdiga in Franka (vsi pok.). Pbkojna je bila dolgoletna faranka pri cerkvi Sv. Kristine v Euclidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Elvd., jutri, v torek, v cerkev sv. Kristine ob 9.15 dopoldne, nato na Kalvarijo. Na Mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.	-
Viktor Laurich
Po dolgi bolezni je umrl 71 let stari Victor J. Laurich z 294 E. 264 St. v Euclidu, rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Batovskv, oče Dorothy Kralic in Viktorja, stari oče Kimberly Ann Kralic, brat Wil-liama, Mary Ivanc (pok.), Frances Rutar (pok.), Mary Miklusev, Josepha in Franka, zaposlen kot poštni uslužbenec v Beachwoodu skozi 38 let, do svoje upokojitve. Pred leti je pokojnik živel v sen-klerski naselbini. Bil je član Kluba slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob 8.45, v cerkev sv. Williarna ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Rudolph Venci
V Huron Road bolnici je umrl 72 let stari Rudolph Venci z 1198 E. 177 St., rojen blizu Zagreba, na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA i. 1921, mož Angeline, roj. Fait, brat Johna in pok. Mary, Josepha, Louisa in Antona, zaposlen kot strojnik pri Russell Birdsall in Co. (preje ,
Cyrus Vance se je udeleh! pogreba predsednika Parka
SEOUL, Juž. Kor. — V soboto se je v imenu predsednika Jimmy Carterja udeležil pogreba predsednika Jpž. Koreje Park Chunk Hee ameriški tajnik za zun. zadeve C. R. Vance. V ameriški delegaciji so bili poleg Vanča tudi Carterjev sin Chip in 10 drugih uglednih osebnosti. Vsega skupaj je 44 držav poslalo zastopnike na Parkov pogreb, ki se ga je udeležilo 2,300 povabljenih Južnokorejcev.
Vance je rekel, da je bil Park sposoben voditelj in je znal braniti interese svojega naroda. Med bivanjem v Se-oulu se bo Vance pogovarjal z uglednimi politiki, da bi kaj več zvedel o poteku političnih dogodkov v tej, za ZDA ključni državi. Predvsem se bo Vance zanimal za Parkovega naslednika.
Začasni predsednik Choi Kyu Hah je zavzel najbolj vidno mesto pri pogrebu. Nima pa nobene možnosti, trdijo dobro poučeni krogi v Se-oulu, da bi postal Parkov naslednik. Ta odločitev bo v rokah vodilnih častnikov vojske in Choi ni vojak po poklicu.
Izvedenci ameriškega tajništva za zunanje' zadeve ne pričakujejo nobenih bistvenih sprememb v zunanji politiki Južne Koreje.
National Screw Co.) skozi 30 let, do svoje upokojitve leta 1972. Bil je član Češkoslovaške jednote Amerike in Independent Order of Foresters, dvor št. 1120. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5,. in zvečer od 7. do 9.
Carterjeva vlada se je odločila za pomoč Chrysierju
WASHINGTON, D.C. — Carterjeva vlada je predlagala Kongresu • naj dovoli finančno pomoč zvezne vlade Chrysierju in to v znesku poldruge milijarde dolarjev. Tajnik za finance v vladi G. William Miller, ki je načrt razložil Kongresu in javnosti, je rekel, da bo moral Chrysler izpolniti razne zelo zahtevne pogoje preden bo lahko uporabljal to pomoč zvezne vlade. Carterjeva vlada je pripravljena pomagati, je nadaljeval Miller, glavno breme pa bo vseeno moral nositi Chrysler sam.
Opazovalci v Washingtonu trdijo, da bo Kongres načrt sprejel, brez dvoma z nekaterimi spremembami. Nasprotovanje nekaterih vodilnih članov Kongresa bo zadevo za nekaj časa zavleklo, menijo, končno, pa bosta večini v obeh hišah Kongresa glasovali za predlog. Sen. William Proxmire npr. nasprotuje vladni pomoči privatni firmi in bo glasoval proti predlogu. Obljubil pa je, da ne bo skušal zavlačevati debato v pristojnem odboru Senata ali v Senatu samem.
Finančni strokovnjaki v New Yorku soglašajo, da bo Chrysierju uspehi dobiti nova posojila in drugo pomoč pri bankah, ako bo lahko dokazal trdno finančno podporo zvezne vlade. Unija avtomobilskega delavstva je firmi že odobrila finančne olajšave v znesku 400 milijonov dolarjev.
Pred dnevi je moral Chrysler priznati, da je v zadnjem četrtletju delal z izgubo 460 milijonov dolarjev. Poznavalci razmer v avtomobilski industriji poudarjajo, da se bo prodaja avtomobilov v ZDA naslednje leto močno omejila in da bo to dejstvo utegnilo povečati Chryslerjeve finančne težave in otežkočiti njegovo borbo jih premagati.
SEN. HOWARD H. BAKER BO TUD! KANDIDAT ZA MESTO PREDSEDNIKA
j Iz Clevelanda in okolice
i
WASHINGTON, D.C. — Število predsedniških kandidatov za prihodnje leto se stalno veča. V demokratsKi stranki bo predsednik Carter imel vsaj dva močna nasprotnika: sen. Edwarda M. Ken-nedyja in kalifornijskega guvernerja Jerry Brown-a. Republikanci pa že imajo 8 aktivnih kandidatov. Naj novejši med njimi je voditelj republikanske manjšine v Senatu, Howard H. Baker. Baker predstavlja državo Tennessee in trdi, da bo lahko uspešno kljuboval prednosti ki jo ima predsednik Carter na ameriškem jugu.
Na tiskovni konferenci v Washingtonu je rekel Baker, da v republikanski stranki sta mu najbolj nevarna bivša guvernerja Ronald Reagan m John Connally. Politični opazovalci pa trdijo, da bo sen. Baker imel težave tudi s prejšnjim kongresnikom in ameriškim poslanikom Kitajski Georgeom Bushem. Baker in Bush sta namreč zelo sličnega političnega mišljenja, iste starosti ter bosta morala iskati podporo v isti struji republikanske stranke.
Takoj po napovedi kandidature je Baker odpotoval v Novo Anglijo, v Rhode Island in Maine, kjer je začel s svojo kampanjo. Na nekem sprejemu v mestu Providence je izjavil, da po njegovem mnenju lahko postane leto 1980 najboljše za republikance v ZDA v zadnjih 30 letih. Prav zaradi tega, je nadaljeval, bo lahko on premagal predsednika Carterja ali sen. Kennedyja. “Jaz hočem postati predsednik ZDA,” je rekel. “To je moj življenjski cilj. To je moj doprinos Ameriki. To je vse, kar lahko na-
Pot slovenskih krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto
Za to
III.
razdobje
1918-1928 Prunk poudari posebej povezavo komunistov, socialističnih demokratov “prepeluhov-cev” in krščanskih socialistov v “Zvezo delovnega ljudstva” za občinske volitve 1922 v Ljubljani. (Volile so izjemoma tudi ženske.) Uspeh: socialdemokratski župan (dr. Perič) in krščanski socialist podžupan (dr. I. Stanovnik). Eno leto je trajalo skupno delo, dokler niso komunisti potegnili z "leninistično” strujo nesodelovanja z “meščanskimi strankami’’," predlagajoč ustanovitev enotne (komunistične!) Socialistične stranke delovnega ljudstva, kar so odklonili krščanski socialisti. Odklonili tudi “razredni boj”. Poudarek dobi tudi I. kongres krščanskih socialistov, ki ga je osebno pozdravil dr. Korošec kljub trenju med vodstvom SLS in JSZ, ki se je vedno bolj stopnjevalo. Z novim odborom JSZ, ko sta vodila predvsem Srečko Žumer in A. Marinček, so se ta trenja poostrila, in po volitvah v skupščino 1. 1927 z vstopom dr. Korošca v vlado z radikali, se mu je JSZ naravnost upirala in se skušala izzviti iz va-
ruštva SLS.
