PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 249 (13.782) Trst, petek, 2. novembra 1990 Položaj se je zvečer začel umirjati, slabša pa se stanje ob spodnjem toku Save Vsa Slovenija pod vodo Deroča Savinja odnašala mostove - Prekinjene številne cestne povezave - Koroška odrezana od sveta - V Severni Primorski Soča nevarno narasla - Na Goriškem položaj ni zaskrbljujoč LJUBLJANA — Razen Primorja, Dolenjske in višjih predelov je Slovenija od včeraj dobesedno pod vodo, vodna ujma pa je Povzročila velikansko materialno škodo. Prekinila številne cestne povezave, odnesla mnoge mostove, sprožila zemeljske plazove, nekatera področja pa je dobesedno odrezala od sveta. Pri vsej tej nesreči pa je Pozitivna vest le v tem, da človeških žrtev ni bilo. V večernih urah se je položaj povsod že deloma umirjal, tako da je najbrž največja nevarnost že minila, pa čeprav gre po vseh Podatkih za največje poplave doslej; Na Republiškem štabu za civilno zaščito v Ljubljani so v večernih urah sporočili, da rdaj obstaja nevarnost še višjih voda v spodnjem toku reke Save pri Zidanem mostu, kjer bo začela na Savo vplivati tudi Ljubljanica, pod Brežicami pa bo na višji nivo Save vplivala tudi Krka. Vremenska napoved ni najbolj obetajoča, kljub temu Pa tako hudih padavin ne bi smelo biti več. Nedvomno je bilo včeraj najhuje v krajih ob Savinji, kjer je deroča Savinja odnašala vse, kar se ji je postavilo po robu. V velenjski občini je podivjana Reka poplavila Šoštanj, Skorno, Topolščico in Šmartno °h Paki, pripadniki civilne zaščite pa so se najbolj bali, da bo popustil jez akumulacijskega jezera nad Šoštanjem. Še huje je bilo v mozirski občini, Savinja pa je poplavila tudi številne ceste, tovarne in stanovanjske hiše na Celjskem in Laškem. To območje je bilo včeraj nedvomno najbolj prizadeto, s tega področja pa je bil že v zgodnjih popoldanskih urah prekinjen ves promet proti Zidanemu mostu, močno ovirane pa so bile prometne povezave v ostale smeri. Vodna ujma ni prizanesla niti Severni Primorski, kjer močno deževje s presledki traja že ves teden. Neurje je najbolj prizadelo kraje na Tolminskem in Idrijskem. Izredno je včeraj narasla Soča in zapornice na vseh hidroelektrarnah so bile popolnoma odprte. Zaradi premočnega pretoka vode so zaprli HE Doblar ter Solkan in šele proti večeru se je stanje nekoliko popravilo. Na Severnoprimorskem je izredno prizadeto tudi področje okrog Cerkna, ki je zaradi zemeljskih plazov dobesedno odrezano od sveta. Marsikje so cela naselja ostala brez električne energije, prekinjene pa so bile tudi mnoge telefonske povezave. Nekaj cest je bilo zaprtih, v poznih popoldanskih urah pa je tam začelo tudi snežiti. Cesto Godovič - Col so morali plužiti, cesto čez Vršič pa so že zaprli za promet. Narasla Soča pa za zdaj še ni prinesla večjih težav Goriški. V popoldanskih urah se je nivo reke sicer nevarno dvigal, toda proti večeru se je položaj umiril, najbolj nevarno pa je bilo med Zagrajem in Gradiščem, kjer pa je težave povzročila predvsem podtalnica, ki se je močno dvignila. Na teh področjih je bilo v pripravljenosti precejšnje število vojakov. Položaj pa je bil včeraj tudi drugod po Sloveniji skrajno dramatičen. Velik del Koroške je bil odrezan od sveta, podobno je bilo na Gorenjskem, zaprti sta obe cesti, ki vodita v Poljansko in Selško dolino, hude težave pa so imeli tudi v Zasavju in na področju Kamnika. Povsod so pod vodo ostale tovarne, stanovanja in kmečka poslopja. O škodi še ne govorijo, saj bodo njene razsežnosti znane šele čez kakšen teden, ko bodo zbrani vsi podatki. Če se položaj v Sloveniji vsaj počasi umirja, pa naj bi vodni val iz Slovenije že danes dosegel Zagreb, odkoder poročajo tudi o nevarnem naraščanju pritokov Save Krapine in Sotle. Tanjug poroča, da so zaradi tega v Zagrebu že sprejeli ustrezne dodatne varnostne ukrepe, da bi pripravljeni dočakali morebitni vodni val. O načinu, kako naj poteka morebitna preiskava, je še precej nesoglasij Vse politične stranke zahtevajo pojasnila o organizaciji Gladio Pravosodni minister odgovarja Occhettu RIM - Minister za pravosodje Vassalli je odgovori] na ocene o položaju v sicilskem sodstvu, ki jih lo dal tajnik KP1 Occhetto med obiskom v Palermu. Occhetto je kritiziral predvsem pomanjkanje sodni-"ov in osebja na sodiščih, minister Vassalli pa meni, V? je lo pomanjkanje že nekako kronično, zlasti na Siciliji, gotovo pa ni to novost. Pripominja pa, da so ostale vse dosedanje zahteve po angažiranju osebja, neuslišane. Kar pa se Palerma tiče, meni Vassalli, se Položaj vztrajno, pa čeprav skoraj nevidno izboljšuje, Sal mu pristojne oblasti posvečajo posebno pozor-o°st.. Pomanjkanje sodnikov in pravnikov pa občutijo Po vsej državi in ne samo na Siciliji; drugod se celo opoja, da morajo odvetniki preklicati sodne obrav-ove prav zato, ker ni sodnikov. »Stanje sodstva se Prav gotovo ne bo izboljšalo zaradi tako "eksplozivih vesti, kot jih je dal Occhetto,« je z vidnim neza-ovoljstvom pripomnil minister. RIM Parlamentarne skupine vseh političnih strank, tako vladnih kot opozicijskih, odločno zahtevajo razjasnitev primera Gladio, Zahteva je sicer enotna, način, kako razjasniti afero, pa povzroča velika razhajanja predvsem v strankah vladne koalicije. Liberalec Patuelli na primer zahteva odstranitev državne tajnosti z vseh dokumentov, ki bi lahko kakor koli koristili pri preiskavi; republikanci so predlagali vladi, naj se tudi v tem primeru posluži posebne komisije, v kateri bi bile same vplivne, a nadstrankarske osebnosti. Republikansko glasilo je včeraj pisalo, da »je treba predvsem ugotoviti, v kolikšni meri je bila organizacija Gladio zakonita in če so to zakonitost dosledno spoštovali«. Predlog republikancev pa ni po godu socialdemokratu Carigli, ki meni, da komisijam in odborom doslej ni nikoli uspelo izluščiti resnice. »Če želimo, da bodo ljudje še zaupali v institucije, jim ne bomo ponujali vplivnih osebnosti, pač pa bi raje poskusili z ustreznimi reformami,« še meni Cariglia. Zahteva po reformah, predvsem po reformi zakona o kaznilniškem režimu, delni svobodi in krčenju zaporne kazni, pa prihaja tudi iz drugih strani. Posredni »krivec«, bivši poslanec Goz-zini, je izjavil, da mu očitki in kazanje s prstom že presedajo in opominja, da je številne zlorabe kaznilniškega režima povrzočila površnost. Zaradi iste površnosti pa so mnogi nevarni kriminalci danes na prostosti. Problemu so republikanci že našli rešitev: predlagali so, da bi se rok preventivnega nadzora in tako imenovanega bivanja v varstvu za mafijaše, teroriste in razpečevalce podaljšal za petdeset odstotkov. Socialist Spini pa je povabil parlament, naj vse dane predloge preveri in oceni na izrednem zasedanju. Zahteval je tudi, naj zakonske osnutke proti manipulaciji volilnih rezultatov s strani mafije, ki jih je izdelala njegova skupina, vključijo v paket ukrepov za preprečevanje kriminala. G. R. Huda nesreča na avtocesti Pri Redipuglii te^ha^^A — V noči na četrtek Redir.1a\!ocestnem odseku med šl0 *° 'n Moščenicami pri-tetiala .Pro?netne nesreče, ki je ke 2.ivv*ienje 30-letne Neven-hieseV^evič in njene komaj tri S*eii io l*?16 hčerke Sare. V ne-*ethi i_. ** težko ranjen tudi 4-ha ? i , ,n' Lažje sta bila ranje-Saivat Slobodan ter 40-letni *in0 Motta, ki je bil z dru- iv ie K?,enien v Zagreb, od ko-° “esrBZ .nie9°va žena doma. 'L spoi,.Ce Je najbrž prišlo zara-9a - Ke9a cestišča, na katere- Rla«t il0^,aJ,ivi nanesli Na 8. STRANI nevarno Skupni svečanosti za obe Gorici Župana obeh Goric Scarano in Pelhan sta se včeraj poklonila spominu padlih v NOB na Trnovem, venec pa sta položila tudi pred lapidarijem deportirancem v goriškem spominskem parku NA 8. STRANI Pred torkovimi avdicijami v senatu Senator Spetič: Pohiteti z zakonom TRST — Po daljšem premoru bo prihodnji teden vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti spet v ospredju dogajanja. Ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja bo namreč v torek začel z avdicijami raznih dejavnikov, kar naj bi bilo uvod v nadaljnje usklajevanje stališč o zaščitnem zakonu. V torek bodo člani ožjega odbora sprejeli predstavnike dežele .(deželne vlade in deželnih svetovalskih skupin), predsednike treh pokrajin in predsednike treh gorskih skupnosti narodnostno mešanega območja, teden pozneje pa naj bi bili na vrsti predstavniki Slovencev, predstavniki Slovencem nenaklonjenih organizacij in zastopniki skupine intelektualcev, ki je pred časom podpisala peticijo za zaščito manjšine. Kaj pomenijo te avdicije? So korak naprej pri sprejemanju zaščitnega zakona? Kako je do njih sploh prišlo? O teh in z njimi povezanih problemih smo se pogovarjali s senatorjem Stojanom Spetičem, ki je kot slovenski senator član ožjega odbora in ki se v parlamentu vztrajno zavzema, da bi se vprašanje zaščite premaknilo z mrtve točke. Zakaj se je ožji odbor odločil, da sliši mnenje institucionalnih, političnih in družbenih predstavnikov? Razprava o vprašanju avdicij je bila v ožjem odboru zelo ostra. Meni so se na primer zdele nepotrebne in sem predlagal, naj bi kot odbor izkoristili zapisnike avdicij, ki sta jih priredila minister Maccanico in ožji odbor v prejšnji mandatni dobi. Ostali pa so čutili potrebo po avdicijah. Da bi jih tokrat vsebinsko omejili, smo se dogovorili, da bomo v ospredje postavili osem točk, ki so vsebinsko zelo pomembne, saj postavljajo pod vprašaj Maccanicov osnutek. Kdo vse je bil povabljen na razgovor? Ožji odbor je najprej razmišljal, da bi prišel v Trst, nato pa se je temu odpovedal, saj bi lahko avdicije postale povod za protislovensko kampanjo. Odločili smo se tako, da bodo avdicije v Rimu, predstavniki večine pa so si pridržali pravico, da priredijo še tretji krog pogovorov, ko bo zakon že v zaključni fazi izdelave. Najprej smo hoteli slišati predstavnike tistih teles (prefekte, deželo, pokrajine, gorske skupnosti), ki bi tako ali drugače imeli opravka z uresničevanjem zakona, ker bi preverili, kako je državni aparat pripravljen. Poleg predstavnikov teh teles pa še predstavnike manjšine. Temu so oporekali misovci in zaradi ne dovolj odločnega zadržanja nekaterih predstavnikov vladnih sil je prodrlo stališče, da je treba prisluhniti tudi "glasnikom javnega mnenja". Tako smo se dogovorili, da zaslišimo poleg zastopnikov manjšine še predstavnike italijanskih nacionalističnih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Od stopnje demokratičnosti odvisna nadaljnja finančna pomoč Amerika se poteguje za čimbolj demokratične volitve v Jugoslaviji WASHINGTON — V zvezi s skorajšnjimi volitvami v štirih jugoslovanskih republikah je ameriško zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem opozarja, da je najpomembneje, da bodo volitve svobodne in poštene, s čimer bi se Jugoslavija usposobila za igranje vloge, ki jo zahteva v demokratični skupnosti narodov. Predstavnica zunanjega ministrstva za tisk Margaret Tutweiller je ocenila, da gre za proces demokratične politične reforme, ki spremlja vzhodno Evropo, in naštela več mednarodno sprejetih standardov za svobodne in poštene volitve, kamor sodijo tudi določene obveznosti, ki jih je Jugoslavija sprejela junija letos na sestanku KEVS o človekovih pravicah v Kdben-havnu. Našteli so skupaj 12 pogojev, ki jih je treba izpolniti, da bi ameriška vlada pozitivno ocenila volitve. Med njimi je tudi stališče, da je treba domačim in tujim opazovalcem dovoliti spremljanje volilnega postopka in nemoteno poročanje o njihovih ugotovitvah. Ce bi ameriška vlada ocenila, da volitve niso bile svobodne in poštene, lahko po pred kratkim sprejetim amandmaju v ameriškem kongresu pride do prekinitve ameriške pomoči Jugoslaviji in do ukaza, naj ameriški predstavniki v mednarodnih finančnih ustanovah glasujejo proti posojilom za Jugoslavijo, (dd) Jugoslavija se pripravlja na pariški KVSE BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Borisav Jovič, preučilo priprave Jugoslavije na vrhunski sestanek voditeljev držav ali vlad držav udeleženk KEVS. Delegacijo bo na vrhu v Parizu vodil predsednik predsedstva Jovič, ki bo govoril o tem najpomembnejšem srečanju suverenih evropskih držav. V Italiji dež in sneg RIM — Prvi dan novembrskih praznikov je »razpolovil« Italijo. Na Jugu je bilo sončno, s sorazmerno visokimi temperaturami, na Severu pa se je že najavila zima. Močni nalivi so vplivali tudi na promet, saj se je odločno manj ljudi spravilo na pot, čeprav bi bili lahko razpolagali s tridnevnim mostom. V Benetkah je voda preplavila mestno središče in kaže, da se do sobote ne bo umaknila. Megla je ponagajala v dolinah, predvsem v Padski, vendar so največje nevšečnosti zabeležili v Venetu in v naši deželi. Temperatura je padla, v gorah pa je zapadel sneg. Na Kokovem je obležala 20 centimetrov visoka snežna plast, prav tako kot na Stelviu. Tudi v nižjih krajih so zaplesale prve snežinke, čeprav so pustile le bledo sled. V Trstu je zapihala burja, temperatura pa je v eni sami uri padla za deset stopinj. • Sen. Spetič: Pohiteti NADALJEVANJE S 1. STRANI organizacij in zastopnike razu mnikov, ki so podpisali apel ža sožitje. Nato je KD napovedala tudi možnost delegacije tistih sil iz videmske pokrajine, ki menijo, da v tej pokrajini živijo ljudje slovanskega izvora. Nato pa se je spet še nekaj spremenilo... Gre za spremembe, o katerih sicer nismo uradno obveščeni. Kaže pa, da je o vprašanju zaščite razpravljalo vodstvo KD in tudi vlada je baje sklenila, da bo aktivneje posegala in sicer s podtajnikom pri predsedstvu Cristoforijem. To je po eni strani pozitivno, ker pomeni, da vlada hoče nekaj narediti, po drugi strani pa lahko njeno poseganje restriktivno vpliva na delo ožjega odbora. Kar zadeva avdicije same, pa so bile razdeljene na dva dela: v torek bodo na vrsti dežela, pokrajine in gorske skupnosti, naslednji teden pa manjšina in "glasniki javnega mnenja". Zanimivo pa je, da so iz avdicij izpadli prefekti in škofi. Preidiva k vsebinskemu aspektu avdicij... Ožji odbor je izluščil 8 problemov, na katere skuša najti odgovor in od katerih bo odvisno, kakšen bo zaščitni zakon. Predvsem gre za vprašanji opredelitve ozemlja, na katerem naj velja zaščita, in javne rabe slovenskega jezika. Pri teh dveh problemih je zaznavna težnja odlašanja, s tem, da bi definirali splošne načelne pravice, praktično uresničevanje le-teh pa bi prepustili pokrajinam in občinam. Osebno sem zagovarjal tezo, da mora državni zakon zelo točno določiti pravice, o območju, na katerem naj veljajo, in^ o njihovem uresničevanju, pa naj bi odločal paritetni organ, sestavljen iz predstavnikov