St. 72.
V Trslu, v sredo 9. septembra 1885.
Tečaj
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V »dtaoati h BO«.«
»EDINOST« izhaja 2krat Da teden vsako ared« in sabott o poludne. Cen* za vse leto je €i plii., za polu leta 3 frld.. za četrt leta 1. pld. CfcO kr. — Posamezne Št-vilke se dobivajo Dri onravniitvu in v trafika n v Tr»t» po S kr., v Barlol in v Ajdovščini po <1 kr. — b'aroćntnt, reklamacija in inaerate prej« ma Opravniitvo, via Tarraat«, »Nava tlakama«.
Vsi dovist se pošiljajo Uredništvu »vit Terre.ite« »Nuova Tipografia;« vsak inor;» iiti frankiran. Rokopisi d*«*? posebne vrodtioati se ne vračajo, — Jnteratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oplasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 k:
Federalizem.
i.
(Konec.)
Centralistična stranka je uže stara, ona ima svoje korenine globoko posebno blizo dvora ; ona namerava vse ponemčiti, in išče le v tem, da napravi iz Avstrije narodno nemško državo , po centralizovanju podobno francoskej ali italijanskej, spas države.
Ali uprav ta nagib je osodopoln in nevaren, mej tem, ko bi bila Av-strya najsrečnejša država, da vsem svojim narodom napravi svetiSča za narodni razvoj, za narodno omiko.
Da bi se bilo to uŽe davno zgodilo, koliko srečnejša bi bila Avstrija ! Pravično ravnanje z raznimi nenem-Skimi narodi velike Avstrije bi bilo pa tudi jako ugodno vplivalo na vse sorodne brate zunaj naše države. Prav naravsko in samo po sebi bi bili Slovani v Rusiji in Prusiji in posebno južni Slovani, kateri so zunaj Avstrije, postali veliki in zanesljivi prijatelji Avstrije, katera bi imela na Jutrovem take simpatije, da bi želeli vsi tako srečni postati, kakor njih bratje v Avstriji.
Naši Nemci pa so prenapihneni, prevladoželjni, da bi se hoteli po prija— teljskej poti sporazumeti se svojimi nenemškimi sodržavljani. Prav zato pa so tudi vse pokvarili ne le v notranjem, temuč tudi na zunaj države. Kar je bilo le močnejših in odločnejših narodov, kakor Italijani in Ogri, otresli so so te nemške sile, ali Slovani se morajo še vedno kruto bojevati proti nasilju Nemcev, kateri zdaj z največo silo drvć proti njim, ako-prem vedno pridigajo o svobodi.
Ti ljudje so učenci Machiavelli-je^i, pa ne v dobrem, ampak v slabem smislu. Ta imenitni pisatelj, ki je živel v 15. stoletji, svetuje v svojej knjigi «11 Principe» tako le:
PODLISTEK.
Ako so države pridobljene poprej vajene bile živeti po lastnih postavah, morejo se obdržati na tri načine. — Prvi je, da so uničijo ; drugi, da gre novi vladar tja bivat, tretji, da jim pusti da živč po svojih postavah, plačevaje mu letni davek, on pa vlada po malem Številu pametnih mož, kateri mu imajo ohraniti to državo prijazno in udano ; kajti bolje je, da si Lnez obdrži državo s pomočjo njenih sodržavljanov, nego pa po drugem načinu.
Po prvem načinu je delal marsikateri vladar v starem in srednjem veku, kasneje so tako ravnali Turki, in ljudstvo je znašlo pregovor, da ne raste več trava tam, kder so kedaj bili turški konjiki. V naših časih je kaj tacega skoro nemogoče, le narodno uničiti nameravajo Nemci sploh vse Slovane, kolikor jim jih je na potu. V tem zmislu so uže davno delali in še danes bi radi delali naši nemški centralisti in se prav tako vedejo, kakor bi bili z mečem podjarmili vse nenemške narode, ki so, kakor znano, vsi potem mirne pogodbe prišli pod habsburško monarhijo.
Nemške kronovine nemajo ne po zgodoviskem ne po naravnem pravu nič veČ pravic, nego druge in vsi se naj drže tretjega gori omenjenega nasveta, seveda primerno sedanjim okoliščinam in časom, dobro spominjajo se drugega Machiavellijevega izreka, da versko društvo ali pa država mnogo časa Živi, treba jo je večkrat nazaj potegnoti k njenemu začetku, to je zavruoti jo k principom, ki so jo rodili, kajti — pravi Mocchiavelli — vsak začetek, ki je rodil sekto, ljudovlado ali kraljestvo, ima v sebi nekaj dobrega, ki jim je dalo živenje, veljavo in moč.