V ta politični okvir je pisec J. Prunk vdelal tudi vprašanje križarstva in kulturnega dela v okviru Krekove mladine. Križarstvo šteje samo “pogojno” v krščansko socialistično gibanje, ker ni bilo politično, temveč predvsem versko, ki je težilo po duhovni prenovitvi sveta, po religioznem doživljanju. Predvsem v začetni dobi, ko. je izdajal Križ na gori (Anton Vodnik). Organizatorji križarstva so Prunku: “brata Vodnika, B. Vodušek, F. Čibej, T. Debeljak, V. Fajdiga, N. Kuret, T. Furlan, Š. Gogala, E. Kocbek, R. Ložar in J. Pogačnik” (sedanji metropolit). Pozneje, ko je izhajal list samo ž naslovom Križ, so mu dali nov zagon mariborski bogoslovci, kot so bili E. Kocbek (pozneje izstopil), Šmon, Lampret (o njem pravi, da je kot pravnik v Ljubljani zahajal v Kermavnerjev marksistični klub!), Trstenjak, tudi S. Canjkar (ki je bil tam prefekt) in T. Krosi (pozneje izstopil). Veliki shod so imeli L. 1927 pri Veliki Nedelji, ki so ga komunisti imenovali “revolucijo v klerikalnih vrstah”. V knjigi je poudarjeno njih delo v akadem-
skem Orlu, ki je vodilo v naj-r hujše spore z vodstvom Orla. In tudi siceršen njih vpliv na JSZ in nje Krekovo mladino. V narodnem vprašanju so bili za radikalno slovenstvo (B. Vodušek), in v politiki za ureditev držav “ne na sili in paragrafih, ampak na ljubezni in vzajemnosti. .. kot to novo življenje že diha z vzhoda. Tam vzhaja nov svet. Čisto poseben, preprost in brez zamotanih statutov” (Stanovnik Aieš)!! Kakšna naivnost o Sovjetski zvezi, ki se je 1940 ponovila. V,tem času sta že na shodih JSZ in Krekove mladine govorila A. Stanovnik in E. Kocbek. Ta zadnji je govoril 6. decembra 1927 o Kre-kovcih v Krekovi mladini tako, da je nadškof dr. Jeglič zapisal v dnevnik: “Jaz ga nisem prav nič razumel, kako bi ga razumeli mladi delavci? Moral bom ob priliki načelnika podučiti.”
V III. poglavju (88-134): Do-zoritev in emancipacija krščanskih socialistov opisuje Prunk leta od 1928 do 1934. To so predvsem leta kraljeve diktature 1929-34. Tedaj so —-po Prunku — krščanski socialisti prehajali že na levo
na razredno delavske nazore in vodili hud spor za neodvisnost od vodstva SLS. Tedaj je Krekova mladina začela izdajati list Ogenj, ki je že docela zagovarjal razredni boj (ur. Tone Krošl). Po sodbi SLS se vse gibanje razvija v “boljševiško smer”. Spor JSZ z ministrom Gosarjem, kateremu so hoteli vzeti lastništvo Pravice, pa jim ga ni dal. Zato je začela izhajati Delavska pravica. Skalil se je odnos do križarjev, ker je od njih Ogenj zahteval “brez pridržka socialistično orientacijo.” Jeglič je v dnevniku komentiral: “Križarji so bolj mirni, toda JSZ, Krekove! so v nevarnosti, da zabredejo.” Ko jim je dr. Kulovec kot tajnik SLS : apretil (JSZ). da jih organi-raHusko uniči, so pismeno priznali — zadnjič! — da se priznavajo k SLS, da pa hočejo biti “neodvisna delavska organizacija.” Pod diktaturo (1929) je JSZ prišla s predlogom po ustanovitvi Medorga-nizacijskega sveta delavskih organizacji (tudi komunističnih), a so predlog socialdemokrati odklonili, čes s tem so svoj čas prišli že — komunisti.
(Dalja)
redim.”
Proti SALT II
Pred odhodom iz Washings tona je Baker poudaril, da se bo z vso vnemo boril proti o-dobritvi SALT II pogodbe v Senatu. Ameriška javnost bo imela priliko ocenjevati njegovo sposobnost kot voditelja v poteku, te borbe, je izjavil. Predsednik Carter se je močno zavzel za to pogodbo in bo uporabljal vso moč zvezne vlade, da Senat SALT II odobri. Sen. Kennedy se pa strinja s Carterjem glede te pogodbe. Baker je priznal, da bo debata v Senatu in izven njega huda in dolgotrajna.
Nekateri podporniki SALT II mu očitajo, da je njegovo nasprotovanje zgolj političnega značaja. To trditev je Baker ogorčeno zanikal. Zavrača SALT II, ker misli, da bi odobritev te pogodbe resno škodovala ameriškim interesom. Tudi ne verjame, da bi ameriška odklonitev pogodbe ogrožala nadaljevanje normalnih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Po odklonitvi SALT II bi se lahko zopet pogajali s Sov-jetijo in končno dosegli novo, za ZDA boljšo pogodbo. Baker je očital predsedniku Carterju, ker ni dovolj odločno zagovarjal bistvene a-meriške varnostne interese v prejšnjih pogajanjih s sovjetskimi voditelji in jim je bil preveč popustjiv. Te napake, je obljubil 53 let stari Baker, ne bi on ponovil.
Težave tekmecev
Tisti, ki podpirajo Bakerja. menijo, da mu bo kmalu u-spelo začeti manjšati prednost Reagana in Connelly j a v stranki. Dve nepremagljivi težavi za Reagana bosta njegova starost in politično mišljenje, ki ga tako vneto zastopa. Ako bi bil Reagan izvoljen za predsednika 1. 1980, bi bil v 70. letu starosti, torej naj starejši predsednik, ki so ga kdaj izvolili v ZDA. Reaganova konservativnost pa po mnenju. Baker j evih privržencev ne odgovarja željam večine ameriških volivcev.
John Connally je bil do nedavnega vpliven član demokratske stranke in mnogi republikanci nimajo zaupanja vanj zaradi tega. Za Georgea Busha pa v Bakerjevi skupini menijo, da ni dovolj poznan med volivci in da nima uradnega položaja, ki bi mu omogočal biti stalno pred javnostjo. Takšen forum pa ima Baker v ameriškem Senatu. Drugi republikanski kandidati Bakerju ne bodo nevarni, trdijo njegovi svetovalci.
iov jugoslovanski veleposlanik v ZDI
BEOQRAD, SFRJ. — Jugoslovanska vlada je sporočila, da je imenovala novega veleposlanika v ZDA, ki bo nadomestil dosedanjega veleposlanika Dimčeta Delavskega. Nov velsposlanik je Budimir Lončar, ki je bil doslej podtajnik v jugoslovanskem taj-
Lilija—
x Dramatsko društvo Lilija ima svojo mesečno sejo danes zvečer ob osmih v Slov. domu na Holmes Avenue. Jutri so volitve— t Jutri, v torek, bodo volitve. Volišča bodo odprta od 6.30 zjutraj do 7.30 zvečer. Pojdimo volit!
Koncert Glasbene Matice—
Včeraj popoldne je pevski zbor Glasbena Matica podal lep koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair ju. Dvorana je bila dobro zasedena. K naj-novejšemu uspehu čestitamo zboru in njegovemu pevovodju Vladimirju Malečkarju! Lepa prošnja—
Slomškov krožek lepo prosi gospodinje in dekleta za pecivo, ki bi ga darovale ob kosilu, ki ga Krožek priredi v nedeljo, 11. novembra, v avditoriju pri Sv. Vidu.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima jutri, v torek, ob
1.30	popoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Važna seja!
Redna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 7. novembra, ob 1.30 popoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
Darovi AD—
Rojakinja Angela Peterlin Ontario, Kanada, je darovala $13 v tiskovni sklad AD.
Mr. in Mrs. Anton Babnik, Astoria, N.Y. sta darovala $12 v podporo AD.
G. Alois Dolenc, Toronto, Ont. je pa daroval $10 našemu listu.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
Skupina ftudenlov v Iranu zasedla poslaništvo ZDA
TEHERAN, Iran — Skupina kakih 300 iranskih študentov je včeraj napadla in po srditi 3-urni borbi zasedla a-meriško v e 1 e p oslaništvo v središču Teherana, študentje zadržujejo približno 85 talcev, med njimi precej Ameri-kancev.
Zahtevi teh študentov sta, da ZDA takoj izroči Iranu bolehnega bivšega šaha Pah-levija, ki je sedaj na zdravljenju v New Yorku, in da revolucionarna vlada Irana prekine diplomatske odnose z ZDA.
Sin iranskega vladarja Ajatole Homeinija bo danes prispel v Teheran in se pogajal s študenti v veleposlaništvu in z ameriškim veleposlanikom glede rešitve te zadeve.