dežele in manjšine, tako da bi bila narodnostna skupnost soudeležena v vseh fazah izvajanja pravic in bi lahko soodločala tudi o vsebinski in časovni postopnosti uresničevanja določil. Nato gre za vprašanja šolstva, toponomastike, finansiranja kulturnih ustanov... Kaj pa z družbeno in gospodarsko zaščito, za katero se zavzemajo vse slovenske komponente? O tem problemu Maccanicov osnutek ne govori, kot ožji odbor smo si ga pa postavili. Ob tem vprašanju je dilema: ali poseganja z državnimi podporami in torej asistencialis-tična politika, ali drugačen pristop z raznimi instrumenti za spodbujanje rasti manj razvitih področij. Pristop je pomemben, saj marsikdaj neka vrsta razvoja določenega področja z zakonom lahko spodbudi tudi interne migracije, kar bi lahko bilo za manjšino škodljivo. Zato je treba predvideti udeležbo predstavnikov narodnostne skupnosti v vseh telesih, ki odločajo o namembnosti teritorija. V sklop problemov smo nato vključili še zelo kočljivi vprašanji javnih služb in preštevanja. Kar zadeva javne službe, se osebno opredeljujem za pragmatično rešitev, po kateri bi javne službe prilagajale svoje organike na osnovi potreb. S tem pa je seveda povezano tudi vprašanje preštevanja. Osebno se mi zdijo popisi prebivalstva nepotrebni, sicer pa obstaja tudi študija statističnega zavoda ISTAT, ki je leta 1985 posredno preštel Slovence in ugotovil našo prisotnost v 45 občinah. Kakšne pa so sedaj perspektive, da se zaščitni osnutek izoblikuje in začne svojo parlamentarno pot? Če bomo v dveh tednih končali avdicije, bi se nato morali lotiti oblikovanja osnutka. Ožji odbor bo pred izbiro: oblikovati dejanski zaščitni zakon, ki jamči pravice, ali sestaviti zakon generičnih kriterijev in prepustiti krajevnim dejavnikom uresničevanje teh načel, kar je lahko zelo nevarno. Druga nevarnost je možnost krize in predčasnega razpusta parlamenta, tretja nevarnost pa je odločno poseganje vlade, ki bi lahko izsilila odobritev Maccanicovega predloga, kakršen je. Doslej je bilo v ožjem odboru vsebinsko soočanje predvsem med mano in predstavniki KD, sedaj pa bi se morale v to soočanje aktivno vključiti tudi druge skupine, če hočemo končati z delom, saj se zelo mudi, ker je časa zelo malo. Ob koncu pa še vprašanje, kaj je z zakonom o obmejnih območjih in s prispevkom za manjšini, ki je v njem predviden? Kot slišim iz zbornice, kaže, da bodo v finančnem zakonu obnovili postavko za podporo slovenski in italijanski manjšini, predvideni v zakonu za obmejna področja. Ta vsota bi vsaj za prehodno obdobje zajamčila nekaj kisika slovenskim ustanovam. S tem bi se seveda spremenil sistem finansiranja teh ustanov. Zanimivo pa je, da se kot manjšina prerekamo o pomoči matice, ne razmišljamo pa, kako bi odločali o sredstvih, ki jih je dolžna zagotoviti Italija. Pogovor zapisal VOJMIR TAVČAR Pogovor s predsednikom ZSMS Jožetom Školčem Pred kongresom liberalcev LJUBLJANA — ZSMS - Liberalna stranka bo imela jutri svoj redni kongres v rudarskem Zagorju. Mladinci - liberalci vedno iščejo značilne kraje, kjer sklicujejo kongrese in kjer ustvarjajo nove politično-družbene poglede ne samo za lastno stranko, temveč za slovensko civilno družbo v celoti. To je bilo že pred daljnimi leti na Krškem, ko so do kraja prelomili s socialrealističnimi utvarami, se izrekli za oblast, za pragmatizem v raznih oblikah. To je bil kongres v senci jedrske centrale in prvih bitk za ekologijo, proti militarizmu. Tako je bilo lansko jesen, ko so se zbrali v Portorožu kot odprtem kraju, na meji z Italijo, kjer je že šlo za strankarske volitve, več-partijski sistem in s tem tudi za vse novo, kar se je zgodilo nekaj mesecev kasneje kot rezultat volilnih izidov. Kakšni bodo po Zagorju? Nekatere osnovne značilnosti nove stranke, stranke, ki ima trenutno še mladinski predznak, smo skušali izvedeti od predsednika Jožeta Školča. Sedaj ste ZSMS - Liberalna stranka, kaj boste po Zagorju? »Demokratični liberalci, če bo šlo vse v redu.« Zakaj vse v redu, je to vaš interni problem, ali problem odnosov v družbi? »Pučnik je blokiral socialdemokratska imena, liberalna niso tako dosledna, prvi smo jih registrirali mi, toda zavisi tudi od Pirnatovih jastrebov in novega sodstva. Vendar ne bi smelo biti pravnih težav, če smo še v pravni državi. Vsebinsko pa nimamo dvomov: mi smo liberalci, toda manj nemškega tipa, ki so za popolni liberalizem, mi imamo socialno primes bolj britanske vrste zato tudi kombinacija demokracije in liberalizma. Liberalec ima pri nas tudi avstrijsko negativno konotacijo, mi pa mu hočemo dati anglosaksonski pozitiven naboj.« Tu pa smo pri značilnostih programa, ki ste ga na novo napisali in ki je vsebinsko zanimiv? »Program ima uvod, je obenem začetek in neke vrste programski manifest. Ne skrivamo ambicije, da bi nekoliko na splošno povedali osnovne stvari, mi ne pristajamo na velike načelne besede, kot je razred in narod, syio bolj pragmatični. V drugem delu pa so programske resolucije, ki niso večne, ki pa se nanašajo na konkretne zadeve, ki bodo prišle v ospredje tudi pri razpravi o slovenski ustavi. Na ta vprašanja nudimo tudi konkretne odgovore. Pri teh vprašanjih gre tudi za ključne razlike med demokratičnimi liberalci in predstavniki drugih strank. Osnovna vprašanja so naslednja: Predvsem demilitarizacija. To je vseobsegajoč pojem, ki se ne reducira na to, da ne bomo imeli vojske, temveč na povsem nov in drugačen koncept zunanje politike, na povsem drugačne odnose v Jugoslaviji in še zlasti na gospo- darsko strukturo razvoja. V Sloveniji te strategije nimamo. Velike države so izbrale povezavo vojaške in civilne strategije, ko se nove zadeve odkrivajo za vojaške potrebe in nato prehajajo v civilno proizvodnjo. Slovenija je majhna in ji je ta pot zaprta, zato bo treba izolirati nove poti. Tudi zato liberalci pravimo, da je treba iti na pot demilitarizacije takoj, brez obotavljanj in brez izjav, ki se ču-jejo drugod. Smo za demilitarizacijo, toda ne sedaj, sedaj ni prilika, nekje v bodočnosti. Naslednje ključno vprašanje je regionalizacija, ki ponovno pomeni ogromno stvari. To ni samo nujnost, ko se občine drobe na vrsto majhnih občin, slovenska država pa centralizira in vmes ni nič. To je slovenska zgodovina, gospodarski in kulturni razvoj, ki je šel po različnih poteh. To je tudi vprašanje slovenske demokracije, ki bo drugače strukturirana, če bosta obstajala oba zbora: zbor državljanov in zbor občin in bo torej slovenski parlament dvodomen. Ne na koncu pa gre tudi za zaščito obeh manjšin, ki živita v Sloveniji in s tem za zaščito vseh manjših. Tretje vprašanje pa je že povezano tudi z manjšinskimi zaščitami in zaščitami svobode življenja. Ne smemo se podrediti enemu načinu življenja, ki ga predpiše močna partija, država, cerkev, ali posvečena družina, ali družba. Zelo občutljivo je vprašanje pravice žensk, da same odločajo o spočetju, o splavu. Treba se je boriti proti spolni diskriminaciji, kar ne sme biti nekaj kar ljudi ločuje.« S tem pa smo pri statutu, ki je povsem nov, toda kot vsi statuti zanima predvsem članstvo. Toda liberalci so vnesli pomembno novost. Katera je? »V statutu smo uzakonili programska načela o enakih možnosti žensk. To smo dosledno zapisali in bomo dosledno izvajali. V vodstvu stranke, v vseh organih, med izvoljenimi itd. mora biti najmanj 20 odstotkov žensk, treba pa je težiti k tridesetim odstotkom. To je dolgoročna gradnja stranke, pa tudi dolgoročna spodbuda za družbo, v kateri se morajo ženske uveljavljati in prosperirati. V konkretni praksi so že v vodstvu in parlamentu nekatere odločne predstavnice žensk, ki so se politično in drugače uveljavile.« Kaj pa članstvo, kako je s številom, organizacijo po občinah? »Članstvo se spreminja, toda mi nismo naredili pretiranih kampanj in je to delo, ki stranko še čaka. Članov je sedaj približno toliko kot po volitvah 7-8 tisoč. Sedaj se ljudje sami jtostopoma, vztrajno, včlanjujejo. Ze so premagane starostne bariere. Mi nismo podirali stare občinske strukture, toda tudi nismo vložili dovolj naporov, da bi zgradili nove. Tako je približno v polovici občin struktura trdna, je pa tudi niz občin, kjer je treba reorganizacijo še izvesti.« Pogovor zapisal BOGO SAMSA TA TEDEN UGODNO NAPRODAJ zastopnik PEUGEOT TALBOT AUTOPALMA Enrico Burra & c. I PEUGEOT ALFA ROMEO 33 STATION VVAGON 4x4 1984 srebrn AUTOBIANCHI Y 10 LX 1988 sivorjave barve CITROEN AX 10 RE 1988 sivorjave barve FIAT UNO FIRE 1987 sinje barve FIAT REGATA 70 S 1984 sivorjave barve FIAT GROMA CHT 1988 sivorjave barve FORD FIESTA 1,3 S 1984 antracitno rdeč MERCEDES 190 E 1984 sive barve PEUGEOT 205 AVTOMATSKI 1587 bele barve PEUGEOT 405 SR 1,9 TA 1988 sivorjav Drevored Tricesimo (TAVAGNACCO) tel. (0432) 570627 mednarodna predklicna štev. 9939 ZASTOPNIK LANCIA IZREDNE PRILOŽNOSTI FIAT 126-127 UNO 45 in UNO 60 S PANDA 30 in 45 RITMO 65 in 131 CROMA CHT in 2,0 IE LANCIA DELTA 1,3 in 1,5 PRISMA 1,6 in DIESEL BETA 1,6 BN in HPE 1,6 GAMMA BN 2,0 ALFA SUD 1,2 RENAULT R 5 in R 18 CITROEN DYANE 6 VOLKSWAGEN GOLF SEAT IBIZA 1,2 GLX AUSTIN METRO INNOCENTI MINI 90 CENE od 2.000.000 do 10.000.000 A. RUGGENINI Drevored Tricesimo 13 VIDEM - TAVAGNACCO mednarodna predklicna štev. 9939 ITALIJA (0432) 570595 Organizzazione Renault Priložnosti FIAT 126 P4 650 cc 1982 FIAT PANDA 750 CL 1986 FIAT UNO 60 5P 1100 cc 1988 FIAT UNO 45 S 5P 950 cc 1985 FIAT RITMO 75 S 1983 RENAULT Supercingue TC 3P 950 cc 1985 RENAULT Supercingue GTL 3P 1100 cc 1985 RENAULT R5 Alpine 1400 cc 1979 RENAULT R9 TLE 1100 cc 1985 RENAULT ESPACE TSE 2000 cc bencin 1987 INNOCENTI MINI TRE 1982 ROVER RANGE ROVER 2P plinski pogon dec.1979 DOSTAVNA IN KOMBINIRANA VOZILA RENAULT, OPEL različni modeli BORTOLOTTI ‘ ZASTOPNIK RENAULT Drevored Venezia 120 C0DR0IP0 - VIDEM (ITALIJA) tel. (0432) 900777 mednarodna predklicna štev. 9939 UDINE PORDENONE C0DR0IP0 GORIZIA Friulauto s.p.a. VIDEM - PORDENON P0RT0GRUAR0 ■ CERVIGNAN0 AUTOBIANCHI A 112 1971 rjav INNOCENTI MINI »»CLUBMAN« 1981 temnoplav z . vinilsko streho FIAT 128 1100 1973 zelen FIAT 127 S 1981 bel FIAT 127 1979 srebrn metal. FIAT PANDA 30 1983 bel FIAT RITMO 60 CL 1982 sinjeplav metal. FIAT 131 1,3 CL 1975 bel LANCIA DELTA 1,6 1983 srebrn metal. LANCIA PRISMA 1,6 1983 rjav metal. LANCIA DELTA 1,5 1981 sinjeplav VW GOLF 1100/3P 1981 rdeč RENAULT 14 TL 1982 bež RENAULT 9 TD 1984 bel MERCEDES 240 D 1984 temnoplav MEDNARODNA PREDKLICNA ŠTEV. 9939 VIDEM: Ul. Nazionale 17 - tel. (0432) 570345 PORDENON: Drevored Venezia 59 tel. (0434) 30231 P0RT0GRUAR0: Drevored Venezia 43 tel. (0421) 274412 CERVIGNAN0 DEL FRIULI: Ul. Ramazzotti 1 tel. (0431) 34106 ZASTOPNIK FIAT km 146,4 ob državni cesti 13 PONTEBBANA COLLALTO - tel. (0432) 784212 mednarodna predklicna štev. 9939 1) FIAT 126 P4 1982 ie/ 1.900.00® 2) FIAT PANDA 750 CL 1986 rdeč 5.800.00“ 3) FIAT PANDA 1000 CL 1988 bel 6.500.00“ 4) FIAT UNO 45 3P F. 1988 temnoplav 7.700.0““ 5) FIAT UNO 70 SX 5P 1987 kvarc metaliz. 9.800.0"“ 6) FIAT UNO TURBO IE 1988 rdeč 12.00“ ^ 7) FIAT CROMA CHT 1987 sinje metaliz 15.200.“““ 8) FIAT CROMA IE 1987 kvarc metaliz 16.500 "^ 9) FIAT TIP01,4 M. 1989 aluminij, met. 12.000 * 10) FIAT TIP0 TD 1988 škrlatno rdeč 10'80„noo 11) FIAT REGATA 70 S 1986 zlato met 8.200 “ 12) FIAT REGATA 85 S 1985 kvarc met. 13) LANCIA PRISMA 1,3 1987 zlato met. 12.7“" ^0 14) LANCIA PRISMA 1,6 1983 aluminij, met 6 8““ ^ 15) VW GOLF CABRI0 1979 zlato met 7 ““r o0o 16) VW HROŠČ CABRI0 1975 rdeč ^ ^ 17) SUZUKI410JS 1984 bel “““p0oO 18) SUBARU SW 4WD 1981 aluminij, met o0o 19) DUCAT0 KOMBINIRAN 1987 bel 1“ ;"0 oOO 20) FIAT 900 E 1985 bež Med različnimi tipi rabljenih mobilov boste našli model P 0t>i-meri. Ali pa celo paleto aVt0 jajo-lov Fiat, pripravljenih za Pr Koroški socialisti spremenili politiko do te »domovinske« organizacije Ambrozy napovedal vojno koroškemu Heimatdienstu Videmski prefekt Sorge obiskal dvojezično središče v Spetru ČEDAD — Prejšnji teden je bil gost dvojezičnega šolskega središča v Špetru videmski prefekt, doktor Roberto Sorge. Visoki predstavnik italijanske države je tako sprejel vabilo slovenskih predstavnikov in vodstva dvojezične šole, ki jo je obiskal med uradnim obiskom občine Špe-ter. V šolo so ga spremljali župan Marinig z odborniki in nekaterimi svetovalci, didaktični ravnatelj Londero, ravnatelj vseh špetrskih šol in drugi predstavniki politične- ga življenja občine. Prefekt Sorge je obiskal vrtec, prvi in drugi razred, nakar ga je v imenu slovenskih organizacij pozdravil prof. Černo. Nato je uglednemu gostu obrazložil odprte probleme šole predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Petricig. Prefekt Sorge je v svojem pozdravu omenil zaščitni zakon, o katerem se v Rimu razpravlja in torej, da se problem zaščite začenja reševati. Sami dvojezični šoli pa je želel, da bi dosegla cilje, ki si jih zastavlja. CELOVEC Po 35 letih popuščanja koroškemu Heimatdienstu (KHD), avantgardi protislovenskih organizacij, so koroški socialisti sklenili opustiti dosedanje taktiziranje do KHD. Na posvetu socialističnih poslancev v Bad Kleinkirchheimu je predsednik stranke dr. Peter Ambrozy oznanil spremembo politične smeri: odslej se bodo socialisti distancirano obnašali do organiziranega desnega krila nemških nacionalcev. Še več, Ambrozy je napovedal ofenzivno soočenje s Heimatdienstom in njegovimi stališči. Kritična distanca naj bi veljala tudi Heimatdienstu sorodnim »domovinskim« in kulturnim organizacijam. Kaj je napotilo vodstvo koroške SPO k takemu preobratu? V zadnjih petih letih se je Heimatdienst razvil v prednjo stražo Haiderjeve svobodnjaške stranke. Haider je osebni prijatelj predsednika KHD dr. Josefa Feldner-ja, trdi predsednik SPO. Ljudska stranka (OVP) v Heimatdienstu nima več nobene besede. In tako je postal vprašljiv Heimatdienstov nadstrankarski značaj. Koroški socialisti bodo poslej nasproti heimatdienstovskim strukturam postavili postavili svoje organizacijske strukture, zagotavlja Ambrozy. Politično strpnost bo SPO izpričala tudi v Berite »Novi Matajur« bližnji parlamentarni debati o izvedbenem zakonu o manjšinskem šolstvu, kajti ta zakonski osnutek je »zelo restriktiven«. Glasilo SPO objavlja uvodnik glavnega urednika dr. Hellwiga Valentina o slovesu socialistov od »dolgoletne strategije koroške SPO o integraciji v združenja, ki na splošno veljajo za nacionalno konservativna«. Stranka je v taka društva »poslala vrsto tovarišev, da bi tam uveljavili socialdemokratska stališča«. Smola pa je bila v tem, da je poskus v veliki večini primerov spodletel. Strankini »oficirji za zvezo« niso bili glasniki socialdemokracije, marveč so prevzeli nazore heimatdi-entstovskega okolja. Kot sodi predsednik stranke Ambrozy, je celo prišlo do povratnega učinka nacional-konserva-tivnega prepričanja na socialistično stranko samo. Kar zadeva zamisel o obnovi nekdanje strategije avstrijskih socialistov — vzpostavljanju organizacijskega omrežja v družbi kot nasprotni uteži buržoaznim organizacijam in društvom — je socialistični glavni urednik precej skeptičen: preteklosti ni mogoče oživiti. »Toda nekaj več samozavesti in zaupanja v lastne sile SPO ne bi škodilo.« Tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp pa v Kleine Zeitung obsoja SPO, da je 40 let izvajala »strogo asimilacijsko politiko«, da je Haiderju pokazala, kako je treba slaviti koroški plebiscit, da sili svoje slovenske občinske odbornike, da glasujejo proti interesom lastnega naroda. Soglasje vodstva SPO z ustanovit- vijo delovne skupine slovenskih socialistov da je »samo novi belež na razmajani hiši«. Ambrozy kot deželni minister za kulturo je zasnoval zakonska osnutka o otroških vrtcih in glasbenih šolah, v katerih Slovenci sploh omenjeni niso, ob 180 milijonih šilingov proračunskega denarja za kulturo pa je dotacijo za vsa slovenska kulturna društva in dejavnosti zamrznil pri 320.000 šilingih. Pipp hkrati napada Zvezo slovenskih organizacij (ZSO), da »išče novo - - star domicil« v socialistični stranki. »Beg« ZSO v SPČ) naj bi ZSO zagotovil »videz demokratičnosti«. Dan pred avstrijskim državnim praznikom je bilo polemično publicistično ukvarjanje s koroško družbeno preteklostjo in sedanjostjo še posebej izrazito. Glavni urednik Kleine Zeitung je zavrnil tiste neimenovane avstrijske novinarje, ki so letošnje slavje vojaških veteranov Tretjega rajha na koroškem Ulrichsbergu (dejansko je bil del proslav 70-letnice koroškega plebiscita) označili kot slavljenje duha nemškega nacionalizma in nacizma. Publicistični starosta protislovenske politike Ingomar Pust pa je v Karntner Krone ironično pisal o slovenskem predsedniku vlade Peterletu k.ot o možu s »čudovitim nemškim priimkom« in »simpatični pojavi, ki pa da pri koroških Slovencih s svojimi izjavami podzavestno prebuja nostalgijo po jugoslovanski vojski, ki je dvakrat zasedla Celovec. Poanta: Peterle naj bi se ovedel »krvne krivde lastne dežele«, kjer je nekoč »cvetelo nemško gospodarstvo in kulturno življenje«. JOŽE ŠIRCELJ Telefoni BARKA — Program razvoja telefonije v KS Barka v Brkinih, ki vključuje vasi Gornje Ležeče, Buje, Suhorje, Kozjane, Vatovlje, Misleče, Podgrad in Barka, je bil okvirno pripravljen že v začetku lanskega leta. Predvideno je bilo, naj bi vasi v tem težkem, razgibanem višinskem predelu dobile telefone s pomočjo radijskih in kabelskih povezav. Čeprav so projekt tudi letos spomladi podprli v vseh odločujočih službah in organih, za njegovo uresničitev še niso uspeli zagotoviti vsega denarja. Nakup in montažo telefonske centrale na Barki bo tako kot medkrajevni ka- v Barki bel Sežana-Barka, zabojnik za akumulatorsko baterijo in predelavo ATC Sežana, na katero bodo priključili novo centralo na Barki, plačala 'PTT. Za to bodo poštarji prispevali 1,1 milijona dinarjev, medtem ko naj bi vsak novi telefonski naročnik za omrežje plačal najmanj 1.500 DEM dinarske protivrednosti. Za ostalo delo tako manjka še približno 4 milijone dinarjev. Kako jih bodo zbrali, naj bi povedali sežanska in postojnska občina in tako omogočili začetek gradnje in montaže. J. O. Kljub skrbnemu varčevanju Sežanskemu zdravstvu grozi pravi finančni zlom SEŽANA — Sežanskemu osnovnemu zdravstvu, ki je že doslej po stanju ambulant, opremljenosti, deležu mate-dalnih stroškov in osebnih dohodkih zaposlenih zadnje v regiji pa tudi v republiki, zaradi omejitvene politike ^a normalno delovanje vsak mesec Jdjub varčevalnim ukrepom manjka j'10.000 din. Če se razmere kmalu ne bodo izboljšale, bo zdravstvo v tej ob- čini naslednja dva meseca ostalo brez denarja celo za plače zaposlenih, kar bi lahko kolektiv prisililo v stavko. Tako črne napovedi smo slišali na zadnji seji sežanskega izvršnega sveta, *9er je direktorica zdravstvenega doma Milena Pegan-Fabjan izrekla Precej grenkih na račun novega nači-da financiranja zdravstva, nezadovolj-na pa je tudi z odnosom domače obči-be do te dejavnosti. S takšnim mne-*]em se je strinjala tudi predstavnica elavskega sveta, ki je opozorila, da bi do skoncentrirano zdravstvo, če bi se anj odločili, za Sežano precej cenejše, °t sedanje delo na sedmih lokacijah .d z dvojnimi dežurstvi. Člani IS so ^akšne pobude podprli, četudi so hkra-* opozorili, da je za razpravo o kakr-,lb koli dolgoročnih sprememb ravstvene mreže ali pravic uporabnikov potrebno dobiti natančno stro- ni, Vno mnenje. Šele na osnovi strokovna r.ana^z in javne razprave naj bi se koncu zdravstvo, občinska vlada in bjt°rabniki lahko dogovorili o more- nj. bm cenejših rešitvah. O teh vpraša- in problemih se bodo morali Se- žanci čimprej pogovoriti tudi s predstavniki ministrstva za zdravstvo. Ob tem, da je IS podprl notranje varčevalne ukrepe, kot so ustavljeno zaposlovanje (v ŽD je 122 namesto 128 delavcev), prezaposlovanje, vključevanje pripravnikov, zmanjševanje denarnih nadomestil delavcem in materialnih stroškov ter podobno, je občinska vlada za izboljšanje položaja zdravstva sprejela tudi nekaj lastnih ukrepov. Tako bo občina prispevala denar za nujna popravila v zdravstvenem domu. Prav tako bodo omogočili odložitev plačila družbenih prispevkov, če se finančne možnosti zdravstva in drugih družbenih dejavnosti ne bodo pravočasno izboljšale. V primeru, da bodo to omogočili na republiški ravni, bodo družbene dejavnosti plačila teh prispevkov celo oprostili. IS se je hkrati zavzel za čimprejšnjo sistemsko izboljšanje razmer za delovanje osnovnega zdravstva. Ustanovili bodo tudi občinski koordinacijski odbor, ki bo spremljal in usklajeval ukrepe na tem področju. Neuradno pa smo tudi slišali, da bi moralo zdravstvo ob odpravljanju zunanjih vzrokov za težave poskrbeti tudi za zmanjšanje pomanjkljivosti v 'domači hiši, saj je po mnenju članov IS tam neizkoriščenih še precej organizacijskih, kadrovskih in drugih rezerv, izboljšati pa bi se moral tudi odnos do pacientov. JANEZ ODAR Za pomoč Nadiškim dolinam in drugim prizadetim krajem Biasutti pozval Andreottija TRST — Predsednik deželne vlade Adriano Biasutti se je v sredo zvečer preko telexa obrnil na ministrskega predsednika Giulia Andreottija in na ministra za koordinacijo civilne zaščite Vita Lattanzia in ju prosil, da bi priznala kot hudo prizadeta področja vse tiste kraje, ki so jih prizadele in močno poškodovale vremenske ujme 23. in 24. septembra ter 27. in 29. oktobra. To priznanje bi moralo ministrstvo za civilno zaščito uzakoniti z odlokom, poleg tega pa bi moralo tudi dodeliti potrebna finančna sredstva in jih prenesti na deželni sklad za civilno zaščito. Predsednik Biasutti je tudi sporočil rimskim oblastem, da je deželna uprava že nakazala dve milijardi lir za prve najnujnejše ukrepe, medtem ko so deželni tehniki ugotovili, da je za nujne posege na prizadetih področjih potrebnih ne manj kot 50 milijard lir. V sporočilu Andreottiju in Lattan-ziu predsednik Dežele navaja, da so bili konec septembra predvsem prizadete občine Naborjet-Ovčja vas, Tablja, Dunja, Kluže, Rezija, Na Bili, Mužac, Cavazzo Carnico, Amaro, Grmek, Sv. Lenart, Gradišče, Vileš, Zagraj, Farra in Romans. Zadnja vremenska ujma pa je hudo prizadela občine Grmek, So-vodnje, Dreko, Srednje, Sv. Lenart, Špeter, Podbonesec, Romans, Medeo, S. Giovanni al Natisone, Vileš, Kr-min, Koprivo in Mariano del Friuli. Tako je hudo neurje poškodovalo cesto v bližini Ljese Med 28 slovenskimi turističnimi kraji Radenci prvi - Portorož zadnji 2v BLJANA - Komisija za varstvo okolja pri Turistič-jetUKtZ1 Slovenije je letos že dvaindvajsetič ocenjevala ure-hied sl°venskih turističnih krajev in ugotovila, da so se tUris.^rm najbolje odrezali Radenci. To je za prizadevne he, delavce Radencev (menda v tem krajui ni druži- Tetn f ne ki kil vsaj en družinski član delaven v turistič-Pripra r^štvu) vzpodbudilo, da bodo v petek, 16. novembra, ^Iznan' P°sekno praznovanje, na katerem bodo podelili iTedst ld Turifdične zveze, nanj pa bodo povabili tudi D0slVnike vsek krajev, ki so sodelovali v tej akciji. V Zacini t! 80 sitem tekmovanja sicer že večkrat spremenili, ličnih k ^6kk Pa oblikovali štiri skupine (kategorije) turis-'kovani r^ev in sicer tako, da so tudi sami udeleženci tek-ta tnki li°krat je tekmovalo 28 turističnih krajev), pristali V h razporeditev. H^fpinf tu0r'il večjih turističnih krajev, oziroma v posebni ■ Se9li a an uie samo Pet krajev. Takoj za Radenci (ki so j® biia ^ točke) se je uvrstila Rogaška Slatina (4,78). Lani ri^denci)?®38^3 Slatina prva, Radenci pa drugi, vendar so v dijo p v minulem letu res temeljito zavihali rokave. Sle-14,52). l°ina (4,77), 'Bled (4,67), najbolj pa zaostaja Portorož sf Tompfkri »turistični kraji« so na prvem mestu Šmarješ-l^dijjj j® (4,61), drugo mesto si delita Bovec in Ptuj (4,60), t, tska oVa Gorica (5,54), Laško (4,49) Kranjska Gora (4,48), dhzit Obota (4,45) in Kanal (4,27). Med izletniškimi in 1 kraji so na prvem mestu Braslovče (4,53), drugo mesto si delita Lokve in Mojstrana (4,50), zatem pa še Veržej (4,49), Slovenj Gradec (4.48), Kobarid (4,33). Med manjšimi turističnimi kraji je najbolj urejena Osilnica ob Kolpi (4,72), zatem pa še Mengeš (4,68), Svečina (4,61), Domažale (4,40), Ribno (4.27), Polzela (4,22), Šentrupert (4,18), Semič (4,16), Straža (4,01). Zanimivo je, da se zadnja leta med tekmujočimi ponavadi najbolje odrežejo zdravilišča, zato so predstavniki turističnih društev z Gorenjske predlagali, da bi zdravilišča tekmovala v posebni komisiji, kjer bi se merila med seboj in tako skrbela za kakovost. Večina članov predsedstva Turistične zveze Slovenije pa je menila, da so zdravilišča res pri vrhu najbolj urejenih slovenskih krajev in da bi lahko oblikovali tudi posebno tekmovalno kategorijo izključno zdra-.viliških krajev, da pa s tem ne bi opustili sedanjega tekmovalnega sistema in bi zdravilišča še zmeraj sodelovala tudi v dosedanjih štirih uveljavljenih skupinah, predvsem zato, da bi imeli priložnost tudi z drugimi dokazovati svojo kakovost. Sicer pa so v predsedstvu Turistične zveze Slovenije predlagali, da bi morali najboljše slovenske turistične kraje bolj sistematično uvrstiti v tekmovanje jugoslovanskih turističnih krajev. Dosedanje izkušnje niso slabe. Ko se je v tako tekmovanje uvrstila Rogaška Slatina, je bila proglašena za najbolj urejen jugoslovanski turistični kraj. BORIS ŠULIGOJ MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE tržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih. Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojasnila. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA V sodelovanju z NORICUM ASSO (RAZ IONI Vrsta spominskih svečanosti pred obeležji padlim Cvetje k spomenikom Za reševanje upravnih problemov vasi V Križu so ustanovili koordinacijski odbor Kot vsako leto so se tudi letos zvrstile (ali pa se še bodo) številne spominske svečanosti pred spomeniki, ki so jih domače roke, domači ljudje postavljali s svojimi sredstvi, v počastitev tistih, ki so pred tolikimi leti začeli boj proti nacizmu in fašizmu - pri nas že od njegovega začetka dalje -boj proti veliko premočnemu sovražniku, ki so ga pa uspešno zaključili, ker so jih vodile misel o svobodi, enakopravnosti majhnih in velikih narodov, o miru, mirnem sožitju med vsemi narodi in državami. Vsa ta čustva so bila prav gotovo na letošnjih svečanostih še bolj prisotna. Svet doživlja velike spremembe, ljudske množice težijo po svobodi, demokraciji, ne ppzabljajo pa tistih, ki so za to demokracijo in svobodo dali tudi svoje življenje. In tu so bili na vseh svečanostih in proslavah pred spomeniki govorniki jasni v svojih besedah - za demokracijo, pa tudi spravo, toleranco in željo po mirnem in skupnem življenju, toda ne za ceno, da bi se zanikalo to, kar je v italijanski republiki pomenilo odporništvo, na Slovenskem pa narodno osvobodilni boj. »Ponosni smo na naše padle, ne bomo jih pozabili, bili so nam in ostajajo svetel vzgled samood-povedi, največje žrtve v želji, da bi svet zadihal v miru in resnični svobodi.« Ni ga groba, spominskega obeležja, spomenika, ki ne bi bil v teh dneh okrašen, kjer ne bi gorele v spomin na padle sveče. Ponekod so se zbrali le vaščani pred svojim spomenikom, drugje so bile večje svečanosti z udeležbo govornikov, s polaganjem vencev, z udeležbo predstavnikov Jugoslovanskega generalnega konzulata, borčevskih organizacij, predstavnikov raznih ustanov in organizacij, šol, kulturnih društev. Ponekod so nastopali zbori: pred spomenikom pri Sv. Ani ženski zbor Ivan Grbec in mešani zbor iz Skednja, v Miljah zbor Ongia in mešani zbor Jadran, v Dolini zbor upokojencev, na Opčinah moški pevski zbor Tabor, v Križu moški zbor Vesna, drugod pa še drugi zbori, reci-'tatorji, govorniki itd. Nekatere svečanosti, posebno one v zgodnjih popoldanskih urah, je motila nenadna ploha z burjo, tako da so morali ponekod program skrajšati. Vse spominske svečanosti so, lahko rečemo, izzvenele v velikem spoštovanju do padlih, predvsem pa v spoštovanju idealov, za katere so pred tolikimi leti padli. Kot rečeno, bodo svečanosti ob dnevu mrtvih tudi danes in jutri. Med ' temi naj omenimo vsaj osrednjo manifestacijo v tržaški Rižarni, ki jo prirejajo organizacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Začetek ob 11. uri. Na naših slikah (z vrha navzdol): predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu z novim konzulom Šušmeljem na čelu polagajo vence v Rižarni skupaj s predstavniki VZPI-ANPI; spominska svečanost pri začasnem obeležju padlim s Kolonkovca, iz Škednja in od Sv. Ane pri starem vhodu na pokopališče pri Sv. Ani; osrednja svečanost v Miljah med govorom Jurija Vodopivca v slovenščini (vse tri foto Magajna); polaganje vencev na pokopališču na Colu (foto Križmančič). Križ je zemljepisno gledano zadnja vas tržaške občine, zadnji pa je tudi glede marsikatere pomembne občinske službe, tako da se njegovi prebivalci čutijo zapostavljene oziroma "pozabljene" od Občine Trst. Javna razsvetljava nujno potrebuje korenitih popravil (v vasi dejansko zmanjka luč ob vsaki nevihti), smetarska služba posluje zelo slabo, vse več težav pa je tudi s prometom, saj so vaške ulice postale posebno v zadnjem času neke vrste obvoznica med obalno in pokrajinsko cesto. Tem problemom je treba še dodati geografsko utesnjenost