Ker se pa v teku časa vsako dobro shujša, mora poginoti tako telo, ako ne nastopi kak dogodek, ki ga nazaj potegne k njegovemu začetku,
Indijska drama K&liddsova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol Glaser.
('Dalje).
Kraljica (p ris topivi i)
Zmaguj, kralj, zmaguj!
Spremstvo.
Zmaguj, kralj, zmaguj!
Vi d ušaka.
Dobro došla, kraljica!
Kralj.
Pozdravljam te. (Prime jo roko in jo vede k sedeiu).
U i vaši.
Po pravici se imenuje kraljica; po svoje in dostojanstvu nikakor ne zaostaja za Sačijo.1
Čitralekhd.
Zelo je lepa; tel>e ne slepi zavist.
Kraljica.
Zarad svojega soproga imam posebno zaobljubo izvršiti; oprosti, da te za trenutek motim.
to pa zopet oživi, ponovi in pomladi te sekte in države, isti dogodek nastopi ali po kakej zunanjej naključbi, ali pa po notranjej modrosti. Tako jo sodil najbistroumuejši pisatelj srednjega veka o državnih vedah. Po njegovih učbah pa moremo soditi glede Avstrije tako le: Živenje, veljavo in moč so dale Avstriji pogodbe, katere je v prejšnjih stoletjih sklenola habsburška rodbina z deželami. Karol VI., oče slavne Marije Terezije, je v prvej polovici 18. stoletja to podlago ponovil in s tem vse dele države tako oživil, da so avstrijski narodi prestol Marije Terezije, ki je bil močno napadan, rešili propada in Avstrijo oteli razkosanja.
Ker pa imajo te pogodbe toliko moči, naj se v svojem bistvu ohranijo; ker pa so časi rodili drugo, jako živo moč, namreč narodnostno prašanje, naj se te pogodbe od obeh strani na poprejšnjej podlagi, živemu čutu narodnostnemu in potrebam državne centralne moči na ljubo prenarede, kakor se je to uže večkrat nameravalo.
Stan Avstrije zahteva to in potreba po notranjem miru je najnujnejša. Ako pa osobito Nemce denes pogledamo, vidimo, da so od leta 1848. sem vse pozabili in se gled6 Avstrije prav nič ne naučili. j Strune so pri nas jako napete, nekateri časopisi ce!<5 prorokujejo hude boje mej uarodi. Ali nam se ne zdi ta stvar tako nevarna.
Avstrijski narodi, vladnjoča hiša iu domači domoljubni državniki so dobili dosti skušenj in poduka, zato se je nadejati, da se nikoli več ne pustd na nevarno pot posilstev. — Centralistična velikonemška stranka je do čistega dokazala svojo nezmožnost v finančnih, v narodno-gospo-darskih in političnih zadevah; pokazala je tudi neomejeno sebičnost in pič domoljubja.
OJklenkalo jim je in v kratkom
v državnem zboru zopet enkrat sijajno pokažejo , da so pifekava in nevarna njih načela. Le s tem, da se dežele in naro li mej seboj in s krono porazuinejo, vidimo konec nevarnih prepirov in svobodno pa mogočno Avstrijo; in uprav zato smo federalisti.
JCral j.
Ne govori tako; tvoja navzočnost je meni milost, pa ne motenje.
Vi d tihi ka.
Tacega motenja si mnogo želim, ki mi donaša daril.
Kralj.
Nipunika, kako se imenuje kraljičina zaobljuba?
Kraljica {se o%re na Niputiiko).
Nipunikd.
•Sprava z ljubimcema se im' nuje.
Kralj (opiraje se na kraljico).
Brez vzroka zdaj po tej zaobljubi
Telo slabiš, ki silno nežno je.
Podložnika pomirjaš, ki pa sam
Srčni že i se spraviti s teboj.
UrvuŠi.
Prav močno jo spoštuje.
Citralekha.
Nespametna, zelo uljuđen je omikan mož, čs njegovo srcć gori za drugo.
Kraljica.
V tem se už- kale moje zaobljube moč da kralj tako žaluje zarad mene.
Vidulaka.
Ne odgovori ničesar; ne spodobilo bi se, prijazno besedo odbiti.
Kraljica.
Služabnice, donafiajte darove, da morom lunine žarke počastiti, ki padajo na biserni grad.
1 lndrova žena.
Narodne razmere koroških Slovencev.
(Dalje).