Opazovalci v Washingtonu trdijo, da bi bilo Carterjevi vladi nemogoče šaha izročiti Homeiniju. Izida te najnovej-še krize ni mogoče predvideti.
ništvu za zunanje zadeve, pred tem pa veleposlanik v Zahodni Nemčiji,
NOVEMBER 5, 1979
/inERišK/L Domovina
rV*/! « ■* !«=/% !%i—MO Vir-
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628- — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven^ Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES~
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
83	No. 124 Monday, Nov. 5, 1979
Kristusova fronta
Ljubljanskega škofa velikega imena dr. Antona Bonaventure Jegliča se stari rod Slovencev še osebno spominja, tudi tukaj v Ameriki. Saj je pred 50 leti prišel semkaj med slovenske izseljence in pri tisti priliki položil zlato krono na glavo Marije in Jezuščka na posnetku podobe brezjanske Marije Pomagaj v Lemon-tu, kakor je vrsto let poprej napravil isto na samih Brezjah v Sloveniji. Mladi rod ga zatorej pozna vsaj po imenu v tej zvezi kot častitega predhodnika škofa-begunca dr. Gregorija Rožmana, ki je do svoje prezgodnje smrti pred 20 leti misijonaril med zdomskimi Slovenci širom sveta.
Tik pred svojo smrtjo 1. 1937 je upokojeni nadškof Jeglič prišel na velik tabor katoliške mladine v Celju, kjer je častitljivi starček nagovoril mladino in po nji narodu zapustil svojo oporoko. Dejal je, da živimo v težkih časih, ko se širi zlo in greh; Satan že ima svojo fronto, je vzkliknil, pa ima svojo fronto tudi Kristus, katere jedra tvori katoliška mladina, ki je tamkaj zborovala. In je pozival mladino, naj strne svoje vrste, in z njo ves narod, da bo Kristusova fronta zmagovita.
Zaradi mednarodnih razmer, ki jim mali slovenski narod ni mogel biti kos, je čez nekaj let ]>o Jegličevem govoru zmagala Satanova fronta, Jegličevi borci za zmago Kristusove so obležali pobiti — do zadnjega diha zvesti njegovi oporoki — po gozdovih Roga, v Reharjih in drugod po okrvavljeni slovenski zemlji. Začasno si je prisvojil oblast v vsem obsegu Hudič, sovražnik Boga in božjega ljudstva.
Strupene rožice zla na verskem in .zlasti moralnem polju bohotno rastejo tudi izven, komunistično vladanih dežel, tudi med kristjani in tudi med katoličani v Ameriki. Sami doživljamo bridko resnico, kako se ver-' sko in moralno stanje od leta db leta poslabšuje. Kdo bi si bil pred 30 leti mogel predstavljati javno zagovarjanje in obrambo za operacijski izrez živega zarodka (abortion) na klopeh najvišjega sodišča in v dvoranah zakonodajnih zbornic? Ali javno, naravnost izzivalno nastopanje v javnosti homoseksualcev in izravnavanje njihovih protinaravnih “pravic” z normalnimi spolnimi odnosi med možem in ženo? Ali strahotno ohlapna zakonodaja za čim lažjo razvezavo pravilno, preudarno sklenjene zakonske zveze? Alf popolno sprostitev spolnega izživljanja med najstniki po kampusih in dor-mitorijih, čijih posledice direktno uničujejo mlada življenja?
Vse to in še marsikaj drugega spada v področje človekovih moralnih obveznosti, ki mu jih nalaga naravni zakon in božja zapoved? pa se s sodelovanjem in podporo družbene zakonodaje in javne oblasti zamotavajo, teptajo in celo legalizirajo. Je že res, da je vsak človek po svoji vesti vezan držati se teh moralnih obveznosti, vendar pri njegovem ravnanju v tem pogledu igra veliko vlogo javno mnenje, se pravi ukrepi, odredbe, predpisi, ki jih odreja v imenu družbe legalno postavljena vlada, zakonodajna skupščina in sodišče, če te instance s svojimi ukrepi utišujejo ali celo zavračajo glas vesti, se morajo v gotovem oziru nekoč nujno pojaviti zle posledice. Ker pa po naravnem zakonu vsako zlo rodi novo zlo, se to širi in začne ogrožati celotno družbeno strukturo.
AT dvoma, da pripada na tem polju prva in glavna naloga cerkvam in verskim občinam, ki so vse poklicane, Cia učijo in širijo Kristusov nauk. Del njegovega ^auka so tudi zapovedi: ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne ■ kradi, ne želi svojega bližnjega žene... Morda cerkve v tem oziru storijo premalo, pridigajo v glavnem o'božji ljubezni m usmilgeniu, pri tem se 'pa verniki z ostalim svetom vred potapljajo v moralno močvirje, a cerkve molčijo. Pa je njihov molk treba prav ocenjevati. V zadnjih letih, so se nekatera velika moralna vprašanja premaknila iz cerkvenega na politično torišče, kar je cerkvenim skupinam do znatne mere onemogočilo uspešne akcije. Kaiti cerkvam ie po ustavni določbi o ločitvi cerkve od države prepovedano vtikati se v državne za-T>ve ali celo voditi boi zoper politične ukrepe državnih oblasti. Na tej osnovi so oproščene plačevanja davkov.
cerkve kot verske ustanove po ustavnem zakonu Amerike ne smejo stopiti na politično bomo polje, ne ca bi pri tem nevarno tvegale usodne posledice za lastno eksistenco, pa morejo to napraviti verniki kr-
' AMERIŠKA DOMOVINA,
ščanskih cerkva kot svobodni državljani. Ne pod firmo svoje cerkve ali verske skupine, pač pa pod firmo iz-vencerkvenih združenj in organizacij. Taka združenja že obstajajo, lahko se ustanovijo še nova, v njih lahko, in tudi naj sodelujejo tudi verni kristjani, ki niso člani nobene cerkvene denominacije. Gre za enotno, skupno, združeno nastopanje v javnosti vseh krščanskih ljudi, ki čutijo, da morajo v važnih moralnih vprašanjih izraziti in braniti nepotvorjena načela naravnega zakona in božjih zapovedi. Gre za javno akcijo!
Znameniti modrec Edward Burke je zapisal, da je edina potrebna stvar za zmagoslavje zlega to, da dobri ljudje ne napravijo ničesar. Goreča molitev za zmago dobrega nad silami Satanove fronte je potrebna in dobra stvar, a je premalo. Ora et labora, veli staid latinski pregovor in temu enak je slovenski: Moli in delaj! Potrebno je delo, aktivno prizadevanje v organizirani skupnosti mnogih, ki bo kot učinkovita Kristusova fronta širila krščanske moralne principe med ljudske množice, pa tudi segla v veže zakonodajnih zbornic (lobbying) in urade odločujočih vladnih organov z odločno zahtevo, da ukrepe, nasprotne tem moralnim principom, ustavijo in že veljavne ukinejo.
Geslo Kristusove fronte: Kristus zmaguj! Kristus kraljuj!
. •»	L. P,
)/ Beseda iz naroda... (
Duhovni šopek za pok, škofa 0. Rožmana oh 2Q-!@imci smrti
CLEVELAND, O. — V nedeljo, dne *18. novembra, ob
10.30	dopoldne bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu darovana sv. maša za pok. škofa,dr- Gregorija Rožmana.
Dvajset let je že minilo, odkar je mnogo prerano umil naš škof Rožman. Mi pa še živimo in prilika nam je dana, da se ga spomnimo. Zato naj bi se vsi Slovenci udeležili te sv. maše pri Mariji Vnebo-vzeti in z molitvijo dostojno spomnili škofa Rožmana, ki nam je bil vedno in v vsakem slučaju zanesljiv duhovni vodnik.1
Za to sv. mašo je darovalo D.S.P.B. Tabor, ki posebno vabi svoje člane, da se te sv. maše udeleže.
Jože Vrtačnik ------o-----
Hm urednik Ameriške Domovine
SEATTLE, Wash. — Prve negotovosti, ki se pojavljajo z novim urednikom, so se menda nekam razjasnile, vendar še opažam neko zadržanost med stalnimi in priložnostnimi dopisniki lista. Ne bi se hotel vtikati v polemično razpravljanje o smeri lista, oživljati programatske sestavke prejšnjih urednikov in meriti, koliko se je novi urednik od tega oddaljil. A ker poznam oba, prejšnjega in novega urednika in ker sem v list od časa do časa kaj napisal, bo morda novi urednik našel prostor zame in moje pisanje.
Novemu uredniku moram priznati dokaj korajže, da se je uredništva lotil. Pred meseci sva razpravljala o listu in naporih za ohranjanje slovenskega glasila. Imel sem pomisleke, ker je uredništvo lista verjetno finančna, gotovo pa strokovna žrtev. Bralci so se spraševali, kam bo list pod novim vodstvom zavil. Prava smer je navadno tista, ki jo ima vpraševalec v mislih. Že prejšnji urednik je Til dokaj širok, da je v list prejemal dopise, ki so drug drugemu nasprotovali. Kolikor poznam novega urednika, se v tem ne bo nič spremenilo. Kot edini preživeli list naj bi bil odprt različnim gledanjem, le to bi mo-, rali paziti, da so gledanja pripisana pravi avtorjem in niso edino gledanje uredništva. Rad bi videl, da bi se dopisniki podpisovali s polnimi
imeni, četudi je jiam vetefa-nom zlahka odkriti obraze za kraticami in psevdonimi.