vasi, ki je razdeljena med tremi občinami (tržaško, zgoniško in devinsko-nabre-žinsko) in se lahko razvija le onkraj pokrajinske ceste (v smeri Nabrežine in Zgonika), saj v tržaškem delu dejansko ni zazidljivih površin, staro vaško jedro pa kaže vidne znake propada. Od tega je odvisno tudi postopno staranje prebivalstva, demografski izgledi pa ne obetajo nič dobrega. Odnosi med Križem in Občino Trst so bili tudi zaradi političnih razlogov vedno precej slabi, veliko boljši pa so bili in so še danes stiki z zahodnokraš-kim rajonskim svetom, ki pa ima sam resnici na ljubo hude težave v odnosih z upravo. S konkretnimi upravnimi vprašanji se bo ukvarjal nedavno ustanovljeni koordinacijski odbor, ki je nastal na pobudo skupine vaščanov slovenske in italijanske narodnosti in ki je odprt sodelovanju vseh (posameznikov in organizacij), ki hočejo prispevati svoj delež, da bo vas premostila sedanjo emarginiranost. Odbor ni nastal v polemiki z rajonskim svetom, a bo skušal po svojih močeh pomagati temu izvoljenemu telesu pri njegovem vsakdanjem delu, vzporedno s tem pa'bo dal tudi pobudo za samostojne akcije, posebno za tiste, ki zahtevajo angažiranost večjega števila ljudi. Da se odnosi med tem odborom in rajonskim svetom razvijajo v pozitivno smer, priča nedavno srečanje s predsednikom sosveta Renatom Busetti-jem, ki je hotel na lastne oči preveriti, da kriški odbor ni nastal v kontrapozi-ciji ali celo v polemiki z rajonskim telesom, ki ostaja še dalje institucionalno gledano prvi sogovornik Občine. Busetti je priznal, da Občina Trst močno zanemarja ne samo Križ, a tudi celotno kraško območje, ki ga upravitelji večkrat ocenjujejo le v funkciji mesta in meščanov. Težave ne izvirajo samo iz tehničnih ali birokratskih razlogov, gre tudi za odklonilno politiko, ki ima čisto kulturne vzgibe, je še podčrtal predsednik, ki na lastni koži doživlja veliko zaprtost mestne uprave. Busetti je nato orisal razvojni načrt za Križ, Prosek in Kontovel, ki je naletel na soglasje rajonskega sveta in ki predvideva vrsto urbanističnih in drugih upravnih posegov za te tri vasi. Po njegovem to ni "sanjska knjiga", za njegovo izvajanje pa bo potrebna angažiranost ne samo rajonskega sosveta, ampak vseh krajevnih dejavnikov, torej tudi kriškega odbora, ki ga začasno koordinira novinar Luciano Ceschia, v kratkem pa bodo izvolili posebno vodstveno telo. Novoustanovljeni odbor se bo predstavil vaščanom na javni skupščini, ki bo v nedeljo, 18. novembra, v občinskem rekreatoriju. Takrat bodo pred- stavili njegov okvirni program in tudi delo, ki so ga doslej opravile tri ožje delovne skupine za vprašanja prometa, smetarske službe in javne razsvetljave. Na srečanju s predsednikom Bu-settijem pa je tekla beseda tudi o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, začenši s problematiko jusarskih zemljišč, ki jih v pomanjkanju vaškega odbora upravlja Občina. V Križu bodo sprožili akcijo za izvolitev krajevnega jusarskega odbora, v bližnji bodočnosti pa načrtujejo sestanek z županom Richettijem in tudi srečanja z zgoniš-kimi ter devinsko-nabrežinskimi upravitelji. S. T. Kmalu en sam kraški rajon? Tržaška občinska uprava .pripravlja v teh dneh korenito spremembo rajonskih svetov in tudi pravilnika, ki urejuje poslovanje teh izvoljenih teles. Načrt oblikujejo strokovnjaki odborništva za decentralizacijo, s tem vprašanjem se bo v kratkem ukvarjal občinski odbor, zadnja beseda pa pripada občinskemu svetu. Kot smo lahko izvedeli, namerava Občina sedanjih dvanajst rajonskih svetov skrčiti celo na šest. Vzhodnokraški in zahod-nokraški rajonski svet nameravajo združiti v en sam kraški rajon, ki bi obsegal ozemlje od Bazovice do Križa, ostali rajoni pa bi bili takole razdeljeni: Sveti Ivan-Kolonja-Škorlja, Barkov-Ije-Rojan-Novo mesto, Rocol-Nova Mitnica, Sv. Vid-Sv. Ja-kob-Stara Mitnica in Škedenj-Sv. Ana-Naselje sv. Sergija. Šlo bi, kot vidimo, za pravo revolucijo, posebno na Krasu, kjer so problemi vzhodnokraškega območja zelo različni od tistih, s katerimi se dnevno soočajo v Križu, na Proseku in Kontovelu. Kot rečeno, pripravlja Občina tudi nov pravilnik rajonskih svetov, ki trenutno uživajo zelo omejeno samostojnost, politično in tudi finančno pa so popolnoma odvisni od osrednje uprave, ki je centralistična in je doslej močno zanemarjala potrebo po decentralizaciji oblasti ter upravnih pristojnosti. To so večkrat javno povedali tudi predsedniki teh izvoljenih teles. Sedanji pravilnik priznava pravico svetovalcem slovenske narodnosti, da na sejah govorijo slovensko. Kolikor toliko redna prisotnost uradnega občinskega prevajalca pa je zajamčena le na zasedanjih obeh kraških rajonskih svetov, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, drugod pa Občina ne spoštuje pravilnika. Kršitve so dejansko na dnevnem redu pri Sv. Jakobu in v Škednju, kamor uprava, kljub navzočnosti slovenskih predstavnikov, ne pošilja svojih prevajalcev. Neznanci so ga oskrunili pred dobrim mesecem Škof BeDomi spet posvetil katinarsko pokopališče Tržaški škof Bellom! je včeraj popoldne ponovno posvetil katinarsko pokopališče, ki so ga neznanci oskrunili pred dobrim mesecem dni. Po zgodnje popoldanski maši v kati-narski cerkvi se je škof Bellomi na čelu sprevoda domačinov napotil na malo pokopališče na katinarskem griču in posvetil grobove, ki so bili okrašeni s cvetjem. Kot smo svoj čas poročali, so neznanci, ki naj bi po mnenju preiskovalcev pripadali okultnim sektam, v noči med soboto, 22., in nedeljo, 23. septembra, oskrunili katinarsko pokopališče. Ponoči so nemoteno prišli na povsem nezavarovano pokopališče, se znesli nad približno desetimi grobovi, na katerih so polomili razne kipce in križe, strgali z njih napise in svete podobe ter razmetali cvetje. Že naslednji dan po srhljivem odkritju je domači župnik gospod Žužek blagoslovil oskrunjeno pokopališče. Predsednik IACP obiskal župana Nabrežine in Doline Novi predsednik Avtonomnega zavoda za ljudske hiše Emilio Terpin nadaljuje te dni z obiski pri raznih krajevnih upraviteljih. Tako se je pred dnevi srečal z devinsko-nabre-žinskim županom Dariom Locchijem in z dolinskim županom Marinom Pečenikom. Na srečanjih so spregovorili o ljudskih stanovanjih, ki jih ima ustanova IACP v omenjenih občinah. Namen obiskov pa je, kot je povedal sam Terpin, da bi se pred predstavitvijo novih načrtov utanove, seznanil s krajevnimi stvarnostmi in tako upošteval resnične potrebe krajev in ljudi. V tem smislu se je obvezal tudi z obema županoma in jima obljubil, da se bo z njima ob potrebi predhodno posvetoval. Harmonikarji Synthesis 4 odšli v Porabje Danes zgodaj zjutraj so člani harmonikarskega orkestra Synthesis 4 odpotovali na tridnevno gostovanje k porabskim Slovencem. Na madžarskih tleh bodo zamejski harmonikarji pod vodstvom prof. Claudia Furlana po uradnem sprejemu tamkajšnjih gostiteljev že nocoj nastopili na prvem celovečernem koncertu v Monoštru, glavnem središču slovenske narodnostne skupnosti na Madžarski, kjer je orkester že pred poldrugim letom navdušil občinstvo. Po ogledu krajevnih znamenitosti Porabja in obisku nekaterih zgodovinskih obeležij tega obmejnega pasu, se bo harmonikarski orkester Synthesis 4 predstavil občinstvu še jutri zvečer. Tridnevno gostovanje bo zaključila nedeljska še zadnja opoldanska družabnost skupaj z gostitelji. Člani harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki deluje pod okriljem tržaške Glasbene matice, so v prejšnji sezoni nastopili manj kot sicer, v zameno pa so posvetili veliko pozornosti snemanju samostojne kasete, ki bo v kratkem izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Ob tej priložnosti bo ansambel priredil tudi celovečerni koncert, ki bo v letošnji sezoni nadomestil sicer običajni junijski koncertni zaključek leta. (dam) Težave za stanovalce in promet v UL Mazzini Počila vodovodna cev sir0 povzročila vrsto nevšečnosti. Kot zapisali, je dvignilo asfalt, blato pa 1 zasulo cesto. V nekaterih hišah so h1^ rali prekiniti z dobavo vode in zato postavili posebno vodovodno pip0^ ulici. Morali so zapreti tudi prom^- ^ sicer od Ul. Mazzini do Ul. Risparmio. Avtobusom so sprem6 smer in so zato vozili po dveh (,a^es, nih ulicah. Konec težav pa bo d® jj ko bodo popravili okvaro in zamem počeno cev. vCi Na sliki (foto Križmančič) de* _ in tehniki podjetja ACEGA so r1..^ li v Ul. Mazzini izkopati ve ^ jamo, da bi prišli do počene ce jo popravili. Včeraj ob približno 7.30 je v Ul' Mazzini v bližini denarnega zavoda Banco Ambroveneto počila debela vodovodna cev. Pritisk vode je bil tak0 močan, da je dvignil asfaltno plast pločnikov, velika količina blata pa je zasula ulico. Na mesto so nemudoma prišli tehniki občinskega podjetja ACEGA j11 poiskali mesto okvare. Njihovo del0 pa je otežkočala visoka plima morja^ saj je slana voda pronicala pod površij no tal in ovirala posege na vodovodu napeljavi. Računajo, da bodo okvar_ na vodovodu dokončno popravili d nes zjutraj. Okvara na vodovodu pa 1 Jutri in v nedeljo v priredbi tržaške pravne fakultete Mednarodni posvet o tipologiji in zaščitenju manjšin v Evropi Medtem ko se gladovna stavka nadaljuje »Albansko vprašanje« na notranjem ministrstvu Jutri se bo v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakultete pričel dvodnevni mednarodni posvet na temo »Tipologija in zaščita manjšin v Evropi«. Posvet prireja pravna fakulteta Univerze v Trstu v sodelovanju z Italijanskim društvom za mednarodno organizacijo, pod pokroviteljstvom ita--lijanskega ministrstva za zunanje zadeve ter ob podpori Dežele Furlanije-Julijske krajine, Pokrajine Trst, Odbora za pospeševanje raziskovanja evropskih ustanov in Tržaške kreditne banke. Posvet se bo odvijal po naslednjem sporedu: SOBOTA, 3. NOVEMBRA 9.00 pozdravni nagovori; 9.30 prof. Giorgio Conetti, Univerza v Trstu: Uvodne misli; 10.00 prof. Danilo Turk, Univerza v Ljubljani: Zaščita manjšin v konvencijah o človekovih pravicah; 10.45 prof. Otto Kimminich, Univerza v Regensburgu (ZR Nemčija): Etnične skupnosti v bodoči organizaciji miru v Evropi; 11.30 prof. Ziemowit Jacek Pietraš, Univerza v Lublinu (Poljska): Vloga manjšin v transnacionalni Evropi; 13.00 delovno kosilo; 15.00 prof. Sergio Bartole, Univerza v Trstu: Zaščita manjšin v notranjem pravu; 15.30 prof. Silvo Devetak, Univerza v Mariboru: Evropska karta o pravicah manjšin in porajajoča se Evropa narodov; 16.15 prof. Konstantin Obradovič, Inštitut za mednarodno politiko in ekonomijo v Beogradu: Jugoslovansko stališče o pojmu manjšina, ki ga je osvojila Konferenca Pentagonale. S krajšimi poročili bodo sodelovali še: prof. Hanna Bokor Szago (Budimpešta), prof. Vladimir Degan (Reka), Prof. Umberto Gori (Firence), prof. Hubert Isak (Gradec), prof. Vanda Lamm (Budimpešta), prof. Adam Lopatka (Varšava), prof. Nelida Milani Kruljac (Reka, Pulj), prof. Natalino Ronziti (Piša), prof. Vera Klopčič (Ljubljana). NEDELJA, 4. NOVEMBRA 9.30 okrogla miza, za katero bodo razpravljali: senator Arduino Agnelli, bivši evropski poslanec Manlio Ceco-v'ni in evropski poslanec Giorgio Rosil.30 splošna razprava. Cilji (a tudi meje) tržaškega posveta »Posvet je predvsem znanstvene narave in na njem nameravamo poglobiti zlasti status manjšin v mednarodnem pravu.« Tako nam je povedal prof. Giorgio Conetti, dekan tržaške pravne fakultete, ki je kot tak tudi glavni organizator posveta o tipologiji in zaščiti manjšin v Evropi. Prof. Conetti nam je pojasnil, da so se za prireditev posveta odločili predvsem iz dveh razlogov. Prvič zato, ker se narodnostno vprašanje in še zlasti vprašanje narodnostnih manjšin postavlja v sedanjem času na posebno pereč način v bližnjih deželah srednje in vzhodne Evrope, kjer se je dolgo dozdevalo, da so ti problemi preseženi v okviru realsocialistične ureditve. Drugič pa zato, ker se v zadnjem času zlasti na evropski ravni množijo dokumenti mednarodne veljave, ki zadevajo pravice manjšin. Poleg resolucij evropskega parlamenta gre tu omeniti predvsem dokument, ki so ga 5. junija letos predstavile države Pentagonale (Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija in Madžarska) v Kobenhavnu na Konferenci o človeški razsežnosti v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Prof. Conetti nam je omenil še dokument, ki ga Evropska komisija za demokracijo prek prava namerava v kratkem predložiti Svetu Evrope. Kaj pa vprašanje slovenske manjšine v Italiji? Je mogoče, da ga bo tržaški posvet povsem obšel? »Ne, delno se ga bomo le dotaknili,« nam je pojasnil prof. Conetti. »Zelo verjetno bo o njem govoril npr. prof. Bartole v svojem poročilu o zaščiti manjšin v notranjem pravu ter o njem bodo najbrž govorili tudi drugi sobotni poročevalci, zlasti tisti, ki bodo prišli,iz Slovenije. Poleg tega bo vprašanje Slovencev v Italiji prav gotovo prišlo do izraza tudi v nedeljskem delu posveta, ki je že tako bolj politično usmerjen,« je pristavil. Saj, v nedeljo bodo glavno besedo imeli senator Arduino Agnelli (PSI), bivši evropski poslanec in tržaški župan ter sedanji deželni sveto-valecManlio Cecovini (XpTj in evropski poslanec Giorgio Rossetti (KPI), se pravi izraziti politiki, in to kljub prvenstveno strokovni oziroma nepolitični naravi, ki naj bi jo po zatrjevanju samih prirediteljev imel posvet. Toda če so že vabili politike, zakaj niso potem povabili tudi predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti? »Nam je šlo za to, da na posvetu nastopijo nekateri tukajšnji vidni izvoljeni predstavniki,« je odvrnil Conetti. »Pri tem smo skušali upoštevati obstoječa politična ravnovesja. Poleg tega so povabljeni politični predstavniki vseh, saj se pri nas ne voli po kakem etničnem ključu.