Šole tora j po Koroškem so osnovane nepedagogično in nezakonito, ter S* 6. deželne šolske postave se krivo razlaga. Videč te neznosne nezakonitosti obrnolo se je mnogo občin s prošnjami na viftjo šolsko oblast, naj bi se poduk vsaj prva letu predaval slovensko tako, da se otroci morajo v lastnem jeziku vsaj moliti, brati, pisati ia računati naučiti, kar pa nič ni Izdalo niti ne izda.
Popolnoma nemške šole torej mej popolnoma slovenskim prebivalstvom t«-rnu nobene koristi, ampak škodo donašajo; one ne dosezajo namena, za kogi so osnovane, ampak pokončavajo v otrocih še ono veselje do učenja, koje more Človek in vzlasti mladi človek imeti le, ako v Šoli rabi knjige, pisane v lastnem jeziku, kot, samo umljenem; one so v nasprotji s 19 §. ustanovnih zakonov, ki zatrjuje vsem narodnostim prosto gojenje lastnega jezika ; dušno moie otroka, ker, zabijajoč mu v glavo besede za ta ali oni pojem ali stvar, za kojo ima vedno piipravljeu domač lep izraz, utrudijo ga slednjič in mu vcepijo neko mrzenje do vsega, kar je Šolskega. Ni čuda zato, če je ona deklica šolskemu nadzorniku g. Gubancu, kateri jo je, ko je lepo prebrala nekaj iz nemškega berila, poprašal, naj mu pove z drugimi besedami, kaj je brala, odgovorila: Nisem zastopila 1
UČeaci se nauče morda gladko brati in nepogrešno nemško pisati, ali razumejo ne «un acca» — kakor bi rekel L*h •* klepetajo le. Se li ne zove to kanibilska učna metoda?
Tudi kršanski nauk, ki je vendar eden najpoglavitnejšib predmetov na ljudskej
Spremstvo.
Kraljica, tukaj so dišave, cvetice itd Kraljica.
Dajte je sem. (Časti lunine iarke \ cveticami in drugimi rečmi). V darilo prinesite, deklice, brahmancu pogače.
Spremstvo.
Kakor ti zapoveduješ, kraljica. Častiti Manavaka, vzemi te pogače Vidulaka {v^emli pogačo s skledo vred).
Kraljico naj bogovi blagoslovijo ; njena zaobljuba naj jej donaša mnogo sadu. Kraljica.
Soprog, hodi.
Kralj.
Pridem.
Kraljica
(počasti kralja iti se mu $ sklenenimi rokami na klanja).
Mesec in Rohinijo kličem za priče, da te. dragi soprog odpuščanja prosim; kterakoli deva je draga tvojemu srcu in kterakoli se s t^boj družiti želi, uživajta svobodno mejsobno ljubav, to vama drage volje dovoljujem in vaju zagotavljam, da bom z vsako prijazno občevala.
Urvaii.
Ne vem. kako mi je razumeti njene besede; pa vemler se ohrabruje moje src6 Čitralebkd.
Blaga in zvesta kraljica ti dovoljuje, da mor. š brez zaprek občevati z ljubljenim kraljem.
Vidulaka.
(Glasno) Ali se brigaš za kralja ?
Kraljica.
Norec, pripravljena sem odpovedati se lastnej sreči, da le njega osrečim, iz tega moreš soditi, ga li ljubim, ali ne. Kralj.
Ti moreš drugemu me podariti,
V verige suŽtnske rcn ukovati,
Nikakor ne ravnam s teboj taku,
Kot, bojazljiva, si predstavljaš xi.
Kraljica.
Naj bo to kakor hoče; opravila sem zaobljubo, da se spravim z dragim; hodite tedaj, deklice I
Kralj.
Če si koga pomirila, ne smeš ga zapustiti tako hitro.
Kraljica.
Nikol Še nisem zaobljube prelomila. (Kraljica s spremstvom odhaja).
Urvaii.
Kralj ljubi kraljico, pa vender sreč moje hrepeni po njem.
Citra le kini.
Kako bi to ludi mogla, ker tako trdno upaš.
Kralj (p ris topivi i k sedežu).
Prijatelj, je kraljica uže daleč?
Vidulaka.
Govori brez ovinkov. Mislila je, da si neizlečljiv, in je bežala, kakor zdravnik oil človeka, kateremu ni več pomagati.