Novi urednik se je s sprejetjem naloge postavil v vrsto pionirjev: od Buha do Konde, Sakserja, Tomana, Krasne, Moleka in Menzingerja ter cele vrste drugih, ki vsak zase zaslužijo spomenik priznanja. Pred nekaj dnevi sem na zapuščenem delu pokopališča v Pueblo odkril spomenik nagrobnik Maxu Buhu. Populil sem nekaj plevela, da sem lahko razbral ime. Ne bi sme • li tako hitro pozabiti na te naše pionirje. Uredništvo ne prinaša denarja. Niti Sakser, ki je bil najbolj uspešen, si ni z listom napravil denarja in je umrl obubožan v zavetišču v Ljubljani. Delo z listom je delo ljubezni in po-.-žrtvovalnosti. Upam, da ga bo novi urednik vodil vsaj nekaj let. Marsikdo bo pa moral pomagati.
Bral sem, kako so iz Kanade solili pamet, tudi iz Mil-waukeeja in drugod. Urednik mora biti na to pač pripravljen. Prizadelo pa me je, ko so se oglasili, da ne vedo, odkod se je novi urednik vzel. Ne s temi besedami, a med vrsticami sem bral tako vpraševanje. Zame novi urednik ni neznanec. Srečavala sva se na zborovanjih, pisala sva si, še predno se je Vrnil iz Arizone na svoje mesto v Clevelandu. Pred nedavnim mi je pisal, da se je njegov oče po prvi vojni mudil v Pueblu. Med dokumenti v Denver ju sem med prosilci t za ameriško držav Ijanstvo pred nekaj dnevi odkril nekega Šušlja, ne vem, če je pravi. Se bova morala z novim urednikom pač še malo več pogovoriti. Ce bo utegnil.
Najbolj sva se zavzemala za ohranjanje dokumentacije o slovenskem izseljenstvu, posebno ker je velik del že zbranega materiala večini raziskovalcev nedosegljiv. Pretresala sva težave, na katere zadevamo in iskala poti, kako bi jih rešila. Nikdar nisem hotel prijatelju uredniku soliti pameti, ni me motilo, da ni hodil v ljubljanske šole in ’da menda ne govori književne slovenščine. Če se malo o-zrete po Clevelandu, boste našli precej slovenskih ameriških rojakov, ki se ubijajo s slovenskim kulturnim delom, pa nimajo za seboj ljubljanskih ali mariborskih šol. Jaz jih imam, pa nisem zato nič boljši. Nihče med hgmi ’ nima vseh kvalifikacij. Če bi jih kdo imel, bi ga Ameriška Domovina ne mogla naj jeti, ker bi kot genij ne bii

dosegljiv.
O Clevelandu radi govore, da je to ameriška Ljubljana. Žal je mnogo resnice na tem. Kakor je Ljubljana le majhen del Slovenije, tako je Cleveland le majhen kos a-meriške Slovenije. Na to sem mislil, ko sva pred kratkim sedela z Jackom Gornickom, v Ameriki rojenim slovenskim rojakom in podjetnikom, v njegovi trgovini v Pueblu ter mi je razjasnjeval vprašanja o slovenski prisotnosti v Coloradu, od Menzingerja do patra Cirila in župnika Peršeta, od slovenske fare in cerkve v Leadvillu do opatije v Canon City, o slovenskem podjetniku Zaitzu v Leadvillu ter mi je rešil u-ganko, kako so Slovenci zašli od oddaljeni Crested Butte,
, in še in še. Urediti moram te zapiske in jih poslati v list, predno se vse pozabi. Jacku Gornicku sem obljubil, da mu bom dal priznanje — naj bo to prvi znak.
V list bom še pisal, če mi bo urednik dal prostor. Ne vem, če bo še utegnil hoditi na konvencije ih na razgovore, ne verjamem, da bo mogel do nas ob Pacifiku. Iz dopisov razberem, da je še vedno nekaj naročnikov po za-padnih državah, kaj bolj pogosto bi rad slišal' o njih.
Kmalu bo sto let, odkar je v Ameriki izšel prvi slovenski list. Kakor je Cleveland pred kratkim proslavljal škofa Barago in mu želel čast oltarja, tako naj bi se spet zdramil in počastil ta silno važen dogodek v slovenski zgodovini, ne le emigrantski zgodovini, ko je namreč izšla prva številka Ameriškega Slovenca leta 1891. Ni nosila naslova avstrijsk ega ali kranjskega glasila, segla je v bodočnost, ki se je šele počasi razkrivala. Morda bi se okorajžili ter. napravili dve’ stvari: konvencijo takih z naslovi, profesurami in doktorati, ker se strokovnjaštva pač ne bojimo — še vedno koga zbode, ker novi urednik ne skriva svojega doktorata — morda bodo varuhi slovenskih arhivov odprli svoje zbirke in nam jih pokazali. Strokovnjaki bi lahko z znanstvenimi prijemi pretresli pomen stoletnice in nas opozorili na uspehe in polomije slovenskega tiskarstva v Ameriki. Prav bi pa tudi bilo, da bi rojaki organizirali veselo proslavo z vsemi potrebnimi dodatki: pijačo in jedačo, petjem in plesom. Harmonike in tamburic ne bi smelo manjkati. Če bi bilo to v Chicagu, bi tamkajšnji rojaki že našli prostor in okvir, ali pa bi nas Cleveland sprejel. Mislim pri tem na nas, ki bi prišli od daleč.
Vse te pripombe se lahko zdijo malenkostne ob vseh važnih svetovnih dogodkih, od SALT do novembrskih volitev, od Titovega zdravja do uspehov Slovensko-ameriške-ga kulturnega sveta. Življenje premnogih ljudi, tudi slovenskih rojakov, sestoji iz drobnarij. Pa o tem kdaj drugič.
Novemu uredniku želim mnogo sreče pri novem delo. Če bo kdo od samozvanih modrijanov še kaj preveč robantil, se bom pač še oglasil.
Jože Velikonja
“Gospodična” Slovenskega dneva
CHICAGO, 111. — Ljubka študentka Illinoiske univerze, Julie Kacin je bila izbrana za letošnjo “gospodično”. Na festivalu Slovenskega dneva je v slovenščini in angleščini prebrala guvernerjev in županjin proglas s poudarkom o slovenskem doprinosu Ame-
riki ter 61. obletnici sloven-1 ske neodvisnosti in 29. oblet- / niči slovenskih oddaj na ra-
diju.
Julie je hčerka naših primorskih rojakov Martina in Julije Kacin. Njen oče Martin je nečak “svetovnega popotnika” Andreja Kobala. Njena mama poje v zboru ‘Slovenska pesem’. Brat Martin ml. je še v višji šoli. Julie si je še posebno zaslužila izvolitev za’ slovensko gospodično, saj je lani bila “Miss Slovenia” na Mednarodni razstavi in to jesen je organizirala prvi Slovenski študentovski klub na University of Illinois v Champaign, 111.,? kjer študira več študentov slovenskega porekla. Lani se je udeležila slovenskega jezikovnega tečaja ter vsa leta pridno sodeluje v slovenski radijski folklorni skupini. Julie je odlična študentka biologije že drugo leto na University of Illinois.
Čestitke in še mnogo uspehov!
L. L.
Iz newyorske urosvele
NEW YORK, N.Y. — čeprav je precej rednih obiskovalcev naših ur opravičljivo izostalo, se je dvorana po mar ši kar napolnila. Prišli so taki, ki niso še nikoli bili, in taki, ki pridejo le od časa do časa. Vseh smo bili veseli.
Klesinov duet nas je s poskočno koračnico opomnil, da je čas, da začnemo, sedemo in prekinemo žive razgovore.
Nastopili so naj mlaj ši. Pod izvežbanim vodstvom Marije Burgar in Cirile Saksida so nam štiri deklice (Burgarjeva, Kaminova, Klesinova in Ravnikarjeva) med petjem pokazale, kako perejo, sušijo, likajo, kuhajo in pestujejo cel božji dan. Ko so končale, so se pojavili za njimi štirje mladi fantje, njihovi bratje, v lepih klobukih in s krivci na njih. Dekleta so jim klobuke vzela in si jih posadila na glave. Čeprav so imeli samo eno vajo, je vse poteklo brezhibno. Otroci so bili tako ljubki, naravni in sigurni, aa bodo na splošno željo prosve-tarjev to točko ponovili na prihodnji uri.