« Priznati moramo, da nismo pričakovali takšnega odgovora od prireditelja posveta o manjšinah. Je mogoče prirejati takšen posvet v Trstu, ne da bi na primeren način upoštevali, da tu živi neka manjšina, ki bi lahko posredovala nekaj konkretnih izkušenj? Ne da bi uspoštevali, da je v njeni sredi tudi nekaj ljudi in ustanov, kot je npr. Slovenski raziskovalni inštitut, ki se s problematiko manjšin strokovno ukvarjajo, in to celo med redkimi, če že ne kot edini, v Trstu? Smo spet pred primerom tiste tipične tržaške svetovljanske odprtosti navzven, ki pa se navznoter izkazuje kot izrazita provincialna ozkost? Zdaj lahko samo upamo, da se bo posvet izkazal boljše, kot pa se napoveduje. MARTIN BRECELJ Položaj albanskih beguncev v Trstu je iz dneva v dan slabši. Rekli bi lahko celo, da se njihov položaj slabša v sorazmerju z njihovim številom, ki je iz tedna v teden večje. Tudi v torek je trajekt Palladio izkrcal v Trstu okrog 40 novih beguncev, ki so prav tako kot njihovi »predhodniki« prosili za politično zatočišče. Prav njihove prošnje po političnem zatočišču pa trčijo ob številne zapreke in ovire. Komisija, ki odloča o teh vprašanjih, hoče namreč ugotoviti, ali so bili v Albaniji res preganjani in če si torej resnično »zaslužijo« status političnega izgnanca. Na osnovi tovrstnih dokazov in pričevanj'je komisija sprejela samo 101 prošnjo na skupnih 280. Zaradi tega so albanski pribežniki, katerih prošnje so bile odvrnjene, uprizorili v prešnjih dneh vrsto protestnih manifestacij: v torek zvečer so zasedli Trg Unita, da bi prefektu izsilili pogovor o njihovem položaju. Isti dan pa se je okrog 80 moških odločilo tudi za gladovno stavko. Po njihovem mnenju je metoda, s katero komisija sprejema prošnje, namreč nepravična. »Vsa Albanija je velik zapor,« pravijo, »tudi tisti, ki niso bili konkretno preganjani, so morali živeti v nesvobodi in ob pomanjkanju osnovnih državljanskih in človeških pravic. Takšna groba diskriminacija je povsem neosnovana. Zato bomo raje gladovali do smrti, kot da nas pošljejo nazaj v Tirano.« Istega mnenja je tudi poslanec Wil-ler Bordon, ki je problem o albanskih beguncih v Trstu predočil tudi podtajniku na notranjem ministrstvu za notranje zadeve Valdu Spiniju. Bordon meni namreč, da vprašanja ni mogoče rešiti na »birokratski« način in z lekarniško tehtnico, kot je storila omenjena komisija. Begunci potrebujejo pomoč italijanske vlade, ki pa se mora zavedati, da gre res za politične begunce. Samo s statusom političnega begunca si bodo Albanci v Trstu lahko poiskali stanovanje in službo, saj ne morejo biti deležni ugodnosti, ki jo predvideva dekret Martelli o pribežnikih iz držav, ki niso članice ES. Po tem odloku lahko sicer prejmejo v prvih 40 dneh svojega bivanja v Italiji 25 tisoč lir. Po tem roku pa je njihovo bivanje v Italiji nezakonito, če medtem niso prejeli statusa političnih beguncev. Danes ob 18. uri na sedežu sekcije KPI V Nabrežini skupščina s senatorjem Spetičem Med tržaškimi komunisti je že v teku živahna predkon-9resna razprava. Sekcijski kongresi se bodo predvidoma ^ačeli čez približno tri tedne, pokrajinska skupščina pa bo , drugi polovici decembra, še najverjetneje pa .v prveh 'meh leta 1991. Danes ob 18. uri bo na sedežu občinske ekcije KPI E. Berlinguer v Nabrežini sestanek pristašev rUge in tretje resolucije na zadnjem strankinem vsedržav-em kongresu, srečanja se bo udeležil senator Stojan Spe-, c' Kot je razvidno iz tiskovnega sporočila pokrajinskega ^oordinacijskega odbora bivših resolucij št. 2 in št. 3 (pri-Ingraa in Cossutte), ki je dal pobudo za skupščino, je tg^^nje srečanje odprto vsem članom KPI, razgovor pa bo l,.,6*..0 sedanjem položaju znotraj stranke v pričakovanju “njih kongresov. in ^0t^°Lna sestanka sta bila pred kratkim tudi na Proseku (jruv Rephu. Tukaj je govoril Giorgio Canciani, ki je med n 9lm dal v razpravo možnost združitve vseh Occhettovih tlldProtrlikov, o čemer se že nekaj tednov vztrajno govori deli na vsedržavni ravni. Mnenja pa so si glede tega precej je rp ^ enotni nastop nekdanjih pristašev druge in tret-tavin'0 Se zavzeinai0 predvsem Cossutta, Natta in Gallna k- • preceišni° pozornost pa je naletel predlog Basso-nro^ ■ le slcer Occhettov pristaš, njegova platforma pa ima ceJ privržencev tudi v "fronti za ne". Slabo vreme je povzročilo povsod vrsto nevšečnosti Iz južnega vremena v buijo Včeraj je prišlo v Trstu do nenavadno hitrega vremenskega preobrata, ki je presenetil tudi nekatere vremenske napovedi, predvsem pa ljudi. Zjutraj je bilo v Trstu in na Krasu izrazito južno in toplo vreme. Pihal je jugovzhodni veter, pred 12. uro pa je termometer kazal kar 20 stopinj nad ničlo in to v vlagi in dežju. Dve uri pozneje pa se je vremenska slika korenito spremenila. Pričela je pihati burja in živo srebro je na termometru strmo padlo. V nekaterih kraških vaseh so izmerili komaj 6 stopinj nad ničlo, kar pomeni, da je v nekaj urah temperatura padla za kar 14 stopinj. Gre torej za močan preobrat, ki je ponekod povzročil tudi nevihte z dežjem in ostrim vetrom. Včerajšnje vreme pa je bilo nenavadno v vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini. V jutranjih urah je povsod deževalo, temperature so bile v ravnini precej visoke, v višjih legah pa je, v nasprotju z nižinskim južnim vremenom, snežilo. Sneg je naletaval tudi od Pontablja do Trbiža in proti avstrijski meji. Vse to kaže na močite zračne tokove in na kontraste med južnimi in severnimi vetrovi, ki so povzročili dokaj hitre spremembe. Vsekakor pa je zadnje dva tedna slabo vreme pestilo predvsem Furlanijo in Benečijo. Zaradi posledic hudega naliva, ki je bil v Furlaniji prejšnjo soboto in se ponovil še v naslednjih dneh, je predsednik deželnega odbora Biasutti poslal ministrskemu predsedniku Andreottiju in ministru za civilno zaščito Lattanziju telegram, v katerem je zaprosil, naj vlada prizna prizadetemu območju posebni status, ki ga predvideva zakon o naravnih katastrofah. Deželna uprava bo morala namreč potrošiti za prve in nujne posege preko dveh milijard lir. Kot smo zapisali, se je tržaška pokrajina bolje "izmazala". Slabo vreme ni povzročilo hujše škode, čeprav je bilo nekaj nevšečnosti. Med ostalim naj omenimo včerajšnje prometne zastoje na mejnih prehodih, predvsem na Fernetičih. Prav tu je bila včeraj kolona avtomobilov, ki je čakala pred prehodom v Jugoslavijo, dolga do štiri kilometre, pri Rabujezu pa so bile vrste dolge do treh kilometrov. Vzroke za vrste (predvsem pri Fernetičih) pa je treba očitno iskati drugje in ne v vremenski ujmi. Ato vsedržavnem tekmovanju odlična uvrstitev para boljunske plesne šole »scen>^0is^ra italijanske fotografije« je j^stavo Assirellija se je pravzap-host ^Cela..letošnia razstavna dejav-injg Valerije Kulturni dom, katera bud v- Pro9ramu vrsto zanimivih po-^iese •v,Se *30<^° zvrstile v naslednjih D. inu?; N3! omenimo le J. Cesarja, stavo <;!ca' A. Tonuttija, skupinsko raz-Vq u s,r®dnjeevropske grafike, razsta-Prvi n!oških likovnih metnikov itd. reli} 9 Vrsti Pa i® tokrat fotograf Assi- J CeišnipaZStavo vlada na Goriškem pre-tf!9a jnzanimanje, saj je nedavno od rePi rfl^*lcer konec septembra, Assi-ville wstavljal svoja dela v galeriji Zgoclovi ailim v Passarianu, v okviru ^aj k 7aske. razstave Langobardov. v$eh teh °imi-einu *e dodamo, da je v Pad 3nn A ‘ftih goriški fotograf prejel Ztlahj oh rzavnih rn mednarodnih pri-)el drUaneilem Pa, da je leta 1982 pre->stVl?f nagrado na svetovnem pr-■0 Pa sve?t0Prafiie' ter ^ta '84 1. mes-)aPsko dr °vnem pokalu FIAP z itali-JPrčiji Let"0 rePrezentanco Fiaf v totografski kritiki že sprego- vorili. Med temi tudi dva slovenska poznavalca fotografskega sveta. Novogoričan Rafael Podbonik je o Assirelliju takole napisal: »Giusepppe Assirelli je občutljiv in izviren fotografski ustvarjalec. Čeprav je prve uspehe v državnem in mednarodnem merilu dosegel s črnobelo fotografijo, ga v zadnjih letih zaposlujejo predvsem barve. Assirellijev razvoj potrjuje že večkrat ugotovljeno dejstvo, da se Mediteranci ne bojijo barv. Lahko bi celo rekli, da večina umetnikov iz sončnih dežel prej ali slej ugotovi, da brez barve ne more. Assirelli je neobremenjen s fotografskimi klišeji. Ko zasluti zanimiv posnetek, ki pa mora biti oplemeniten z izrazno noto, mu ni žal filma. Zaradi vrtoglavih cen fotografskega gradiva tako fotografi kot ne-fotografi vse preradi pozabljamo, da je to posebno pri portretu edina pot do izjemnih fotografij. Seveda se v množici posnetkov lahko znajde samo umetniško izoblikovan fotograf, kar Assirelli nedvomno je. Ne samo številna priznanja, ampak tudi zadnja dela kažejo, da je postal vodilni fotograf v sosednji goriški pokrajini... Giuseppe Assirelli se nam z razstavljenimi deli predstavlja kot umetniško dozorela osebnost. Fotografska občutljivost in delovna energija mu odpirata široka pota za nadaljnje umetniško ustvarjanje...« Spominski zapis o skladatelju prve opere v slovenščini Jakobu Zupanu V novomeški frančiškanski cerkvi je bila pred dnevi ponovitev koncerta ohranjenih del nekdaj znamenitega, a danes žal povsem pozabljenega slovenskega cerkvenega in svetnega skladatelja Jakoba Frančiška Zupana, ki sta ga pred meseci, ob 180-letnici smrti tega glasbenika, pripravila v Narodni galeriji v Ljubljani Muziko-loški inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti in pevski zbor Consortium musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Ni dvoma, da je prireditev na visoki umetniški ravni v celoti upravičila programsko odločitev organizatorjev o oživljanju pomembnih del iz slovenske glasbene zgodovine. In malodane v vsem moramo pritrditi Cvetki Hribarjevi, odlični poznavalki Zupanovega življenja in dela, ko je ob večeru njegovih skladb v Novem mestu dejala: »Koncert pri novomeških frančiškanih je bil popravni izpit za dolenjsko metropolo spričo njene dolgoletne zadržanosti do umetnostnih zakladov naše glasbene preteklosti. Prav v osrčju Novega mesta, v knjižnici frančiškanskega samostana in delno v kapiteljskem arhivu, se namreč nahaja bogata zbirka notne literature skladatelja, katerega delo Slovenci spoznavamo šele ob koncu našega stoletja.« Spored spominskega koncerta Zupanovih del v novomeški fančiškanski cerkvi, je obsegal več znanih skladateljevih skladb. Med njimi velja omeniti predvsem Litanije za soliste, zbor in orkester, Tri arije za sopran in orkester, Tri duete za sopran in alt ter orkester in Te Deum za sopran, tenor in bas solo, zbor in orkester: kot solisti so ga oblikovali sopranistka Olga Gra-celj, altistka Dragica Kovačič in tenorist Marjan Trček. Ob teh uglednih slovenskih opernih umetnikih je na koncertu nastopil še manjši komorno instrumentalni ansambel in solist na pozitivu Maks Strmčnik, vse izvedbe pa je z zborom Consortium musicum vodil dirigent Mirko Cuderman. In kdo je bil pravzaprav Jakob Frančišek Zupan? Ugledni slovenski muzikolog in glasbeni publicist dr. Danilo Pokorn iz Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na temelju dolgoletnih proučevanj zbral vrsto zanimivih podatkov o skladatelju, s čigar najpomembnejšimi deli se srečujemo šele danes. Tokrat posredujemo nekaj najbolj značilnih Pokornovih zapisov: Jakob Frančišek Zupan (Suppan) se je rodil 27. julija 1734 v Schrottau pri Hengsbergu na avstrijskem Štajerskem v kajžarski družini z desetimi otroki. Priimek kaže na rod slovenske korenine; naš živelj se je nekoč v večjem številu priseljeval v ffe vinorodne kraje iz Haloz in Slovenskih goric. Osnove splošne in glasbene izobrazbe je Zupan dobil od učitelja in organista v Hengsbergu in najbrž na njegovo pobudo, domnevno s štipendijo nekdanjega župnika v tem mestu Brennerja, leta 1749 odšel na študij v Gradec. Se mlad, vsekakor pa pred letom 1757, je Zupan prišel v Kamnik. Sprva je bil pomočnik učitelja in organista Valentina Gdtzla, 1757 se je oženil z njegovo hčerko, tri leta pozneje pa postal Gdtzlov naslednik kot ludimagister in regens chori župne cerkve na Šutni pri Kamniku. Od 1762 do 1765 je bil glasbeni vodja in učitelj v deškem semenišču Petra Pavla Glavarja. Tu je z vokalno-instrumentalnimi mašami, deloma tudi s svojimi, vzbudil tolikšno pozornost, da so ljudje iz bližnje in daljne okolice trumoma prihajali v komendsko cerkev. Kot skladatelj je menda že v tem času posegel tudi na področje posvetne glasbe. Po treh letih se je vrnil v Kamnik. Po skladateljski in izvajalski strani je bilo pomembno tudi njegovo delo v Accade-mische Confoederation Stae. Ceciliae. Že pred letom 1770 je Zupan, morda po Glavarjevem zgledu, ustanovil šolo, ki so mu jo oblasti 1787 prepovedale in ga napotile na učiteljsko preizkušnjo. Ko jo je uspešno opravil, je bil imenovan za učitelja na kamniški glavni šoli. Čeprav je veljal za sposobnega učitelja, se je njegov gmotni položaj z leti bistveno poslabšal, kar je verjetno vplivalo tudi na njegovo glasbeno ustvarjanje. Vsem težavam so se pridružile še tegobe z zdravjem. Umrl je 11. aprila 1810, osem let za svojo ženo, v starosti 76 let. Zupan, po Pohlinu "egregius Compositor et Mu-sicus", je pomemben predvsem kot skladatelj Belina, prve opere v slovenskem jeziku in "ene zgodnjih v slovanskem svetu”, kakor pravi D. Pokorn. Komponiral jo je na libreto ljubljanskega bosonogega avguštinca Janeza Damascena Deva, objavljen leta 1780 v Kranjskih pisanicah. Nad 300 stihov obsegajoče besedilo izraža po Pokornovih izsledkih v alegorični obliki radost ob rojstvu domače posvetne poezije. Pobudo za to delo je skladatelj morda dobil iz Zoisovega kroga ali pa v spominu na predstave jezuitskega gledališča, ki jih je videl med študijem v Gradcu. Prva opera v slovenščini se ni ohranila, tudi ni znano, ali je bila izvedena, ne povsem jasen Pohlinov zapis pa po Pokornovih besedah dopušča domnevo, da so jo uprizorili v Kamniku. Dr. Danilo Pokorn: »Sodeč po libretu bi lahko bila še baročna, a če upoštevamo čas, v katerem je nastala, in slog drugih Zupanovih kompozicij, je precej verjetno, da je vsaj deloma že bila v stilnem orisu zgodnjega klasicizma.