(Dalje pribj
edinost
goli (kakor tudi v drugih), ne prinaša onega sadu. kojega bi moral, ker tudi temu take šole napravljajo neizmerne tei-ltoče. Slovenski katekizem otroci ne vedo čitati, nemškega pa ne umejo; In vemiar treba ta Imenitni predmet dobro razumeti. Kateheti morajo zategadelj učencem le ustno ga pripovedovati in razlagati, s čemur se gotovo ne dostigne onega vspeha, kateri bi bil mogoč, ako bi se otroci po šolskem kitehetovem razlaganju i domu na katekizmu kaj učili in razlagano ponavljali. Da, čestokrat so primorani isti kateheti svoje učence učiti slovensko brati, začenši z ABC, samo da jim je mogoče potem nauk s pomočjo slovenščine uspešno nadaljevati.
Slovenski otroci, sinovi očetov šolo zdrževajoč h, smatrani so toraj za vagabunde, pastirje čitaDja nevešče, ker le takim se katoliški nauk ustmeno prodava, da ga kaj umejo 1 Ubogi otroci ! in Žal denarja, ki se za tako po nepotrebnem zameta I Ne-bi morda imele boljšega vspeha one šole, jedno ali dvorazrednice. kakoršne so še sem ter tja po Istri in drugod, v kojih podućuje domači duhoven sam. Združene so z veliko manjšim) troŠki in v njih se otroci vsaj f-bvensko pisati, brati, računati in krščanskega nauka nauče. Gotovo bi bilo mnogo večje koristi, nego te tako drage, nevarne (za narodnost) in brezvspešne.
Iz teh vzrokov so tudi isti kateheti mnogokrat višjo šolsko oblast prosili, naj bi se v šole vsaj toliko slovenskega uvedlo, da se otroci nauče katekizem brati in ga rabiti.
Tako prošnjo je poslalo 19 junija 1. 1878, 97 katehetov, naj bi se zboljšalo to žalostno stanje ter dovolilo, da bi se v teh šolah nekoliko več slovenskega po-dučevalo, ali tudi ta je bila oJbita celo na rekurs knezo-škofijskega ordinarjata. Vse prošnje toraj nič ne izdajo, vse je zahman in ubogi slovenski Korošec zdi-huje pod to nemško m&ro, od katere mu ni dosedaj nikdo hotel pomoči.
Niti krščanskega nauka no dopuste, da se Slovenec navadi v svojem jeziku, ampak tudi tega mu ponujajo in silijo v tujej nemščini. Oh, kako grozno se greši proti ustavnim zakonom 1
Kako sovražni so zigrizli Nemci slovenskemu jeziku v šolah, dokazuje nam prošnja župnika in kateheta Vldovica v Vratih, belafikem šolskem okraju, koja je -*e<iaj še v obravnavi. Človek bi ne verjel, ako bi Črno na belem ne videl, da se tako teptajo pravice miroljubnih Slovencev, to je skoraj neumestno. Spredaj omenjenemu g. katehetu predbacujejo se celo •druge tendence*, koje ga vidno žalijo in bi Žalile vsacega ne samo rodoljuba, temveč i vsakega Človekoljuba, kojemu se smilijo ubozi otroci, ker ne morejo se nau* čiti kršanskih resnic, razlaganih v lastnem jeziku.
Niso n kake posebne težnje, ako se kdo poteguje za ubogo kmetsko deco, naj bi se učila vsaj Boga spoznati in moliti v njenem jeziku, ampak gorka ljubezen, prava krščanska ljubezen je to, ki napo-Ijnuje blaga srce človeku — kajti komu se v srce ne smilijo ti otroci, ki iz šole pridejo nevednejši nero so šli,ker pozabili so še ono malo molit ><c in nauka,kojega so poprej od starišev prejt li ? In koga ne bi jezilo, da mu, ako se za take ubožce potegne, spodtikajo posebne tendenre? Vsij se ne praŠa za drugo, nego zato, kar nam gre po državnih zakonih!
Ni nam treba povedati, da se tem poteui gubi v ljudstvu še ce!6 ista katoliška vera, katerej je bilo od davnih Časov sem vedno zvesto udano. Posebe nam tudi ni treba povdarjati nezadovoljnosti, otrpnelosti in nekake obupnosti, ki nadvlada nad takim catirauim narodom, ki namesto napredovati z drugimi vre i, vedno zaostaje na polju omike ter je sodež^la-nom še v zasmeh in grdenje, Razmere po slovenskih pokrajinah so sploh tužne, al enakega zatiranja kakor na Koroškem m nikder; ono je neznosno!
Opirajoč se na kriva razlaganja šolske postave, zabranujejo vedno dalje Nemci slavenske šole ter delaj«, da slovenska raja hira in nazadnje vsilujoč jej svoj lezik.
To so pravi «KuW»zrtrager-ji»!