Karl Klesin ml. nam je opisal ljudi in kraje, ki jih je o-biskal, in vtise, ki jih je imel, ko je bil poleti prvič v Sloveniji, deželi njegovih prednikov. Njegov zaključek je bil: pojdite tja, da sami vidite lepoto dežele in prijaznost prebivalcev. Posebno je bil vesel, da je mogel v Domžalah obiskati grob svojih starih staršev.
Miha Puc je zaigral na klavirju Schubertovo “Scherzo”. Škoda, da je bil klavir tako razglašen. Župnik je obljubil, da ga bo dal uglasiti.
Malo Nežko Pfeifer je bilo treba postaviti na stol, da je dosegla mikrofon. Recitirala je Župančičevo “Žabe”. Komaj sedem let je stara, pa že zna lepo slovensko citati! To je zasluga staršev, saj Nežka slovenske šole še niti od zu naj ni videla.
Naš neugnani, vedno mladostni, a skromni profesor Nielsen je govoril v slovenščini in angleščini, kako je prišel do tega, da je začel v Ameriški Domovini pisati o štirih vrstah slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Ameriki. Ker berete njegove članke, ne bom ponavljal njegovih misli.
Zaklj učili srno ■ prvi, del. s pesmijo “So ptičice zbrane”, ki jo je zapela vsa dvorana.
Nato smo pozdravili v svoji sredi naša stara znanca in
prijatelja dr. F. Puca in gospo, ki sta na obisku pri sinu Janezu in družini, ki ima štiri brihtne, razborite fante, ki večkrat nastopajo na naših urah, ter mlado, zalo Dominiko Marinko iz Švedskega, ki se je na potu v Argentino, ustavila v New Yorku. Dominika je prava Slovenka, bistra, govori 6 jezikov, lepa, da jo je bilo veselje gledati.
Spomnili smo se z nekaj besedami Jožeta Škrabeta, naj starejšega člana naše fare, ki je umrl v petek v 96. letu. Dolga leta je bil zelo aktiven v cerkvi in nobene ure ni zamudil, dokler je bil zdrav. Zapušča 94 let staro ženo Terezijo, ki je tudi bolehna.
Po odmoru smo se zopet lotili Prešerna.
Marjanca Burgar je recitirala dva soneta iz skupine “Sonetje ljubezni”, jaz in Simon Kregar pa vsak po dva soneta iz “Sonetnega venca’’. Poleg “Krsta pri Savici” so ti sonetje naj večji biseri slovenskega pesništva. Po globini misli in čudoviti tehniki ni Prešerna še nikdo dosegel. Pri čitanju zastane človeku dih in z ginjenim srcem sledi njegovim ihislim.
P r i h o d n j o nedelj o bodo “Zvonovci” iz Connecticuta naši gostje.
Dr. Zdravko Kalan
Novi veliki priznanji slovenskemu rojaku
WASHINGTON, D.C. — Vsi slovenski Amerikanci smo ponosni na to, da je dobil dr-Anton Peterlin še dve novi priznanji. O dr. Peterlinu iu njegovemu velikemu doprinosu moderni fiziki, zlasti na področju polimerov, je naš časopis že napisal članek ob njegovi 70-letnici pred letom dni. Vsi rojaki po širnem svetu in posebno še slovenska skupnost v W a s h i n gtonu, smemo biti ponosni na njegovi dve priznanji v letošnjem letu. Dr. Anton Peterlin je namreč 18. septembra letos prejel častni doktorat na področju naravoslovnih znanosti na Univerzi Johannhsa Gu-tenberga v Mainzu v Zahodni Nemčiji. S tem odlikovanjem je univerza dala priznanje našemu rojaku na področju fizike in fizikalne kemije polimerov.
Še pred tem pa je dr. Anton Peterlin dobil sporočil0’ da je poleg dosedanjega članstva pri znanstvenih akademijah in ustanovah postal še dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju.
Za slovenskega zgodovinarja je zanimiva primerjava ravno v tem, da sta Mainz i*1 Avstrijska akademija znanosti povezana z dvema drugi' ma slovenskima znanstvenikoma v preteklosti. Tako !e leta 1796 Mainz v Nemčiji pomagal braniti pred Francozi slovenski matematik Jurb Vega (1754-1802).
Avstrijska akademija zna' nosti pa je povezana predvsem s slovenskim koroškiu1 rojakom fizikom Josipom 5te? fanom (1835-1893). V 1. l86a je Štefan 'postal član te aka-demije, 10 let pozneje pa tud1
tajnik njenega matematičnega in fizikalnega oddelka, le' ta 1885 pa je bil izvoljen 2‘1 podpredsednika te akadem1' je.
Dr. Anton Peterlin je velD častilec Josipa Štefana, katej rega delo med Slovenci še n dobro poznano. Po fiziku J° sipu Štefanu je dr. Peteri1'1 ^ imenoval tudi fizikalni insh' tut v Ljubljani in bil hjeg0'' prvi direktor. ;
Dr. Antonu Peterlinu 0 njegovih priznanjih iskren0 čestitamo.
E. A. Kovačič
M
' V'1
mssmKK mymmrK, — november s,
ALOJZIJ BREZNIK*
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXI.
1)	Število bogoslovcev v mariborskem bogoslovju, ko sem jaz bil tam. Navadno okoli 60. Večina je prihajala iz mariborske klasične gimnazije.
2)	Obleka. Seveda sem si moral že nekaj dni po vstopu v bogoslovje oskrbeti talar in kolar; ker smo bili vedno v talarju, razen ponoči in na počitnicah. Kolar in biret (pokrivalo s cofom na vrhu in tremi “plankami”; cof ni bil strogo predpisan; ako je duhovnik postal doktor teologije, je imel pravico do štirih “plank” na biretu) in tucli blago za talar Šefn kupil v Lahovi trgovini na Glavnem trgu. Cingulum (pas ža čez talar, z dvema sitožima trako-ma, ki sta segala skoraj do spodnjega roba talarja) sem si nabavil šele za novo mašo. Slišal sem storijo, kaj da sta pri Lahu “odkrila” bogoslovca Sem (suh) in Vahčič (rejen); Sem je kupil hlačni pas, Vahčič pa kolar; ko sta pomerila dolžino kolarja in pasa, sta ugotovila, da je dolžina obeh bila ista. Moral sem kupiti še površnik temne barve, ki je segal do kolen; nosil sem ga povrh talarja, kadar sem bil izven bogoslovja (sprehod, obisk); pa tudi v poslopju, kadar je bilo mrzlo; pa tudi z obleko, kadar je bilo hladno ali deževno. Ker je talar segal skoro do tfal, so hlače lahko bile zakrpane, celo raztrgane, kakršnekoli barve, samo da je spodnji del hlačnic, ki je molel izpod talarja, bil v redu in temne barve. Čevlji — seveda črne barve; ako smo na počitnicah nosili sandale, so lahko bili temno rjave barve. Obleka za počitnice je morala biti črne ali vsaj temno sive barve. Ravno tista leta je bila tiha borba. Ali naj suknja sega do kolen ali skoro do kolen; ali pa naj bo navadna kratka suknja. Vodstvo je priporočalo, pa ne ukazovalo, dolgo suknjo, in te vrste suknja je bila v modi pn večini starejših duhovnikov. Mlajši duhovniki in skoro vsi bogoslovci so nosili kratko suknjo. Tudi jaz. Naročalo se nam je, da moramo na počitnicah vedno nositi črno ali temno sivo obleko in kolar, razven kadar doma in v bližnji okolici. Ni bilo točnih navodil, kako se oblačiti, ako smo šli v planine. Naročil glede kolarja nisem vedno dosledno izvajal; npr. kadar sem kolesaril, kadar sem pešačil, kadar je bilo vroče, sem odložil kolar ali pa kolar in suknjo ter ju nosil preko roke. Ker sem velikokrat nosil palico, sem suknjo obesil na palico in položil palico čez ramo; kadar pa sem kolesaril, sem suknjo pritrdil na krmilo. Nisem polagal velike pažnje na obleko.