« Sicer pa je ohranjenih, nekaj le delno, nad 20 Zupanovih skoraj izključno duhovnih skladb: dueti za dva ženska glasova in večidel sopranske arije z orkestralno spremljavo, tri krajše skladbe (kantate) za soliste, zbor in orkester, dve maši ter ena skladba za instrument a tipkami. Po Pokornovih zapisih je največ Zupanovih del v glasbeni zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu, ostala pa so v glasbenih arhivih ljubljanske stolnice, novomeškega kapitlja in frančiškanskega samostana v Klanjcu na Hrvaškem. Morda se bo kaj Zupanovega še kje našlo, ker naši glasbeni arhivi še niso do kraja raziskani. Dr. Danilo Pokorn ob koncu svoje kratke študije ugotavlja, da je najmočnejša stran Zupanove glasbe njena prikupna melodika, preprostost in po-Ijudnost pa jo postavlja v bližino tistega, kar je v strokovni literaturi včasih označeno kot frančiškanski slog. Zato ni presenetljivo, da se je pretežni del kompozicij skladatelja prve slovenske opere našel prav v glasbenih arhivih tega reda. Ob mlajšem Janezu Kratni-ku Novaku je Jakob Frančišek Zupan osrednja glasbena osebnost slovenskega preporoda in prvi pomembnejši slovenski skladatelj, ki je deloval na naših tleh in v slovenskem prostoru ustvaril glasbeni opus večjega obsega, ki se je vsaj v glavnem tudi ohranil. Zato je prav, da s koncerti Zupanovih skladb oživimo spomin na velikana slovenske glasbene preteklosti. Zgledu Ljubljane in Novega mesta bi morala sedaj slediti še vsa večja slovenska kulturna središča, večerom Zupanovih glasbenih del pa bi prav gotovo radi prisluhnili tudi Slovenci v Italiji, Avstriji in v Porabju. IVAN VIRNIK Po sinočnjih zmagah v košarkarskem pokalu prvakov Scavolini in POP 84 v osmerici najboljših V Sedežu Ponteco predstavil televizijsko oddajo »6. krog« W Zrn dogodki na malem ekranu SCAVOLINI - HERAKLITH 88:73 (41:33) SCAVOLINI PESARO: Calbini, Gra-cis 15, Magnifico OO, Cook 5, Daye 6, Cognolato, Zampolini 18, Costa 20, Grattoni 14, HERAKLITH ZALAEGERSZEG: Lu-kosius 26, T, Bencze 8, Farkaš 3, Dobi, A. Bencze 2, Kovacs 7, Kis 2, Polster 15, Bodrogi, Lekarauskas 10. SODNIKA: Gallo (Šp.) in Grbac (Jug.); PM: Scavolini 16:20, Heraklith 5:6; 3 TOČKE: Scavolini 2:10 (Gracis 1:2, Magnifico 0:1, Calbini 0:1, Zampolini 1:4, Grattoni 0:2), Heraklith 6:14 (Lukosius 2:5, T. Bencze 2:4, Farkaš 1:1, Dobi 0:1, Kovacs 1:3); GLEDALCEV: 4 tisoč. PESARO — Potem ko so že v prvi tekmi osmine finala igralci iz Pesara zmagali v gosteh (114:102), njihova uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pokala košarkarskih pokalov ni bila v dvomu. Sinočnja povratna tekma je bila tako gola formalnost, ki naj bi služila predvsem za preizkušanje raznih shem. Izkazala pa se je povsem nekoristna, saj je Scavolini igral docela nekoncentrirano, poleg tega je v drugem polčasu Cook zaradi udarca moral predčasno na klop, tako da je njegov nedeljski prvenstveni nastop proti Phpnoli iz Caserte precej vprašljiv. Edino, kar je bilo omembe vredno, je bil napredek, ki ga je pokazala obramba in nekaj več odločnosti pod košema. OSTALI IZIDI: Barcelona (Šp.) -Heffingen (Luks.) 117:77, prva tekma 113:73, kval. Barcelona; POP 84 (Jug.) -Galatasaray (Tur.) 101:70, 1. tekma 97:86, kval. POP 84; CSKA Moskva (SZ) - Kingston (Angl.) 74:72, 1. tekma 77:93, kval. Kingston; Pils Malines (Bel.) Bayer Leverkusen (Nem.) 94:83, 1. tekma 88:103, kval. Bayer; Aris Solun (Gr.) - Ussikaunpunki (Fin.) 140:81, 1. tekma 116:92, kval. Aris; Limoges (Bel.) - CSKA Sofija (Bol.) 119:99, 1. tekma 105:90, kval. Limoges. Svetovno veslaško prvenstvo Pred finalnimi boji LAKE BARRINGTON (Avstralija) — Na svetovnem veslaškem prvenstvu na Tasmaniji so se v finale včeraj uvrstila še dva italijanska čolna, in sicer četverca s krmarjem (eden v lahki in eden v članski konkurenci), ki sta zasedla prvo mesto v svojih polfinalnih skupinah. Italijani imajo v finalu še četverec brez krmarja ter osmerec v lahki kategoriji in dvojec s krmarjem v članski vrsti, kar je seveda manj od tega, kar so v taboru »azzurrov« pričakovali. V finale se je uvrstil tudi jugosvlovanski dvojec brez krmarja (člani), ki je v svoji polfinalni skupini zasedel 2. mesto. V finalu bo Jugoslavija imela še enega dvojca in četverec s krmarjem. Nov trener pri tržaškem Aromcaffe TRST — Tržaška ženska košarkarska ekipa Ginnastica triestina Aromcaffe, ki nastopa v A-l ligi, ima novega trenerja. Društvo je namreč odslovilo Giuseppa Garana ter na njegovo mesto poklicalo Giannija Pituzzija. Garano je ekipo vodil v zadnjih treh letih in jo iz A-2 popeljal v A-l ligo. V začetku letošnje sezone pa je bilo nekaj težav (ameriška igralka je zbolela, prejšnji sponsor je odšel in ga je šele septembra nadomestil Aromcaffe), tako da so v dosedanjih 6 tekmah zabeležili eno samo zmago. Hlasek boljši od McEnroea PARIZ — Na mednarodnem teniškem turnirju Pariz-Bercy (nagradni fond znaša dva milijona dolarjev) je Jakob Hlasek v treh setih (3:6, 6:3, 7:6) premagal McEnroea. Hlasek se je tako prebil v osmino finala. Nogometna kupoprodajna borza Branco pri Genoi GENOVA — Jesenska kupoprodajna nogometna borza se je za Genoo končala daleč od Milanofiorija. Kaže namreč, da so dogovor z brazilskim branilcem Vazom Lealom Claudiom Irahi-mom, poznamim kot Branco, ki je doslej igral za portugalski Porto, dosegli v Bukarešti, kjer je Porto gostoval v pokalni tekmi proti Dinamu. Dokončni sporazum pa so podpisali v Milanu. Pogodba je dveletna z možnostjo opcije še za eno sezono, Genoo pa naj bi stala okrog pet milijard lir. Z nakupom Branca, ki je v sezoni 1988-89 igral za Brescio, so se istočasno prekinila pogajanja s Sovjetom Dobrovoljskim, čeprav je kazalo, da so bili že na tem, da sklenejo dogovor. Pri Genoi pa je včeraj spodletela zamenjava Pusceddu-Pacione z Verono, ker Pusced-du ni hotel v Ligurijo. Sedaj pričakujejo, kako se bo razvil položaj pri Bologni. V Milanofioriju se je namreč razširil glas, da nameravajo kupiti tujca. Čakanje pa je bilo brezuspešno. Bologna se sicer zanima za Farino, vendar je vse težje, da bi Avstralec italijanskega porekla, ki igra pri Brugesu, dopotoval v Bologno. Včeraj so sporočili, da ima Cosenza novega trenerja: mesto Giannija di Marzia, ki so ga odslovili v ponedeljek, je prevzel 45-letni Edoardo Reja. Lani je bil Reja pomožni trener Castag-nerja pri Pescari in ko je Castagner po porazu v Cosenzi zgubil mesto, ga je nadomesitl prav Reja. Slednji je že vodil Pordenone, Gorizio in Mestre v C-2 ligi ter Treviso v C-l ligi, nakar je skrbel za mladinski sektor Pescare. Glede »premikov« na tujem velja omeniti vratarja Higuito, ki bo odslej igral pri Valladolidu. Šesti krog se bo na koprski televiziji po poletnem premoru ponovno zavrtel v ponedeljek, 5. t. m., ob 21.45. Televizijska oddaja o zamejskem športu bo letos stekla s prenovljeno garnituro. Prof. Pavletiča bo nadomeščal Igor Malalan, ob »veteranu« Eriku Dolharju pa bo pred kamerami vrtela tudi Ksenija Starec. Drugi ciklus oddaj je družba Ponteco predstavila v sredo zvečer v prijetni dvorani občinske knjižnice v Šaležu ob prisotnosti številnih športnih delavcev. Prisoten je bil tudi zgoniški župan Miloš Budin. Uvodoma je o namenu oddaje spregovoril direktor Ponteca Sergij Prem-ru, ki je poudaril, da gre pri »6. krogu« za pravilno vrednotenje zamejske aktivnosti, ki ima največji mobilizacijski odziv in zaposluje predvsem mladino. Premru se je tudi zahvalil TV Koper-Capodistria, ki daje na razpolago visoko vrednoteni časovni pas. Za koprsko televizijsko hišo je bil med drugim prisoten njen direktor Janko Tedeško, ki je spodbudil predvsem društva k sodelovanju in koriš-čanju oddaje, ker je koprska televizija tudi za Slovence. Igor Malalan bo v glavnem v studiu, iz katerega bodo oddajali v živo. Malalan, ki ima za seboj izkušnje iz podobnih, čeprav radijskih oddaj, naj bi v novo serijo oddaj vnesel kanček pikrosti. Večja kritičnost celotne zadeve naj bi izšla iz neposrednega oddajanja, pri katerem bodo morda padle besede, ki so sicer »tabu« pri ostalih medijih. Vsekakor bo oddaja prvenstveno namenjena rezultatom sobotnih in nedeljskih športnih dogodkov. Prednost bodo imele članske ekipe. Življenjski prostor pa si bodo lahko priborili tudi drugačni izjemnejši dogodki ali problemi. Glede tega odgovorni oddaje veliko pričakujejo sodelovanje in tudi nasvete domačih športnih društev. Načelno bo vsak ponedeljek v studiu prisotnih šest gostov, ki bodo iznašali svoje vtise o prikazanih dogodkih in kramljali z voditelji oddaje. Novost seštega kroga bo svojevrstna ugankarska rubrika z nenavadnim imenom »Škrtoc«. Nekdo od gostov bo imel na glavi papirnato vrečko z majhnimi odprtinami za oči in usta. Gledalci bodo lahko telefonirali v studio in skušali uganiti, kdo se skriva pod škrtocom. Ta del oddaje bo vodila »domača Maria Teresa Ruta«-,, ali bolje Ksenija Starec. Najspretnejši bodo prejeli za nagrado športne torbe firme Kronos. Producent oddaje je Sergij Ferrari. BRUNO KRIŽMAN Na sliki (foto Križmančič) s predstavitve Ponteca v Saležu, z leve proti desni: Ksenija Starec, Igor Malalan, Erik Dolhar in Sergij Premru. 6. KROG na sporedu vsak ponedeljek na TV Koper-Capodistria ob 21.45 ponovitev ob torkih ob 16.45 Telefonska številka na »Škrtoc« 0038-66-25991 Vsebina oddaje za 5. t. m.: - Nogometaši Juventine - Košarkarji Kontovela - Jadran s polnimi jadri - Odbojka: začetek domačega Brazila - Pariz poškodoval S. Kokorov-ca Oddaja bo trajala 30 minut. Po zmagi v včerajšnjem srečanju za deželni nogometni pokal Štandreška Juventina naprej po podaljških Dvoboj Kasparov-Karpov Zopet remi NEW YORK — Deveta partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Karpovom in Kasparovom se je končala v 34. potezi z remijem, tako da ostaja rezultat še naprej izenačen (4,5:4,5). Ta partija je bila dokaj mirna, kar je bilo v bistvu tudi pričakovati, saj je bila prejšnja partija izredno naporna. Trajala je namreč kar deset ur in se končala pri 84. potezi. Po porazu v sedmi partiji je bilo tudi pričakovati, da bo Kasparov na včerajšnji nekaj menjal. In tako je tudi bilo, saj se je svetovni prvak prvikrat odločil za indijsko obrambo, sicer njegovo priljubljeno orožje na prejšnjih dveh dvobojih. Karpov pa je sklenil, da ne bo zaostril poteka partije in tako se je vse končalo že pri 34. potezi, čeprav sta najprej Karpov, nato pa Kasparov storila grobi napaki. Sicer pa je značilnost tega dvoboja prav ta, da oba šahista delata veliko napak, kar je seveda tudi čudno za tako kakovostna tekmeca. Očitno pa je, da sta šahista tako psihološko obremenjena, da nikakor ne moreta pokazati vsega svojega znanja. PIEDIMONTE - JUVENTINA 0:2 (0:0, 0:0) STRELCA: v 110' Klanjšček, v 115' Trevisan (11-metrovka). PIEDIMONTE: Barazzutti, Brandolin, Milloch, Primožič, Peressin, Rupil, Nitti, Terpin, Soffientini (Bon), Tesolin, Marega. JUVENTINA: Cettolo, Chizzolini (V. Andaloro), Travagin, Trevisan, Krpan, Kavs, Klanjšček, Bastiani, Tabaj, Cinger-li, Del Negro. SODNIK: Tomasulo iz Trsta. GLEDALCEV: 50. PODGORA - Z zadetkoma Klanjščka in Trevisana v drugem podaljšku si je štandreška Juventina zagotovila mesto v nadaljnjem delu deželnega pokala. V izredno slabih vremenskih pogojih in na igrišču, ki ni dovoljevalo nikakršne igre, so Campijevi izbranci zasluženo slavili: vseskozi so namreč imeli pobudo v rokah in še posebno v začetnem delu drugega polčasa so zapravili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Ko je vse kazalo, da bodo o zmagovalcu odločale enajstmetrovke, je Klanjšček s prostega strela in ob pomoči nepazlji- vega vratarja dosegel prednost. Drugi gol pa je bil le posledica splošne demoti-vacije, ki je v sklepnih minutah zavladala med Podgorci, (r.p.) VESNA - PORTUALE 5:6 po 11-metrovkah STRELCA: v 35’ Barilla, v 40' Coslie-vaz VESNA: Messina, Soavi, Massai, Barilla, N. Sedmak, Pichierri, Pertan, Venturini, Puntin (v 46' Canazza), Kriscjak (v 85’ Germani), P. Sedmak (v 46' Leonardi). Kriška Vesna je nezasluženo izgubila proti Portualeju na težkem, blatnem igrišču, ki je onemogočalo pravo kontrolo žoge. Tekma, ki je bila bogata s številnimi priložnostmi za zadetek, bodisi na eni kot na drugi strani, se je končala šele po 11-metrovkah, pri čemer so bili gostje natančnejši, saj so izkoristili vseh pet strelov, ki so jih imeli na razpolago. Vesni je bila usodna četrta 11-metrovka, ki jo je napadalec Canazza zgrešil. Prvi zadetek je padel v 35. minuti po zaslugi Barille, ki je na desnem krilu preigral tri igralce in nato premagal vratarja. Gostje so izenačili 5 minut kasneje s kapetanom Coslievazom. Kriški nogometaši so po zadetku upravičeno protestirali, kajti položaj nasprotnika je bil pred zadetkom nedvomno nepravilen. (S. K.) ZARJA - COSTALUNGA 0:1 (0:0) STRELEC: Gandolfo v 61' ZARJA: Sardi, Antonič, Borelli, Var-Ijen, Germani (v 63' Marjan Kalc), Grgič, Tognetti, Monzoni, Egon Fonda, Gombač, Robert Kalc. " < Zarja je v deželnem pokalu nezasluženo izgubila proti renomirani Costalungi. Zarjani, ki so tokrat nastopili v okrnjeni postavi so se popolnoma enakovredno borili s Tržačani, ki nastopajo v višji ligi. Costalunga je zmagala po naključni akciji v drugem polčasu, ko je vse zgledalo, da bodo Bazovci le strli njen odpor. Od vsega začetka se je igra odvijala predvsem na sredini. Prav kmalu pa sta ekipi pokazali tudi nekaj dopadljivih kombinacij. Toda v prvem polčasu se rezultat ni spremenil. V drugem delu so Bazovci takoj pritisnili in imeli tudi nekaj lepih priložnosti, toda gostje so v edinem resnem protinapadu v 61. minuti povedli. Vsi napori Zarje, da bi vsaj izenačila, so bili do konca tekme zaman. (Big) danes igra za vas - danes igra za vas konjske dirke - konjske dirke Rado Tence totocalcio Ancona - Verona 2 Avellino - Triestina 1 x Barletta - Modena 1 Brescia - Cosenza 1 x Cremonese - Ascoli 1x2 Lucchese - Salernitana 1 Pescara - Messina 1 Reggiana - Padova 1 x Reggina - Taranto 1 Udinese - Foggia 1 Como - Venezia 1 x Siena - Perugia 1x2 Teramo - Sambenedettese 1 Rado Tence (letnik 1946, na sliki, ko je igral z Vesno) je začel nogometno kariero kot mladinec pri Oransodi v Nabrežini. Potem je prestopil k tržiški Romani, kjer je igral v 3., 2. in 1. kategoriji. Po odsluženju vojaškega roka je leta 1967 prestopil h kriški Vesni, kjer je igral kar sedem let, večinoma v 2., dve sezoni pa v 1. kategoriji. Bil je odbornik pri kriškem društvu in tudi pomagal pri mladinskem sektorju. Prejšnji teden je Silvester Koren pravilno napovedal 7 izidov. Insella Op (skupina 2) ima v Bologni možnost, da se izkzaže, čeprav starta v drugi vrsti. Od skupine 1 bi omenili It Pro, ki bo gotovo med protagonisti te dikre, medtem ko bo Gullgal (skupina x) skoraj nepremagljiv, če se bo prerinil v vodstvo. V Firencah bo eden glavnih favoritov nedvomno Irambo Jet (skupina 2). Od skupine x je treba omeniti Icaro Lb, medtem ko od skupine 1 ima dobre možnosti Eclair, ki je na vseh tekmah zelo kostanten. Tekma v Neaplju Utegne biti zelo težka in vsaka napoved je zato tudi dokaj tvegana. Od skupine x bi omenili regularnega lervanta Ll. Možnost za uspešen nastop ima tudi istizion (skupina 2), medtem ko od skupine 1 je Godly dokazal, da je trenutno v zelo dobri formi in se bo gotovo boril z najboljšimi. Cosmetico (skupina x) je velik favorit tekme v Padovi. Nevaren pa utegne biti Fusio (skupina 2), medtem ko bi Flora Cik (skupina 1) lahko poskrbela za ugodno presenečenje. Če ne bo napravil gorbih napak, bo Sipin Ms (skupina x) gotovo eden izmed glavnih favoritov. Od skupine 1 bi utegnil presenetiti Exceptional, med- tem ko je zadnje čase v zelo dobri formi Inulto (skupina 2). Na zdnji preizkušnji v Montegiorgiu je Fiorano (skupina 1) zanesljivo zmagal in je zato tudi tokrat glavni favorit. Od skupine x se je Ibiasca na zadnjih tekmah lepo izkazala, medtem ko bi lahko bil zelo nevaren tudi God-win Or (skupina 2). DIRKA TRIS Naši favoriti: št. 14 Gubbia d' Ausa; št. 11 Esculapio Mas; št. 10 Greg Fc. Za sistemiste: št. 12 D' Ercole; št. 18 Sche-rise Kosmos; št. 4 Famuio di Gia. totip prvi 2 X drugi 1 prvi 2 drugi X 1 prvi X drugi 