Ljubomitr.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Naši mta^rtimajozadnjedni vsak dan skupno posvetovanje, da določijo predloge ki se podade v razpravo prihodnjemu državnemu zboru.
V državnem proračunu, kateri predloži finanini mlnfster Dunajevski državnemu zboru za leto 1886, ne bo Je več nobenega primanjkljaja, ako je resnica, kar se piše z Dunaja raznim časnikom. Neverjetno to ni, ker sc je finačno stanje v zadnih letih leto za letom boljšalo ter je bil zadnji primanjkljaj už*? jako majhen.
BosniSko-krcegovinsko deputacijo, ki pride v Požego prosit cesarja, naj se Bosna in Hrcegovina z Iruži z Avstrijsko Ogersko, vodil bo vladni svetnik Kosta Hdrmann, v deputaciji bodo sarajevski mestni župan z vsemi mestnimi svetovalci In mestnimi dostojanstveniki, potem zastopniki vseh bo8niških okrožnih glavarstev, skupaj 250 osob. Tudi iz Hrcegovlne pride 12. tega meseca v Požego velika deputacija, ki se napoti iz Mostara v Sarajevo, kder se združi z bosniško deputacijo.
Vnanje dežele.
Italijanska vlada je strašno brezobzirna nasproti Avstriji. Prepovedala je u vožnjo poštnih zavitkov is Avstrije na otoka Sicilijo in Sardinijo, da se kolera tja ne zatrosi. Enako prepoved je dala tudi lansko leto, kakor da bi kolera raz-sajala'.v Avstriji, ne pa v Italiji. To je uže več, nego nagajlvost, prijateljstva vsaj ne razodeva.
Mej Humunijo in Bolgarijo jo vstal mejni prepir. Bolgari so namreč na nekem kraji postavili mitnico in razpostavili straže, Rumunci pa so zahtevali, naj se umakn6 in mitnico podi6, ker stoji na rumunskej zemlji in ker Bolgari tega niso hoteli Pto-riti, zasedel je rumunskl vojaški otdelek dotično ozemlje. Prepir se utegne brez posebnih nastopkov rešiti, ker je rumuo-ska vlada nasvetovala, naj se brez odloga sestavi mešana komisija, ki konečno do-leči mejo obeh držav.
Ruski car ')* z svojo obiteljo 6. t. m* prišel v Kodanj.
O avfganskem pralanji se je izjavil Churchill v Sheffieldu, da Dufferin In Ridgvray pri poznavata, da je meja, katero je Rusija priporočila, taka, da angleškim dolžnostim proti avganskemu emirju popolnoma ugaji. Tudi ni izključeno upanje, da se z Rusijo dosežejo taki uveti, ki po-dadć sedanjemu stanju v srednjej Aziji nekako trojnost.
Nemlho španjski ratpor zarad karolin-skik otokov se je sitno poostril. Imamo O tem ta-le zelo ozbiljna poročila: 5. t. m. je dobila Španjska vlada oficijelno brzojavno poročilo s filipinskih otokov, da se je španjski parnik «Manilla» pripravljal, da zasede otok Jap; mej tem pa je priplula nemška kanonica in ob 7 .uri zvečer izkrcala vojake na otok. Vojaki bo razvili nemški prapor ter posedli otok v imenu nemške države. Poveljniki španj-skih vojnih la iij so zoper to protestirali. Ta vest je v Madridu zbudila strašen srd na Nemčijo. Vsled tega se je španjski kralj naglo vrnol v Madtil, kder je ljudstvo tako razburjeno, da j« na večer drlo v velikih tropah pred palačo nemškega poslanca, razbilo okna, odtrgalo in raztrgalo nemški prapor; potem se je množica valila pred palačo minister8kega načelnika ter zahtevala, naj se Nemčiji napove vojna. Množica je vedno rastla ter vso noč razsajala, okoli 6000 osob se je pomikalo po ulicah z Špajskimi prapori in klici; Smrt Nemcem! Živela Španija 1 »Govori se, da se ustanovi ministerstvo za narodno brambo. Častniki treh španjskih paruikov, ki so zapustili otok Jap, bili so odstavljeni. — Drugo jutro je množica javno pred »Puerta del sol* sežgala nemški grb in drog prapora mej klicanjem: Smrt Nemcem 1 »Nazadnje se je dal ukaz vojakom, naj red narede in ti so zasedli Puerta del sol in sosednje ulice; ljudstvo se je polagoma razšlo s klici: Živela vojska !•
Pred palačo nemškega poslanca so postavili 50 žaadarmov, da ga varujejo tegote ljudstva; vsi liberalni časniki strogo zahtevajo« naj se Nemčiji napove vojna.. — 7. t. m. j*s bil ministerski svet pod