3)	Hrana. Je zadostovala za nas mlade ljudi. Je bila okusno in snažno pripravljena. Bila je precej enolična in jedilni list se je tedensko ponavljal. Bela kava in kruh (žemlje? — se ne spominjam) za zajtrk. Juha in glavna jed za obed (meso vsaki dan; seveda ne tiste dneve, ko je meso bilo prepovedano — postna postava). Kdor je hotel, je lahko dobil kos kruha popoldne. Za večerjo samo glavna jed, ako se prav spominjam. Sladkarij navadno nismo dobivali; kakšno pecivo le ob največjih praznikih ali slovesnostih. Strežnika sta postavila velike .posode z juho m pladnje z glavno jedjo na mize ; in smo si potem sami poihagali. 'Bila je navada, da
: seje “prvi”:v skupini!.ki-ši jel pomagala iz istega juhnika alij pladnja, menjaval vsaki dan. kar je bilo važno za “pra-j vično” dobivanje trdih delov'
juhe (npr. riževa juha). Ob mizah smo bili grupirani po letnikih; prvoletniki so bili najbolj oddaljeni od okrogle mize za vodstvo, ki je dobivalo boljšo hrano. Vsako leto se je bogoslovec pomikal bližje k okrogli mizi in ji je bil “sosed” v petem letniku. Na mizah so bili tudi litri z vodo in kozarci. Vina nismo nikoli dobili. V starejših časih so včasih župniki iz vinorodnih predelov škofije pripeljali sodček vina v bogoslovje, in vsak bogoslovec je dobil kozarec vina na določeni dan. Ravnatelj Cukala je to navado odpravil. Odpravil je tudi navado, da so vsi, ki so bili pri slovesnem obedu po posvečenju novomašnikov, bili postreženi z vinom. Po jedi smo pustili- krožnike in pribor na mizah, ker ,je pospravljanje miz v obednici bilo delo dveh strežnikov. — Jedilni paketi od doma in sorodnikov so bili dobrodošli. Navadno niso prišli po pošti; obiskovalci so jih prinesli. In je veljala nenapisana postava, da so vsi prebivalci v učilnici, kjer smo pakete shranjevali, sodelovali pri uživanju paketove vsebine (kruh, šunka, pecivo, sadje, včasih tudi vino in celo žganje). Jaz sem bil hvaležen bratu, ker me ni nikoli obiskal brez dobro založenega nahrbtnika, ki ga je nosil 5 ur, ako je od doma prišel v Maribor peš.
4)	Bolezen. Na splošno smo bili zdravi. Mogoče kakšen glavobol, prehlad, želodčne motnje. Bolniške sobe ni bilo. Ako Se kdo ni dobro počutil zjutraj, je ostal v postelji. Kuhinja je bila obveščena, in kmalu je strežnik prinesel ustrezajoči čaj in kakšne tablete in pozneje tudi hrano, ako je bolnik ostal v postelji čez' dan. Ako to ni pomagalo, je bolnik šel k zdravniku, ali pa je zdravnik prišel v spalnico. V slučaju resne zbolelosti pa je bolnik bil poslan v javno bolnico.
5)	Prosti čas. Za nas kadilce je ta čas bil važen, ker nam je dovoljeval kajenje. Od devete ure zjutraj naprej. “Uradno” je kajenje bilo dovoljeno samo na dvorišču. Tega pravila se nisem držal, ne glede časa in ne glede prostora. Prvo cigareto sem pokadil takoj po zajtrku v družbi še nekaj strastnih kadilcev. Zbrali smo se na kegljišču.
Ako je bilo vreme lepo, smo se sprehajali na dvorišču, ako smo želeli.MMavadno dva ali trije; včasih štirje, po jezuitskem načinu sprehajanja: dva sta korakala naprej, dva pa ritenski. Snov za pogovor: predmeti, izpiti, spomini, novice od doma, načrti za počitnice, prebrana knjiga. Včasih smo se postavili v večji krog za poslušanje šaljivcev.
Vsako pomlad je bilo dvorišče pozorišče prepovedanega polivanja. Ako se je kdo sprehajal po dvorišču blizu poslopij, se je pogosto zgodilo, da je postal moker, ker ga je kdo polil iz bližnjega .okna z vodo iz lovorja ali ga zadel z vodo napolnjenim škrnicljem, kar je bilo neprijetno ob hladnem vremenu. Reakcije so bile različne. Nekateri so se jezili in si tako nakopali še več “sovražnikov”, drugi so se smejali in prisegli maščevanje. V sezoni polivanja je bila še druga možnost, kako politi “sovražnika”: pritrditi škrni-celj z vodo na vrata in podboj; ko je “sovražnik” vrata odprl, se je škrnicelj pretrgal in voda se je zlila na,-“sovražnika”.
' Baje da je nekoč celo Aleksič postal1 žrtev takega pršca, ker je pač odprl vrata ob nepravem času.
Ako smo v prostem času morali biti v učilnicah radi
KOLEDAR
društvenih prireditev

NOVEMBER
10.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob
5.30	popoldne.
11.	— Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
16.	- 17. - 18. — Fara sv. Vida priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Gd 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn
r Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
8. — Društvo Presvetega srca
Jezusovega št. 172 KSKJ
slabega vremena, smo večkrat tarokirali. Na za denar. Znanje tarokiranja je bilo skoraj obvezno. Duhovniki, zlasti na deželi, so radi prišli skupaj za igro taroka in kozarec vina. Krožila je stoiija, da so pred prvo svetovno, vojno štirje prekmurski duhovniki postavili rekord: tarokirali so šest dni nepretrgoma, samo s kratkimi presledki za telesne potrebe in prigrizke. Rad sem tarokiral. Pa nisem bil mojster v taroku. Navadno smo klicali kralja (štirje igralci).
Prosti čas je lahko služil tudi za pisanje pisem, branje, obisk v drugih učilnicah, molitev v cerkvi. Nismo pa smeli prebijati prostega časa s poležavanjem v spalnicah; dremanje pri pultu je bilo seveda dovoljeno, ako je bilo v učilnici dovolj mirno.
priredi Miklavževanje v Baragov dom ob dveh popoldne.
8, — Božičnica za mladinsko članstvo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ' v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne.
9. — Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na
Recher Avenue. Začetek ob 4.
popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za mladinsko članstvo.
1980
FEBRUAR
I.	, 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega kluba.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Plolmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv- Vidu.
MAREC
9. — Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
22.— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
II.	— Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14. in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15. — Tabor, DSPB Cleve-
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA

NA .ISTA REJ S A SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele-. ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N, Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-5004
l?
land, obhaja stoletnico roj-1 stva ustanovitelja Sloven- j skega domobranstva pok.
JULIJ
Gen. Leona Rupnika.
20. —■ Piknik Slovenske, šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18.	— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. -------------o------
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Deset let misijonskega dela — kratek pregled.
Seme misijonskega dela je bilo zasejano pred desetimi leti. Začetek je bil skromen.
Z ledino je pričela ga. Herta Majhenič. Na vseh področjih: kulturnem, dobrodelnem in misijonskern, je delavno Herto prehitela nenadna smrt. Nit življenja ji je pretrgala avtomobilska nesreča 28. marca 1969.
Leto kasneje, ob priliki Triglavskega piknika, je srečala svoje prijatelje in znance ga. Anica Tušar, predsednica misijonskih krožkov v Ameriki. Pridobila je krog ljudi za poživitev dela za misijonsko stvar. Med prvimi je bila ga. Mici Coffelt, ki se je zavzela za delo. Tretjo nedeljo v juliju 1971 srhojmeli že prvi piknik v Triglavskem parku. S tem je bil led prebit in temelji za nadaljnje delo položeni. Piknik smo pričeli s sv. mašo (kakor kasneje vse druge). Tedaj nas je o-obiskal glavni vodja gibanja misijonar č. g. Karl Wolbang, ki je maševal in pridigal. V pridigi je lepo govoril o pomenu in poslanstvu misijonskega dela na terenu in v zaledju. Ljudje so vzeli njegove besede k srcu in pokazali zanimanje za potrebe dela za misijonsko stvar. Delo je šlo naprej s pomočjo dobrih t ljudi in uspeh ni izostal.	^
Do leta 1975 krožek ni imel j pravega odbora. Na željo g. | Wolbanga in na predlog g, Ludvika Kolmana je bil imenovan sledeč odbor: predsednik — ga. Mici Coffelt,; podpredsednik — Jože Ornik, tajnik — France Rozina, blagajnik — gdč. Marija Ka- I dunc, odbornik — g. Ludvik { Kolman.	I*
Odbor je danes, ko to pi- I šem, še vedno isti.
J
Delo je rastlo, z delom pa je rastel tudi sad, ki ga izpričujejo sledeče številke:	Pik-
nik leta 1971 — $739, 1. 1972 — $1,423, 1. 1973 — $1,553, 1. 1974 — $1,960, 1. 1975 - $2,080, 1. 1976 — $2,548, 1. 1977 — $2,497 in prodaja peciva $308, 1. 1978 — $2,451.
Kako se z delom pridnih ljudi pripravi in poteče naš misijonski piknik, bomo letošnjega navedli podrobneje. Za žrebanje prodanih listkov $909, posebno žrebanje $116, igre $193, kuhinja $855, pecivo $225, nabirka pri maši $119 in pijača $397.
Darovi: g. Skvarča $200, g. Gaber $100, dr. Gole $25, ga. Jožica Muršec $25, g. Ivo Ku-novar $20, N.N. $20. Društvo Triglav je najemnino za park, kuhinjo in dvorano $150 vr-' nilo kot dar misijonom.