2 1 prvi X drugi 1 2 prvi X drugi 1 2 prvi 1 drugi X 2 obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo prvi dan vadbe za predšolske otroke v četrtek, 8. novembra, na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, tel. 51377, po sledečem sporedu: od 16. do 17. ure vadba otrok z roditelji (2 in 3 leta); od 17. do 18. ure starejša skupina (4 in 5 let). ŠD BREG OTROŠKA TELOVADBA Sporočamo, da bo vpisovanje, oziroma prva vadbena ura v sredo, 7. t. m., ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. SK DEVIN obvešča, da je iz tehničnih razlogov tečaj na plastični smučarski stezi prestavljen na vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. SK DEVIN obvešča, da se začenja splošna rekreativna telovadba v telovadnici socialnega centra v Sesljanu vsako sredo in petek od 19.30 do 21. ure. SK BRDINA obvešča vse ljubitelje smučanja, da imajo na razpolago izkaznice FISI in Smučarske zveze Slovenije. Izkaznice in informacije dobite na sedežu društva ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. SK DEVIN in ŠD SOKOL organizirata 10., 11. in 12. t. m. v prostorih KD I. Gruden sejem nove in rabljene smučarske opreme. PLANINSKI ODSKEK ŠZ SLOGA in SK DEVIN organizirata v nedeljo, 4. t.m., izlet v neznano z osebnimi avtomobili. Zbirališče in odhod ob 7. uri izpred spomenika v Bazovici. Informacije V. Stopar (tel. 226283) in B. Škerk (tel. 200236). ŠD BREG - REKREACIJA sporoča, da je v teku rekreacijska telovadba v občinski telovadnici v Dolin)' in sicer ob torkih in petkih ob 21. urI' ZSŠDI obvešča, da bosta danes, 2. t. m., urada v Trstu in Gorici zaprta. DSMO - REKREACIJSKA TELOVADBA ZA ODRASLE Sporočamo, da so že v teku ure rekrea cijske vadbe v mali telovadnici itah janske srednje šole N. Sauro v Ul- y, Annunzio 48. Urnik: sreda in petek 0 17. do 18. ure. Vadi prof. Igor Tul. dite! TENIŠKA ŠOLA ŠZ GAJA ja Teniška sekcija Športnega združem Gaja organizira v novem pokritem jeklu na Padričah redno teniško s . za mladino od 6. do 14. leta sta^?0 j. Šola bo trajala od novembra letos d junija 1991, tečaji pa bodo dvakra teden v prvih popoldanskih urah. .j, sovanje ter informacije na telefon ^ številkah: 212988 (od 12.00 do J4- d. 410740 (od 14.00 do 16.00) ali nepos^ ( no na sedežu Gaje v dneh 5., 6. jnypi-m. od 18.00 do 20.00 (tel. 226115)-sovanje se zaključi v sredo, 7. t. m. Težka plovba posadk kapitanov Kaka in Peterlina po razburkanih vodah C-l lige Odkrivanje odbojkarskega Veneta Kar 8 ekip iz sosednje dežele Bo ženska C-l liga, ki je po uvedbi B-2 lige po rangu šele peto italijansko odbojkarsko prvenstvo, letos na nižji kakovostni ravni? Vprašanje je kajpak umestno, a vse kaze, da odgovor ne more biti pritrdilen. Vsaj ne, če sodimo po informacijah o nasprotnih ekipah, s katerimi razpolagamo. Letos bo v tem prvenstvu nastopalo kar osem sesterk iz sosednjega Veneta. V tej deželi pa je zenska odbojka med najbolj razvitimi v Italiji. V C-l ligi naj bi tako nastopala hkrati vrsta perspektivnih mladink (šestnajst, sedemnajstletnic z lepo igralsko bodočnostjo pred sabo) in pa odsluženih veterank, ki po dolbgletnemu nastopanju v prvih in drugih ligah trosijo na tej ravni svoje poslednje energije (in verjetno pograbijo zraven še kakšno liro), d bogatijo ekipe s svojo izkušenost/o in svojo profesionalnostjo. Tudi med ekipami iz FJK je nekaj takih, ki so si zastavile kar precej ambiciozne cilje. Kakšna bo torej usoda naših dveh predstavnikov - Bora in Sloge? Težko je reči, vendar verjetno ne grešimo, če rečemo, da imata obe ekipi v bistvu za cilj obstanek, ob dejstvu, da bodo iz lige izpadle kar štiri ekipe. V Sloginem taboru bi se kajpak uvrstitve na 10. mestu še kako veselili, ekipa je pač novinec. Borovce takšen rezultat ne bi ravno navdušil, pričakujejo namreč več, vendar pa je navsezadnje vseeno ali si na koncu tretji ali deseti, kajti za napredovanje štejeta le prvi dve mesti, vse ostale uvrstitve so izključno prestižnega pomena. Kakorkoli že, se ljubiteljem odbojke obeta zelo zanimivo prvenstvo, v katerem bo veliko novih obrazov, novih konceptov igre, novih društev. Bosta tudi derbija, ki jih na najvišji možni ravni pogrešamo ze od začetka prejšnjega desetletja, za časa igranja Bora in Sokola v B ligi. Skratka, dologočasili se zanesljivo ne bomo! Bor Elpro Cunja Kalc: »Igralski kader je krepkejši a uspeh odvisi od dela in pristopa« Odbojkarsko društvo Bor bo s svojo člansko žensko ekipo že tretjič po vrsti nastopalo v C-l ligi. Ogrodje ekipe ostaja tisto iz sezone 88/89, sestavljeno iz bivših izkušenih meb-lovk (Maver, Nacinovi), iz predstavnic Borove (igralsko) srednje generacije (Foraus, Stoper) in mlajšega rodu (Vitez, Vidah, Grbec, Fučka), od leta do leta pa so ekipo še dopolnile nekatere posameznice, letos Venierova in Traettinova. Ekipo še naprej trenira 24-letni Marko Kalc (njegova pomočnika pa sta Silva Meulja in Massimo lesu), ki je pred nedavnim diplomiral na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu. Zastavili smo mu nekaj vprašanj. Že lani so mnogi od tvoje ekipe pričakovali več, letos skorajda ni mogoče zgrešiti visoke končne uvrstitve... »Treba bi bilo prej natančno vedeti, kakšna je kakovost ostalih tekmecev. Mislim, da je naša ekipa v zadnjem letu vendarle pokazala napredek in še napreduje, a tudi drugi ne ostajajo križem rok. To vsekakor noče biti nobena pretveza ali vnaprejšnje opravičevanje za morebitno slabšo uvrstitev. Dejstvo je, da imamo letos boljšo ekipo kot lani, igralski kader je s Traettinovo in Venie-rovo številčnejši in bolj kakovosten. Rezultat pa bo odvisen od pristopa deklet do treninga in tekem, predvsem od mentalnega pristopa do te- kem. Mislim, da ni v tej ligi za našo ekipo nihče nepremagljiv, tudi letos pa bo nemara veljalo, da lahko prav z vsakim tudi izgubiš, če ne igraš dobro. Dosti je vsekakor odvisno od nas samih. Naš cilj mora biti ta, da na vsaki tekmi igramo čimboljše, čimbolj angažirano in brez nepotrebnega strahu. Če nam bo to uspelo, bo tudi rezultat dober.« Kakšne so bistvene letošnje novosti v igri ekipe? »Prav gotovo smo morali letos v naš ustroj vključiti predvsem Traettinovo, zrevolucionirali pa smo tudi sistem sprejemanja servisa. Zdaj sprejemamo s tremi igralkami in v tem elementu smo se precej izboljšali, ta napredek pa nam hkrati omogoča, da bolje igramo tudi v napadu.« Ste začrtan program priprav tudi uresničili? Kaj vam še manjka, zato, da boste kompetitivni? »Smo uresničili, rekel bi 90% hačr-ta, prav na koncu smo namreč imeli nekaj težav z bolezni in poškodbami, nič hujšega sicer, saj bi mogla ekipa letos navsezadnje »prenesti« tudi morebitne odsotnosti, ker je menjav dovolj. Kaj nam manjka? Vse moramo še izboljšati, izboljšati se moramo do konca prvenstva! Pravilo je - povečati učinek ob vse manjšem številu napak.« Bi kaj sporočil navijačem, ki vas bodo prišli gledat? »Naj čimbolj navijajo in pomagajo dekletom, še posebej naj najvijajo takrat, ko bomo doživljali težke trenutke. Upam, da bo teh vsekakor čim manj.« TAKO BOROVKE FORAUS Sandra 1969 168 univ. FUČKA Nadja 1973 170 univ. GRBEC Nataša 1973 165 pod. MAVER Elena 1964 180 cen. NACINOVI Elisabetta 1962 170 tol. STOPPER Vera 1965 170 tol. TRAETTINO Luisella 1971 171 tol. VENIER Ivana 1968 175 cen. VID ALI Tamara 1973 176 cen. VITEZ Karin 1972 184 pod. TRENER: Marko Kalc . POMOČNIKA: Silva vleulja in Massimo lesu Sloga Koimpex Peterlin: »Obljubljamo, da se ne bomo nikomur vnaprej predajah« ŠD Sloga bo po več letih spet nastopilo v državnem prvenstvu. Povratek v C-l ligo je zasluga dveh generacij Sloginih odbojkaric (letnikov 70 in 72), ogrodje ekipe pa so v letih dopolnile povratnica (in klubska zastavonoša) Grgičeva, nato še Ukmarjeva, Žbo-garjeva, od letos pa Pertotova. Dolgoletni Slogin trener prof. Ivan Peterlin (njegov pomočnik je tudi letos Bruno Milič) je takole odgovarjal na naša vprašanja: Bo Sloga letos prekinila z usmeritvijo, po kateri se v tej ligi skoraj vsi novinci iz naše dežele po enem samem letu spet vračajo v nižjo ligo? »O tem bolj kot prepričanje, lahko izrazim predvsem upanje. To je zame v bistvu tudi moralna obveza, v kolikor sem podvrgel igralke zanje neobičajnemu volumnu dela, kateremu pa moram reči, da so so se podredile z velikim navdušenjem in s trdnim prepričanjem v uspeh, za nas pa pomeni uspeh obstanek v ligi. Seveda pa je slika, ki jo imamo o prvenstvu, precej zaskrbljujoča. Jasno je, da so društva na tej ravni ambiciozna in za marsikatero velja, da je C-l liga pravzaprav šele izhodišče za večje tekmovalne dosežke. O tem pričajo tudi številni nakupi, o katerih se govori.« Katere so novosti v igri Sloge? »Pravih novosti pravzaprav niti ni. Gre za nadaljevanje procesa razvoja, ki smo ga začeli pred dvema sezonama, ko smo se odločili za posodobitev igre s poostritvjo tempa in uvedbo nekaj kombinacij. Letos smo vsekakor prilagodili sistem obrambe zahtevnosti lige.« Je ekipa dobro pripravljena? Kje so še morebiti težave? »Rekel bi, da smo program izvedli 100%. Nekaj težav imamo sedaj zaradi delovnih obveznosti Fabrizijeve in So-sičeve. Sadovi dela so se pokazali prav v vseh elementih igre, posebej pa moramo še izboljšati sprejem servisa, povsem zadovoljen nisem niti še z blokom. Letos smo velik poudarek dali fizičnemu delu, vedno seveda z žogo. Treba nam bo veliko vzdržljivosti. Lani so o našem napredovanju v bistvu odločale štiri tekme, letos pa bo o našem obstanku odločalo 26 tekem!« Pa še poziv navijačem... »Ekipa, strokovni tabor, društvo, vsi smo v vseh teh letih za igranje v tej ligi vložili ogromno napora. Da nismo bili prisiljeni se odseliti v kako drugo telovadnico (Sloga je prav te dni iz Rima prejala uradno sporočilo, da sme izjemoma še igrati na Opčinah op.ur.), smo morali na lastne stroške in s prostovoljnim delom prilagoditi pravilniku opensko telovadnico. Upam, da bodo to naši navijači upoštevali in da nas bodo prišli bodrit v še večjem številu kot doslej. Obljubljamo, da se na nobeni tekmi ne bomo vnaprej predajali, tudi če bo nasprotnik objektivno močnejši. Navsezadnje pa bo konkurenca letos taka, da bodo na svoj račun lahko prišli tudi sladokusci.« TAKO SLOGAŠICE FABRIZl Katja 1972 175 cen. GRGIČ Mira 1959 163 pod. KOSMINA Martina 1971 176 cen. LUPING Lara 1972 164 pod. MARUCELLI Ai Ling 1972 168 tol. MILKOVIČ Katja 1970 171 cen. MIJOT Jana 1971 169 tol. PERTOT Irina 1973 169 tol. SOSIČ Alenka 1970 167 univ. ŠKERK Erika 1972 183 univ. UKMAR Martina 1968 172 tol. ŽBOGAR Savina 1972 178 cen. TRENER: Ivan Peterlin POMOČNIK: Bruno Milič Prvenstvo mladih in izkušenih veterank Glede jakosti letošnje C-l lige prevladuje 1116d poznavalci in udeleženci precejšnja negoto-v°st. Nihče se noče prenagliti, nihče resnično ne Ve, kdo se bo v restrukturiranem prvenstvu bolje °bnesel, vsi pa soglašajo, da bo prvenstvo težko !n naporno, verjetno z nepredvidljivim razple-|otn, kajti po tihem mnogi upajo, da jim bo uspe-10 Presenetiti tekmece. Po telefonskih pogovorih s Protagonisti in poznavalci, smo o prvenstvu se-ftaviij približno takšno sliko, pri čemer pa je tre-upoštevati še dvoje: 1. »jesenska kupoprodaj-ua borza« se po novem zaključuje šele danes . večer, možne so torej spremembe; 2. za to ligo sn značilno, da se razmerje moči naglo icrr^nja v teku same sezone. Malce smo se po-9rali ip ekipe v pregledu razvrstili po (zelo) do-nevni moči, kot izhaja iz omenjenih pogovorov. VICENZA TRE LIBERTAS , . Tempirana bomba. Gre za premožno društvo, la ■'?.^etos poleti odkupilo ligo od Nervese. V u d.ski sezoni je ekipa brez poraza zmagala v D st?1-111 morala letos igrati v C-2 ligi. Odborniki c z®.sohdno in izkušeno ekipo še okrepili. Od v, Novente so najeli 30-letno in 185 cm °ko tolkačico Antonello Usai, od drugoligaša fa nan® Pa je prišla še 28-letna- univerzalka Raf-lvin ? Negro. Za Vicenza Tre igra tudi 16-letna neta *Ca ^aran' najboljša igralka under 16 iz Ve-dnii T90nilna s^a deželne reprezentance na za-L0 „ rr°feji dežel v Aosti. Pri društvu se nekoli-in0x?renevedajo, a iz dobro obveščenih virov je Zvedeti, da na tihem merijo zelo visoko... LOW WEST LATISANA ligi 2 1® verjetno najboljši predstavnik FJK v VejjL e 'ani je Low West pokazal v teku sezone (zlas,, naPredek in nekatere igralke tega društva bekluB°betavni Pinese in Gori) so dobile ponud-2adovnrV iz višjih lig, tako da so pri Latisani že Pa sta im s tem, da so jih sploh obdržali. Novi ih 15.1 teressiP°va (univerzalka od Cervignana) iftia odlil13 Vignando iz Portogruara. Latisana aaPad IC6n blok, spretno podajačico in močan , Lam iG**EMAR PIOVE Dl SACCO katen sn • G“emar v povratnem delu sk jbožnih 5?rale tudi borovke, zbral 20 toč f°rej dowartno lzh°dišče za letošnjo sc C 0dli°ne spodbudno, čeprav v ekipi : j , je prp517'letne podajačice Anne Ma 14-lptr, k Mestram. Nadomestil kiPije 5/«a Pouianotto, ki pa veliko c /o mladink, najboljša pa je 15-h Spored 1. kola VOLLEV MONTECCHIO — SARMEOLA PD FOČE COLORI LATISANA — KENNEDV UD TREGAROFANI PD — VICENZA 3 LIBERTAS BOR ELPRO CUNJA — GAMATEK POJANA CONAD FONTANE TV — SLOGA KOIMPEK ALLOVS ITALIA TRŽIČ — VOLLEV DOLO GHEMAR PIOVE PD — AUSA CERVIGNANO Tekmovalni sistem Prvenstvo šteje letos prvič 14 ekip. V B/2 ligo napredujeta prvi dve uvrščeni ekipi, v deželno C/2 pa izpadejo štiri zadnje uvrščene ekipe. Prvenstvo traja vse do 11. maja. Odmora sta dva, in sicer 29. decembra in 30. marca. kačica Michela Meneghin. Sploh je za Ghemar značilno, da je v zadnjih dveh letih drugim odstopil svoje najboljše igralke (eno celo prvoligašu Cassanu), a nivo ekipe ni padel, kar priča o dobrem delu trenerja Patelle, ki je lani po 5. kolih prevzel krmilo ekipe. »Uradni« cilj Ghe-marja je solidna uvrstitev. PANDACOLOR SARMEOLA PD Tudi Sarmeola je novinec v ligi, vendar ga mnogi prištevajo celo med favorite za napredovanje. Gre namreč za izkušeno (starejšo) skupino deklet, ki že več let igrajo skupaj. Od letos je ekipo okrepila 27-letna Faggianova, nekdanja prvoligašica in mladinska državna reprezentantka, ki bo verjetno najboljša posameznica v ligi. V C/2 ligi je Sarmeola pristala šele na 3. mesto, vendar pa ji ambicij ne primanjkuje. CONAD FONTANE TV Jutrišnji nasprotnik slogašic je novinec v ligi, a mnogi svarijo pred njim. V treh letih je iz D lige napredoval v C-l, lani pa je premočno zmagal v prvenstvu C-2 lige, ki so ga poznavalci v Venetu označili za zelo kakovostnega. Ogrodje ekipe sestavljajo mladinke, ki so v prejšnjih sezonah osvojile kar tri naslove deželnih prvakinj in sicer v kategorijah under 14, 15 in 16. Med njimi je le ena starejša igralka, 24-letna kapetanka. Najboljši sta mladinski deželni reprezentantki podajačica Schileo in tolkačica Gambarotta (obe letnik 1974). Trener Rinucci razpolaga z ig-‘ ralkami dokaj nizke rasti, ki pa so izredno homogene, agresivne, odlične v obrambi in s hitrim konceptom igre. Po splošnem mnenju naj bi se ne ta ekipa zadovoljila z golim obstankom v ligi. GAMATEK POJANA MAGGIORE V tej kategoriji (a doslej v drugi skupini) Ga-matex dostojno nastopa že tri leta Igralke so zelo izkušene, saj znaša povprečna starost ekipe 23 let. Zaradi dobrih odnosov s prvoligaškim društvom Noventa Vicentina odborniki Gamatexa računajo, da bodo v teh dneh najeli eno igralko tega društva. Kot prava poslastica za dobre poznavalce odbojke naj povemo, da je trener ekipe Giuseppe Scalzotto, 27-letni sin bolj znanega temperamentnege Antonia, »žive legende« odbojke iz sosednje dežele. Predstavnico Gamatexa Luigino Rossetto smo vprašali, ali je tudi Giuseppe tako »živahen« kot oče, odgovorila pa nam je: »Ta je še slabši!