kraljevim načelništvom. Ministerski n čelnik je pri tej priliki izjavil, da z Nem čijo ne more več občevati, ako Nemci ne zapustć karolinških otokov i Španjci pravijo, da jim je ljubše vojna od tolicega ponižanja, zadoščenje se Nemčiji ne more nikako dati. Večina in oposicija državnega |zbora ponujati vladi moralično podporo. Dva parnika sta odplula v Jap z nalogo, da ta otok vzameta Nemčiji z orožjem! Spanjska vlada je svojemu poslancu v Berolinu naročila, da na prvi poklic zahteva potni list in Berolin zapusti ; vlada hoče energično postopati. Vendar je vlada poslala vsem deželnim namestnikom ukaz, naj Izgrede, kakorŠnl so bili v Saragosi in Valenciji, zabranja, in izgrednike sodiščem izroča. Kralj pa se je v minister-skem svetu izrekel zoper vsako prenaglje nje in zoper pretrganje diplomatične zveze. Priporoča se tudi, naj se vsa zadeva izroči v razsodbo belgifikemu kralju, ali pa avstrijskemu cesarju. Iz vsega se vidi, da Španija ne odjenja, ako Nemci ne zapuste Japa, ali se pa Bismark tako poniža, da v to dovoli ? Nemogoče to sicer ni, ali malo je verjetno,ker Bismark je trdovraten,železen mož.
Francoska vlada, kakor poročajo francoski časniki, ne bo se vtikala v nemško-španj-ski razpor , ker nema zato nobenega vzroka. Freycinet je priporočil francoskemu poslancu na španjskem dvoru, naj bode jako previden.
V	Sudanu, kakor se piše iz Suiklma, vlada zdaj mir, a ta mir, kakor kažejo znamenja, ne bode dolgo trajal in potem se začne prav puščavniški vihar. Pisma iz Kartuma namreč poročaja, da se sudanski emirji niso mogli zjediniti o plenu, kateri je zapustil krivi prorok in da so vsled tega poslali ulemo Mabomed El-Muri s pismom b glasovitomu š-jku Senusi na Tripolitansko ter ga povabili, naj se postavi on na njihovo čelo. Ako pa ne bi njegova volja bila, pustiti Bogu posvečeno živenje in v roke vzeti žezlo In meč, naj vsaj za nekoliko časa pride v Kartum, da tam izreče svoje menenje, kdo mej vojskovodji je najvredniši, stopiti na njegovo mesto. Pismu so priložili tudi velik dar v novcih. Omenjeni emirji eo začasno postavili poseben odbor iz dvanajst ulem, kateremu je načelnik kartumski mufti, Zadik Galim, in kateremu so zaupali vodstvo vseh verskih zadev. Tudi so emirji Bpustili iz omdurmanskega tabora 3000 mož, da obdelajo polja, odpuščene! bo morali svoje orožje v taboru pustiti.
VCimbebasiji v južnej Afriki so bili umorjeni 103 misijonarji in več drugih Ev-ropcev,
V	»evernsj Ameriki je 4. t. m. vstal mej amerikauskimi in kitajskimi delavci v premogiščih Rocksprings in Wyoming velik boj. Amerikanski delavci so se namreč delu odpovedali ter zahtevali večo plnčo. Vsled tega so vlastniki vdinjali kitajske delavci, ali domači dclavci so jih s puškami napadli, 15 jih usmrtili, 80 biš poz gali in 500 jih v gore zapodili. — Boj mej kitajskimi in delavci izobraženih narodov bode še velikansk in vse kaže, da zmorejo prvi. Kitajec je marljiv kakor mravlji, za delo jako sposobeu i neskoučno zmeren, njemu je za južino zadosti perišče riži, zato dela tudi za tako mzko dnino, da bi drug delavec ob njej ne mogel živeti. Kitajskim delavcem so se skoraj po vseh inuiŠkih otocih morali umaknotl drugi delavci in zdaj izpodrivajo tudi u2e v Ameriki amerikanske delavce.
Godba je primerno dobro igrala, samo na intonacijo inštrumentov bi morali godci bolj paziti, ker je bil včasih tu, ali tam kak glas više, no za nas, k( imamo večinoma kosmata ušesa, je bilo uže ie dobro. Pa up »jmo, da se bodo aodci pridno vadili in drugče bolje igrali. Za sedaj pa jim moramo dovolj pridnosti priznati. Nekaj sem pogrešal, za kar mi je tudi najbolj srce težko in mi tudi dalo povod, da sem prijel za pero in brez usmiljenja bodem po takih udrihal, ki so krivi, da se to ne izvrši v tem smislu, kakor bi se moralo. Pogrešal sem namreč slovenskega petja. Res, da so malobrojni pevci barko-vljan-kega zbora skušali pevati slovenske pesni, ali ker jim je manjkalo vodje — prevpili so jih tuleči glasi i odjenjiti so morali, ter prepustili prostor »Barchetta pendere« in »Ti sei piu bella».