Od dohodkov piknika je bilo določenih $1,200 za vzdrževanje in šolanje dveh bogo-slovcev-domačinov v Afriki, ostali denar pa po uvidevnosti razdeli gl. odbor MZA med najnujnejše potrebe na-\ Šim misijonarjem na terenu.
V materialu, dobitkih, kuhinjskih, potrebščinah in drugih stvareh so darovali g. J. Dragan piščance,. ; Modi cevi pa zelenjavo,, predvsem solato.
V predlanskem letu smo imeli pri nas kar dva prijazna obiska. Piknik je obiskala gl. tajnica MZA za Ameriko in Kanado gdč. Sonja Ferjan. Ob tej priliki se je seznanila z mnogimi našimi delavci, videla potek piknika in tudi sama priskočila na pomoč. Drugi obisk smo imeli 28. oktobra istega leta, ko se j e iz Afrike po opravkih v Filadelfiji grede oglasila tudi pri nas č. s. Silva Žužek, ki deluje kot glavna zaščitna sestra v dispanzerju kat. bolnice v a-friški državi Gana, ki ga obišče vsak dan okrog 600 bolnikov. Svoje predavanje je ponazorila z lepimi barvnimi slikami.
To poročilo je bežen pregled desetletnega dela, ki je bilo storjeno z vašo pomočjo in ljubeznijo do pomoči potrebnih po svetu. Bog naj povrne vsem!
Vinska trgatev v našem parku je postala tradicija. Odkar imamo Park, imamo tudi vinsko trgatev tam vedno ob vsakem vremenu. Tokrat je bil dan kristalno čist in sončen, pa malo hladen. Za mizo na soncu je bilo kar prijetno in toplo. Kosilo z domačim golažem in polento, pečenice s kislim zeljem in praženim krompirjem, vse dobro pripravljeno, je odlično teknilo. “Košta” za jesenske dni. Dvorana z vinsko trto in grozdjem okrašena, na mizi pa domač mošt — kakor na Štajerskem. Nov mošt in staro, vino, oboje je gladko teklo in počasi zlezlo v stare žile. Pri dobri volji pozabiš na križe in težave tega sveta, Ko je prišel še stari prijatelj Frank Sezon s svojo prijateljico (harmoniko) in jo potegnil za ušesa, se je okrog njega vse raznežilo. Frank zna igrati. Veselo so se zavrteli stari in mladi in bolečine v nogah so prešle. Kmalu so tudi pevci zavzdignili svoj glas, da se je slišalo v deveto vas. Potem so se veselemu Franku s harmoniko pridružili še Edi Galun, M. Majerle in Janez A-mon iz Chicaga. Igrali so kakor za stavo. Vse je bilo veselo. Veliko vlogo je pri vsem tem igral dobrodušni Jože Kunovar, da je obdržal pevce, harmonikarje in plesalce v primernih mejah in na primerni višini, vse zadovoljne in vesele.
Tako smo se tisti večer dobre volje poslovili drug od drugega, poslovili tudi od Starega prijatelja — Triglava. Zima pa bo dolga, dolga ...
Društvo Triglav je imelo v nedeljo, 21. okt. t.L, svoj letni občni zbor. Naslednje leto bo praznovanje 30-letnice ustanovitve našega društva. Priprave za praznovanje lepe obletnice so torej pred nami.
Ta mesec praznuje veliko naših prijateljev rojstni in godovni dan. Vsem po vrsti želi srečo, mir in zdravje ter božji blagoslov in kliče: Na mnoga leta!
Vaš dopisnik
F. Rozina
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4218 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVB OHIO, AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MAUOGLASI
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, ZU< naj in znotraj, kličite 881-0688 po 5:30 zvečer.
"gg ■ k	■,	(X);
Looking for couple to. do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
______________ (X)
HELP WANTED
Slovene Home for the Aged — Bilingual Secretary/Social Worker - Coordinator, with knowledge of Yugoslav languages. Apply in person 18621 Neff Rd., Phone: 486-0268. i An equal opportunity em-
. Pioyer-
s « j

AMERIŠKA DOMOVINA je vaš list, podpirajte ga! Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
MALI OGLASI ”
POMOČ IŠČEJO
Žio venski dom za ostarele išče osebo .z znanjem jugoslovanskih jezikov, ki bi pomagala v Socialnem oddelku — koordinacija med Soc. delav- . cem in stanovalci.
Poslodajalec z enakimi priložnostmi. Javite se osebno na 18621 Neff Rd., Tel: 486-0268.
SOBO IŠČE
slov. upokojenec, pri slovenski družini. Ima lasten avto. V Euclidu ali Collin-woodu. 431-0628.
______________ (132-124)
The fine wines of Slovenia are once again available in Cleveland.
AVIA	^ \
Sip,on of Ormoz
and	(
Laski Riesling of Ormoz Produced by Slovin, Ljubljana	‘
and distributed by RUTMAN WINE	CO.	"l
Cleveland, Ohio .
271-7111	\
AVIA QUALITY WINES THAT SATISFY
(122-124)
House for Sale Single. 6 Rooms. 1006 E, 66 PI. 831-3944 after 4 p.m.
(123-127)
Apartment Wanted
1 or 2 Bedrooms. Quiet location. Euclid or Eastern suburbs. For refined gentleman. Ask for Nick 692-2225.
(123-127)
V NAJEM
5 sobno stanovanje, spodaj. Na E. 156 St.
Kličite 692-2708
(X)
EUCLID AREA
4 days a week Woman to work in food preparation kitchen and help baker. Experience not necessary for those willing to work.
l
Kitchen Katering ^ j Spanish Manor y 261-7070
(123-125);
BEAUTIFUL EUCLID RANCH
Immaculate 12 yr. old 3 bedroom ranch with full basement & rec. room, 2 , full baths, built-in and eating area in kitchen, alum, siding, central air, gas hot water heat, detached garage. Custom built & in perfect condL tion. Priced in $50’s.	(
-------- ' 1’
LOVELY EUCLID ^ *
BUNGALOW
See & make offer on this sharp home with full basement and rec. room, 3 large bedrooms, clay tile bath, hardwood floors, newer carpeting, 2!/o car detached garage on nice lot. Priced at $51,900. So call today. *
PRODAM
Dva velika oleandra. Pokličite 431-3373.
NOSAN REALTY, INC,
946-7969 — 257-6271

^124-ip

f
AMERIŠKA DOMOVINA,
NOVEMBER 5, 1979
Na vasi je že mrgolelo ljudi, ki so lomili z rokami in o-bupovali.
“Proč od tod — proč — sicer si ne ohranimo niti življenja!”
Vitez Jitrenec, Sobehrd in oče Dobrogost so se zavedli prvi.
Po obširnem dvoru so se valili že tudi oblaki dušečega dima.
Jitruška je omedlela. Staro-stina žena je krčevito stiskala ustnice in vila z rokami, da so ji pokale kosti, gospa Adleta se je z boječim pogledom ozirala na vrata, toda niti koraka ni mogla napraviti, kakor da je primrzla k tlom ... Draguška se je sklanjala nad omedlelo Jitruško.
“Proč od tod — proč!”
“Obiskal nas je Črnobog!”
“In za Črnobogom prihaja vselej Morana ...”
“Za edinega Boga, svetla gospa, hitro ... hitro ...”
Za nekaj trenutkov ni bilo v dvorcu žive duše več, niti od družine ni nihče zaostal. Plamenom, ki so se pohlepno
dvigali proti nebu, so vsi ubežali srečno.
Od morskih bregov je pričel pred pol ure vleči silen veter, prav tako kakor da je počakal, da sede na tukajšnje strehe rdeči petelin in zapoje ... Bukovsko je bilo v pol ure popolnoma upepeljeno. Vaščanje so bili veseli, da so si rešili vsaj življenje... Vsi so se zbrali na pobočju, ki se je vleklo nad vasico zložno proti polnočni strani.
“Prvi plamen je švignil iz dvorca”
“Dobro sem slišal, kako je Belak zacvilil in nato umolknil, kakor da je kdo vrgel nekaj predenj”
“Bilo je zažgano ..., drugače ne more biti!”
“Pri starosti vlada že od nekdaj največja previdnost!”
“In zlodej si je to preračunal. Gotovo bi bil videl te plamene raje o polnoči kakor zdaj ...”
“To je maščevanje ...”
Vaščanje so umolknili. Bližal se jim je starosta s svojimi gosti.