« KENNEDV VIDEM Kennedy je lani premočno zmagal v »naši« C-2 ligi in si je poleti močno prizadeval, da bi solidno šesterko še okrepil. Vodstvo je namreč najelo nekdanjo »enfant prodige« deželen odbojke, zdaj že 21-letno Pizzamigliovo (184 cm), v zadnjem hipu pa je iz Campobassa prišla še izkušena 27-letna Marta Favilli, ki ima za sabo vrsto let igranja v B ligi. Skratka, Kennedy je novinec, ki ne bi smel imeti težav glede obstanka v ligi. VOLLEV DOLO Kot vsako leto imajo pri Dolu precej težav z igralskim kadrom, ki le nekaj dni pred pirčet-kom sezone niti še ni dokončno definiran. Za Dolo igra tudi 190 cm visoka in 16 let stara Michela Gentilin, ki je bila med 14 kandidatkami za nastop v državni mladinski reprezentanci. Tudi njene soigralke so v glavnem še mladinke, zato pa si trener Favaro ne dela prevelikih utvar in razmišlja le o obstanku v ligi. Pa še zanimivost: med naraščajnicami Dola igra tudi sestrična zvezdnika Andree Zorzija: ima 12 let, visoka pa je 181 cm! MONTECCHIO VOLLEV Ekipa je pravzaprav sad dogovora med društvi Castelgomberto (B-2 liga), Fiamma in San Vi-tale (oba C-l liga). Najboljše igralke vseh treh društev bodo letos nastopale v B/2 ligi s Castel- gombertom, tretjeligaš Montecchio pa naj bi bil nekak mladinski rezervar prve ekipe. Gre torej za mlado šesterko, v kateri je tudi nekaj igralk kategorije "deklic". Ekipa je precej homogena, nekoliko izstopa le 17-letna kapetanka Roberta Signore, ki že nekaj let igra v tej ligi. Vodstvo si v zvezi z možnosti ekipe ne dela prevelikih skrbi, kajti cilj je predvsem v tem, da bi pripravili čimveč igralk za prvo moštvo. Verjetno lahko Montecchi računa le na obstanek. TREGAROFANI PADOVA Še pred tremi leti je Tregarofani igral v A-2 ligi, nato je doživel dvojni izpad, lani pa je v C-l ligi zasedel 5. mesto. Večina boljših in starejših igralk je prestopila k mestnemu CUS-u. Za Tregarofani bodo letos igrale nadarjene mladinke obeh teh društev , za »kokljo« naj bi jim bila 30-letna Tiziana Salvadego, igralke višje lige. Cilj ekipe (trenira jo bivši igralec Petrarce Balsa-no) je obstanek v ligi in po splošnem mnenju naj bi to bilo tudi največ, kar lahko ekipa doseže. Šibka točka je obramba, zaradi višine igralke je blok zanesljiv. Pred pričetkom sezone je bilo tudi nekaj težjih poškodb. ALLOVS ITALIA TRŽIČ Na papirju je to s Cervignanom najskromnej-ša ekipa v ligi. V bistvu je igralski kader še slabši od tistega, ki je iz C-l lige izpadel že pred dvema sezonama. Gonilna sila ekipe, 17--letna podajačica arabskega rodu Ahmedova, je namreč nepričakovano prenehala z igranjem, nadomestila pa jo je leto mlajša, a mnogo bolj neizkušena Ouadrellijeva. V ekipo se je po dolgi poškodbi vrnila solidna napadalka Muscovich, nova je tudi izkušena Sguor. Ekipo od letos vodi Carlo Turus. CERVIGNANO Mogoče je to prvi kandidat za izpad iz lige. Ekipa je že lani, ko so jo zastopale tudi nekatere starejše igralke, capljala pri dnu in se je s težavo izognila izpadu, letos pa je v glavnem pomlajena, celo z igralkami od ekipe under 16, ki je bila lani deželni polfinalist. Kaže, da si v društvu še prizadevajo za povratek starejših. Le tako bi lahko bila ekipa kolikor toliko konkurenčna, sicer ji resnično grozi z zadnjim mestom. Pripravil ALEKSANDER KOREN Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka. 7.00,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska,JTrst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 ESI I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 2. novembra 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tei. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Na jugu Moldove so proglasili izredno stanje in beležijo premike sovjetskih Čet V Kišinjoui več protestnih shodov proti Moskvi in proti Gagauzom Srhljiv umor pri Gatanii: ustrelili so dva podjetnika MOSKVA — Narodna fronta Moldove je včeraj zahtevala od republiškega parlamenta, naj potrdi odcepitev republike od Sovjetske zveze. Prav tako so od republiške vlade zahtevali tudi, naj umakne sovjetsko vojsko, sovjetske vojake pa naj bi po novem nadomestile enote mednarodne obrambe. Tokratna politična poteza Moldov-cev povzroča nič koliko skrbi tudi romunski vladi, saj so Moldovci zahtevali od Romunije, naj zaščiti interese prebivalcev bivše Besarabije. Voditelj moldovskih komunistov Lučinski je včeraj zapustil prestolnico Kišinjov in skupaj z delegacijo partijskih kolegov odletel v Moskvo, kjer naj bi ga sprejel Gorbačov. Moldovsko prebivalstvo pa podoživlja vsesplošno razburljivo politično obdobje, kot dokazujejo tudi težave v sožitju z Gagauzi. Skupine moldovskih prostovoljcev za boj proti Gagauzom so se zbrale v Kišinjovu. Po poro- čilih krajevnih tiskovnih agencij, naj bi se v prestolnici zbrale tudi »delegacije« in najbolj oddaljenih predelov republike. Na Jugu republike so že proglasili izredno stanje in poročajo tudi o premikih vojaških enot sovjetskega notranjega ministrstva. Enote protigaga-uških prostovoljcev so se zbrale pred sedežem komunistične partije Moldove v Kišinjovu in tam improvizirale protestni shod. Demonstranti so na ves glas zahtevaj! od partijskega vodstva, naj se že enkrat loči od sovjetske vlade, poleg tega pa so obtožili politične zastopnike, da slepomišijo z narodom. Do demonstracij je prišlo tudi na Jugu republike, kjer so Gagauzi proglasili avtonomno republiko, ki pa je ne priznavata ne Moskva ne Moldova. Na sliki (telefoto AP); Stephan Topol (desno), predsednik nepriznane Gagauške republike CATANIA — V noči na četrtek so v Gatanii hladnokrvno umorili 37-letne-ga podjetnika Alessandra Rovetto in 52-letnega Francesca Vecchia, ki je bil vodja perzonalnega oddelka podjetja Acciaierie Megara. Podjetje ima 700 zaposlenih, prav pred kratkim pa se je upravni svet odločil, da bo poskrbel za modernizacijo industrijskega objekta z uvedbo nove tehnologije. To naj bi povzročilo nekaj sporov znotraj tovarniškega sveta, preiskovalce pa tudi sicer še posebno zanimajo načrti za obnovo podjetja, saj ne izključujejo dejstva, da bi napredovanje železarne lahko motilo kakega krajevnega bossa. Predsednik industrij cev Pokrajine Catania Antonio Mauri je po shrhljivi najdbi umorjenih podjetnikov izjavil, da je to še en pokazatelj mafijskih izzivov in je zato zahteval od vlade, naj čim prej in na čim bolj konkreten način ukrepa. Kdo bo nova kraljica romskih žena? GIULIANOVA — Tudi tokrat bodo ženske nomadskega plemena Romov spoštovale tisočletno tradicijo in v strogo skrivnostnem kraju izbrale novo kraljico. Zbrale so se nekje pri Giulianovi v Markah, ker je v tem kraju pred dnevi umrla sedanja kraljica. Zenske, ki bodo imenovale njeno naslednico, bodo morale poiskati modro Romko, ki bo obenem tudi duševno močna in primerno gospodovalna. Pravijo, da bo to neko 25-letno dekle, ki pa molči in pravi, da o tem ne bo dajala izjav. Sicer pa Rome zanima tudi, katera bo podedovala dediščino pokojne kraljice. Po starodavni tradiciji bo vse bogastvo šlo novi voditeljici plemena, ne pa sorodnikom ali vnukom, kot trdijo nekateri zainteresirani domačini. Preminula kraljica je bila namreč doma prav iz Giulianove... Za zapahi dvanajst trgovcev z mamili RIM — Rimski oddelek leteče policije je aretiral dvanajst oseb in zaplenil pol kilograma kokaina ob koncu dvomesečne preiskave o trgovcih z mamili, ki so delovali na osi Turin -Rim - Civitavecchia. Mamilo, ki je prihajalo iz Bolivije, so kurirji prinašali iz Turina z avtomobili in ga predajali rimskim pajdašem na cestninski postaji Rim-sever. Prav tam so v sredo ponoči aretirali 56-letnega Salvatora Mauricija iz Cal-tanissette, ki je bil že večkrat obtožen združevanja v kriminalne namene, ob njem pa še 28-letno Giuseppino Asco-lesi, ki je Mauricija spremljala na njegovih pogostih vožnjah med Turinom in Rimom. V drugem avtomobilu pa so policisti dobili 41-letnega šefa rimske tolpe trgovcev z mamili Girolama Tu-roneja, 28-letno Danielo Zarrelli in 30-letnega Fariella Liboria. V Rimu so nato aretirali še preostale člane tolpe, med katerimi so še vsi štirje člani Tu-ronejeve družine in še tri druge osebe. Med preiskavo njihovih stanovanj so zaplenili 100 milijonov lir in za nekaj deset milijonov tuje valute. Po mnenju policijskih agentov je tolpa trgovcev z mamili mesečno zaslužila približno 400 milijonov lir. V Milanu pa so včeraj aretirali še dve osebi, ki sta bili vpleteni v trgovino z mamili na relaciji Milan - Foggia. Gre za 23-letnega Maurizia Santora in 20-letnega Angela Mario Carrilla, ki se bosta v zaporu pridružila že zaprti sedmerici, ki so jo aretirali pred dvema tednoma, ko so v neki lancii dedra na avtocesti v bližini Foggie našli deset kilogramov hašiša in zaprli voznika Massimiliana Angelinija. Na podlagi te aretacije pa so policisti kasneje nataknili lisice še ostalim, ki so vsi obtoženi združevanja v kriminalne namene in preprodaje mamil. Boji v Utar Pradešu zahtevali nove žrtve Pogled na preteklost Maria Assumpta najstarejša še ploveča jadrnica s križnimi jadri: zgrajena je bila pred 130 leti v Španiji, trenutno pa je privezana v Londonu. Če bi jo hoteli kupiti, računajte, da boste zanjo morali odšteti kakih 200.000 funtov (Telefoto AP) Tudi Črno morje med najbolj onesnaženimi morji na svetu MOSKVA — Črno morje sodi med najbolj onesnažena morja na svetu, stanje pa je že tako zaskrbljujoče, da ekologi že govorijo o njegovi ekološki smrti. Sovjetski oceanograf Mihail Vinogradov je v intervjuju za tiskovno agencijo Tass skušal pojasniti tudi vzroke te poslednje ekološke katastrofe. V Črno morje se iztekajo ogromne količine urbanih odplak, v katerih mrgoli nevarnih mikroorganizmov, poleg tega pa se v morje iztekajo strupene odplake številnih industrij in kmetijskih obratov. Vso to nesnago prenaša Donava, ki se prav tako izteka v morje, saj potuje kar skozi osem držav. Da je stanje Črnega morja že dramatično, priča podatek, da se je v zadnjem desetletju število delfinov skrčilo z dveh milijonov na sto tisoč in še ti se borijo za preživetje. Prodajal je razstrelivo MACERATA — V neki papirnici v predmestju Macerate so karabinjerji zaplenili več kot 40 kilogramov eksploziva. Podoben esplo-zivni prah običajno uporabljajo za izdelavo petardov. Lastnika papirnice so prijavili sodniku zaradi posesti nevarnega materiala, kar je še posebej hudo dejanje, saj je možakar eksploziv hranil v javnem lokalu. Preden so eksploziv lahko odpieljali, so morali pirotehniki zavili posamezne kose v alu-folijo, da bi preprečili morebitno eksplozijo. NEW DELHI — Življenje v največji indijski državi Utar Pradeš je že štiri dni skoraj popolnoma paralizirano, v številnih mestih je uvedena policijska ura, že močnim varnostnim silam v Ayodhyi pa so poslali nove okrepitve (na sliki AP). Hindujski fundamentalisti namreč še naprej poskušajo prebiti močne policijske kordone in začeti z gradnjo templja v čast bogu Rami na mestu, kjer danes stoji mošeja. Doslej je bilo v spopadih okoli mošeje že enajst mrtvih, v protestih, do katerih je zaradi nameravane gradnje templja prišlo v petih severnih indijskih državah, pa je samo v zadnjih dveh dneh umrlo še 66 oseb. Konec' oktobra je več sto tisoč prostovljnih graditeljev krenilo proti Ayodhyi na poziv desničarske Baratija Džanata stranke in fundamentalistične organizacije Višva hindu parišad. Po uradnih podatkih so zaprli 72 tisoč oseb, nekateri viri pa govorijo, da je bilo zaprtih kar 300 tisoč hindujskih skrajnežev. Neredi pa so vplivali tudi na štabih nost Singhove vlade, kateremu je pra'' Baratija Džanata odrekla podporo, tako da bo indijski parlament 7. nO' vembra glasoval o zaupnici vladi. Evropa naj ve, koliko je Britancem za enotnost LONDON Britanska železna dama Thatcherjeva ni ravno deležna velike simpatije, toda če že na koga, potem lahko računa na popularni britanski dnevnih The Sun, kar niso mačje solze. Dnevnik vodi te dni gorečo protifrancos-ko kampanjo in brezkompromisno podpira premierkin boj proti evropski monetarni enotnost. V včerajšnji izdaji je med drugim povabil vse Otočane »zdrave pameti in dobre volje«, naj se točno opoldne obrnejo v smeri Francije in naredijo tipično žaljivo kretnjo, ki tudi v Italiji pomeni, da te nekdo nekam pošilja. The Sun je vabilo podkrepil z razlago, da bodo Britanci enkrat za vselej »gospodu Delor-su, predsedniku komisije EGS, razložili, kam naj si vtakne svoj ecu« (dobesedno). Da bo zadeva čim jasnejša, pa je urednik časopisa poskrbel tudi za grafični prikaz današnjega protilrancoskega podviga in opomin, da je gospa Thatcherjeva bila deležna divjega žvižganja, ko je obiskala Pariz. »Končno je napočil trenutek, da to nezaslišano sramoto operemo,« še vabijo novinarji. Tudi zlikovci bi se radi prilagodili napredku RIM — Tehnološki napredek na področju telefonije je zamikal tudi najbolj preproste zlikovce, ki se niso znali izogniti čaru prenosnih in celularnih telefonov. Trojica rimskih tatičev si je omislila svojevrstno goljufijo, ki je telefonsko podjetje SIP oškodovala za več sto milijonov. Fantje so si v avtomobile namestil1 večinoma ukradene telefone, stroške pa so plačevali s prav tako ukradenimi čeki. Po določenem času 50 telefone prodali. Poleg tega pa so izdelali »strategij0" s katero so telefonske klice iz avtomobila registriral' na nič hudega sluteče telefonske naročnike. Goljufije se je prva zavedala prav družba SIP, £ so ji banke zavrnile nekrite in ukradene čeke. V podrobnejšem pregledu naročnikov avtomobilskih lefonov pa so ugotovili, da je število klicev nesora^ merno s številom naročnikov. SIP je obvestila P° lC £ jo, ki je zadevo kmalu razčistila, saj je trojici že v časa sledila.