Sramota Vam, mladeniči, ki niste tolikanj zavedni, da bi Bpoznall svoje za bolje od tujega. Žalosten in potit sem odšel s plešišča proti domu z nekakim grenkim prepričanjem, da smo še zelo za druzimi.
No, pa to neustraši mene in tudi naših voditeljev ne, ker vender se bode po časi skrbelo, da se ta golazen iztrebi i a da se nadomesti z popolnoma poštenimi mladeniči, ki jim bode na mar naš jezik 'n tudi naše stare šege In noše.
Upam, da se drugo leto v Barkovlji ne bode ćulo več to svinjsko kruljenje, ampak lepo slovensko ubrano petje, ki Ima kaj pomena, ne pa one laške kvan-tarske pesni, ki so brez vse morale in brez vsega občutka.
DOPISI.
IZ tržaške okolice* 7. septembra 1885. Kol opazovalcu vseh dobrih in slabih navad v našej okolici mi ni dalo miru, da ne bi bil stopil zadnjo nedeljo v Barkovlje. kder so imeli svoj narodni ples ■šagro*. Vse je ^rav lepo hilo opravljeno, vse okrašeno z zastavami in tam v sredi si videl 3 krepke mladeniče v narodnej noši z odičenimi klobuki. Veselje človeku srce navdaja, ko vidi to lepo narodno nošo.
Okoličani I Zakaj ste jo zapustili? Ali imate tako malo občutka za svoje šege ! Vsak narod se drži svojega in kakor so se njeua pradedi nosili, tako se oblači vnuk. Vi bi ne ixe!i svoje krasne noše, ki je najkraBtiejša " vsej Avstriji, opustiti in morali lii jo zopet uvesti. Plesalcev in plesalk ni manjkalo, to se samo ob sebi ve.
Tržadka okolic«, 7. septembra. Pred malo časom čitali smo v »Edinosti«, da je Barkovljanski «Untergouverner» na rojstveni dan Njih. Vel. cesarja razobesil avstrijsko zastavo nad stanovanjem. Nekateri ljudje so 8e čudili temu kapovili-nemu ravnanju. A kdor pozna natančno razmere, ki vladajo mej imenovanim človekom in Barkovljanski mi prebivalci — izimši par «cikorj»ško» dišečih ljudi — ne bode se ovemu kapovilinemu ravnanju nikakor čudil.
«Vox popoli, vox Dei* — pravi starodavni limski pregovor, in tega pregovora seje kapovila domislil, predno je »avstrijsko zastavo« razobesil. «Lju1ski glas — je božjj glas«, in tega »ljudskega* fBar-kovljanskega) glasil se je kapovila bal. Bal se je morebiti demonstracije VBeh pravih Barkovljanov i katero bi Barkov-jansko ljudstvo morebiti istinito proti njemu napravilo — ko nebi vsaj avstrijske zastave na rojstveni dan našega cesarja na svojem stanovanju razobesil. In znano je, da so se v Barkovljah uŽe velike demonStracije napravile proti temu boremu človeku. Da pa ni kapovila avstrijske zastave z »največjo avstrijsko nau-dušenostjo* razobesil, pokazal je nekda s tem, da je pod imenovano zastavo z dvema svojima somišlj^nceina govoril o silnih močeh«, «tieke velike* vojne ladije, nekega bliiu|ega» kraljestva.
Naj pa kapovila dela, kar hoče, čuta pravih Barkovljanov si ne pridobi nikoli, oni bodo bili vojno proti njemu, dokler ga ne poŽeno nizaj v njegovo domovino —■ poitaljančeni del istrske Čičarije. A kapo-vili no ravnanje mora se uži nespametno, kruto, da celo akanibalsko* imeuovati. Pred nekaj meseci namreč j-» sabran il nekemu po&tenemu Barkovljauskemu ribiču v nekej gostilni — kder nema on čisto nič opraviti) celo v stranišče iti I
'ludi nekemu Harko"ljanskemu pevcu e zabranil pred časom v šolskem poslopju, eder se uče pevci cerkvene pesmi i kder je tudi kapovilino stanovanje, «na stran' iti. Ni čuda tedaj, da se proti temu krutemu, neomikanemu i lahon-kemu človeku v Baikovljab demonstracij' ne Ujo.