NAZNANILO IN ZAHVALA
T
1906
1979
Zelo žalostni in potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je zapustila, po dolgi bolezni, naša ljubljena žena, predraga mama, stara mama in sestra
FRANCES ARKO, rojena JERMAN
Rojena je bila v Clevelandu 19. marca 1906. Bila je članica Društva sv. Magdalene štl 162 KSKJ in sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ.
Njeni življenjski dnevi so se iztekli 30. septembra 1979 in je njen pogreb bil 4. oktobra 1979 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti v cerkev Marijinega Brezmadežnega spočetja na Superior in E. 41 cesti.
Umrlo je redno obiskoval v bolezni in opravil vse pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, cerkvi in na pokopališču č.g. župnik Albert J. Mackert, ki je tudi daroval pogrebno sv. mašo s pridigo, za kar se mu iz vsega srca lepo zahvaljujemo.
Prav iskreno se zahvaljujemo župniku Mackertu za vodstvo glasne skupne molitve v pogrebnem zavodu in prav tako vsem drugim, ki so ujnrlo prišli kropit in za njeno dušo molit, prav posebno še zastopnikom društev, ki so se od svoje članice lepo poslovili.
Hvaležni smo vsem, ki so mrtvaški oder lepo okrasili s cvetjem. Bog naj bogato povrne vsem, ki so darovali za maše, za Starostni dom na Neff Rd., Dom sv. Družine in druge dobre namene v blagor duše umrle.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in pogrebnega sprevoda. Krsto So nosili ožji sorodniki.
Hvaležni smo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in sočustvovanje ob bridkih urah našega žalovanja.
Vsem, ki so se nam predrage umrle še posebej spomnili, smo se zahvalili s karticami, če bi je le kdo ne dobil, ga prosimo da to našo zahvalo vzame kot samo njemu namenjeno.
Lepo se zahvaljujemo Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda.	■<
Ljubljena žena, predraga mama, stara mama, sestra, veliko trpljenja Ti je Bog odmeril, pa si vse potrpežljivo prenašala. Nam vsem si nam bila v vzgled, za to tudi trdno verujemo, da pri Bogu za vse že uživaš v vsej blaženosti polno plačilo, obljubljeno vsem, ki mu z dušo služijo. Naša ameriška zemlja naj Ti bo v miren počitek. Naj Ti sveti večna luč!
Žalujoči:
MATT ARKO — mož;
DOROTHY, poročena ŠENK in ROSEMARY, poročena TANKO — hčeri;
CHARLES TANKO — zet;
MICI JERMAN — sestra, vnuki in vnukinje te*
ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 2. novembra 1979.
Senator FrankJ.Lausche pravi:
1ta p&gi spraAmli k poštenosti v
i
Mml sšižiii sim preprišan, da bo Škorge
1	odlišen župani
— .1
Podpirajo ga vodilni člani demokratske stranke in: The Cleveland Plain Dealer The Cleveland Press AFL-CIO Teamsters
ter druge vodilne organizacije
X GEORGE V. VOINOVICH
PAID FOR BY THE VOINOVICH FOR MAYOR COMMITTEE, Solly Furlich, Secretary, 18709 Kewanee Avenue, Cleveland, Ohio
“Res je to maščevanje, a kakšno šele bo in še pride, vi izdaj ice!”
Zdelo se je, da je ta glas prinesel veter od morja. Ljudi je pri njem pp celem telesu stresel mraz.
“To je le začetek. Crnobog zlije na vaše glave vso svojo jezo! Sami se boste še radi spreobrnili, sami nas še pokličete, še na kolenih nas boste prosili, zaprisegah pri svojih dušah se nam boste. Toda mi ne pridemo. V razrušenem ar-konskem svetišču bo gorel pogrebni dar za bodrsko deželo.”
Vaščanje so Se tresli kakor šibe na vodi.
“Ali si slišal, oče Dobrogost? — Groze nam s Crno-bogom!”
Nekaj vaščanov se je zbralo okoli očeta Dobrogosta, ki je gledal na požar s sklenjenimi rokami in z izrazom žalosti na obličju, ožarjenim z rdečim svitom ognja.
“Kdo da vam grozi, dobre duše?”
“Vlhevci!”
Slutil sem, da je povzročila njihova roka, takoj ko je prvi plamen obsvetil moje oko... Kdo drugi bi se tudi drznil kaj takega? — Ne bojte se jih, dragi ljudje... Ko si zb-pet postavite rto\ia bivališča, ko. jih ppkrijete, ko se zopet zadovoljno naselite v njih, vam sicer store to lahko vnovič, toda drugače vam ne morejo škodovati.”
“O kom govoriš, oče Dobrogost?” je vprašal Ljudevit, ki se je pridružil gruči.
“O teh rušiteljih miru, katerih razjarjenost se ne ohladi, dokler bo sled le po enem samem izmed njih...”
“Da bi bili žreci izvršili to grozno današnje dejanje?” “Vlhevci!... Edini Bog! — To je oni... je — dobro ga poznam, le poglejte...”
Jitruška se je po teh vzklikih zopet zgrudila na zemljo.
“To pride nad vas — nad vse — tudi nad te, ti gospa,
—	tudi nad tvojo hčer, nad to
—	katero hoče enkrat posaditi na prestol oni Danec...
dobro pazite... ko se vam nasmehlja sonce sreče z najprijaznejšim licem, tedaj se posveti kakor blisk in vas zdrobi — zdrobi v prah ... zato, ker ste pomagali v bodrc-ki zemlji pokopavati stare bogove ... S teboj, ti latinski pop ... se pomeniva posebej.”
Veter jim je prinašal te grožnje na ušesa, kakor da grmi neki vlhevec te besede iz oči v oči.
Jitrenec, Vratislav in Sobehrd so pohiteli za predrzneži: toda čim hitrejše so tekli, tem bolj so se jim oddaljevale temne postave dalje in dalje proti bregom. Na bregu so jim naenkrat izginili izpred oči, kakor da so se potopili v vodo.
Vsi trije so se vrnili na višino, kjer so še vedno stali vaščanje z okamenelimi obrazi, s krčevito sklenjenimi ro-7 kami in z očmi, uprtimi proti plamenom, ki so švigali še posamezno iz dogorevajočih poslopij in koč ... Oče Dobrogost je tolažil povsodi, kar najumetnejše so znala njegova usta. Toda zdelo se je, da
njegove besede raznaša veter in jih vaščanje niti ne slišijo.
Starostovi z gosti tudi tako molče, in njihove oči se nepremično upirajo na dvorec,, katerega krov se podira z o-glašujočim ropotom. Kolikokrat je tukajšnja vasica z dvorcem že ožarila nočno temo, da so zardevali od tega morski valovi! Toda vselej je še vstala iz razvalin in vselej so se prebivalci vrnili v njo. Le da je preje vsak, kdor je kaj imel, zakopal globoko v zemljo, zaravnal s kamenjem in so samo zdaj in zdaj pogledali sosedje v skrivališča, če je vse dobro spravljeno in ni nič pokončanega... In ko jim je zapel na strehah rdeči petelin, ni dobil posebnih žrtev, samo stene, nekaj navadne o-prave, včasih tudi živino, toda dragocenejše stvari so vedno Ostale nepoškodovane, v tajna skrivališča pod zemljo ni prodrla niti iskrica. A danes je bilo uničeno vse; šele pred nekoliko tedni so si o-krasili svoje sobe s starodavnimi predmeti, podedovanimi po pradedih.
ELECT
THE MAN FOR THE JOB!
ELECT	Donald
MALONE
INDEPENDENT
COUNCILMAN-WARD 2 - EUCLID
Euclid Resident 42 yrs. • Married 19 yrs. - 3 children Graduate Euclid High • Ohio State University Army Veteran • Euclid Jaycees 12 yrs. Member Euclid Kiwanis 3 yrs. Member - Euclid Bank & Orchestra Parents, President
Paid for by Malone for Ward 2 Committee, Pat Malone, Chrm. 115 East 270th Euclid, Ohio
FYTX'X* X » tTTE 8 »TTTT » y Y *	XXXTXYXXXXy	XT
Making footsteps of her own . . .
ELECT
DOROTHY J. BURKHART
COUNCILMAN AT-LARGE
Chairman, Carolyn E. Chukayne, 934 E. 250 St., Euclid
V BLAG SPOMIN
Četrto žalostno leto je zatonilo, odkar nas je zapustila za vedno ljubljena soproga in stara mama

ANGELA DR0BNICK
Preminula je 3. novembra 1975
Leta štiri te zemlja krije, V tihem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, rosijo solze nam oči, dom je prazen in otožen, kar te več med nami ni.
Žalujoči: soprog Joseph, sin Gabriel, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. Cleveland,- Ohio, 5. .novembra 1979.
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combine* your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. Fur further information. iust complete and mail the below coupon.
/
********