Zu I u ka t ri kruti ljUiij-\ a ne verujem, da bi vaški u;ičcluiki teh krutih ljudi «tako kruti« bili, da ne bi dovolili »na stran» hoditi svojim sivaŠčanom !
Ko je pred časom neki človek prišel h kapovili, naj mu ta naredi cert fikat radi prevažanja živine, rekel mu je gouverner: •Ja2 nisem zato, da bi <ielal certifikate, ampak zato, da devain ljudi v zapor*. — Pioti evojim somišljenikom i izusti se ono človeče mnogokrat: uSl rangieid ben mi, quei porchi di shiavi« (namreč domače vaščane).
Ne bodem ti mnogo odgovarjal na to, bore kapovila ! Povedati ti moram pa v v malo boljšej; italijanščini, nego jo ti govoriš, da »sotto Sua Mae-ta 1* Imperatore n'Austria non esistono sebiavm.
Kakor ne utorejo na magistratu zadnje volitve v državni zbor pozabiti, tako je ne more i imeuovani kapovila pozabiti. Proti spoštovanemu našemu Nabergoju veduo brusi jezik. Ko je pred č »som neki ubog Batkovijan k njemu priš-l, naj mu naredi ubožui list, da doboie brezplačno zdravnika za svojega bolnega otroka, pričel mu j» kapovila o politiki govorit'. Hotel mu ni celo ubožnega lista narediti, češ da je pri volitvi z Nabergojem držal. A te dni je šel imenovani ubo^i Batkovijan zopet k njemu z enakim namenom. A zopet mu je pričel kapovili o poiitiki govoriti, ter govoriti proti g. Nabergoju. Jezil se je nad domačim Ijuistvom, češ da z magi-
EDINOST
Btratom ne drži. Pravil mu je tudi razne druge neumnosti i nekda tudi to. da ne-majo Barkovljuni nove rerkve zato, ker so volili Nabergoja. Tako draži kapovila naše ljudi 1 A mi Barkovljani zahtevamo od tebe, kapovila, da jenjaš naše ljudi dražiti! V imenu postave zahtevamo to. In ako ti je dovoljeno še kaj časa v bornej svojej uradniji uradovati, uraduj, toda ubogo ljudstvo pusti pri miru. Slavno c. kr. vlado bi pa vprašali, ali jej je mano, kake ljudi nastavlja magistrat za okoli-čanske župane? In sploh kaj misli ukre-noti, da se ne bode domače ljudstvo po neimenovanih (nekaterih)n ljudeh dražilo celo proti vladi samej?
Zadnja povodenj naredila je i v Bar-kovljah precejšno škodo in to vsled neprijetno napeljanih (urejenih) potokov. Ono škodo so prišli gledat nekateri ma-gistratni uradniki, capoviU i neki Šandar iz Proseške postaje. Ako so domači ljudje tožili, da jim je potok škodo napravil, (za katerega reguliranje so fe mnogokrat prosili) rekel jim je imenovani žandar., da ne dosežejo nič i zato ue, ker z magistratom ne drže. Tako se je izustil c, kr-. žaudar. Toraj tudi imenovanega žandarja pečejo zadnje volitve i bi morebiti rajši videl, da bi mesto Nabergoja bil izvoljen repu-fcllikanftko-garibaldinski Mauronerl Žen-•darstvo spada v področje mestnega magistrata. Ni čuda toraj, da seje imenovani Jandar tako izrazil. Še mnogo, mnogo bi bilo govoriti o žalostnih naših razmerah i sploh o capoviili, a za danes dosti.
Cel«v«c *. septembra 1886. Danes zjutraj ob 6. uri je dospel sem naš pre» svetli «esar ipran Josip IL Mesto je preprosto aiti dostojno okrafteno. Isto t*'kojje bil i sprejem preprost, od korporaclj ^vo-jašt va in civilnih društev. Ljudstvo se raduje. (Prišlo je tudi 'iz zunajnlh mnopo djudstva, da si ob jedne« ogleda tukajšnjo deželno razstevo. Osobito m nego je <ioŠlo Gorenjcev.
Znamenito je to,kar človeka preču dno gaete, da se je baš danes v Celovcu ^v tein prijaznem, a uže skoro popolnoma ponem-Če«em mestu, listu itaroslavnega slovanskega Gorotana, slišalo največ »2iv|jo-klicev«. Dospeli so tudi c. k. visokosti nad-vnjjvode Albreht, Viljem in Raioer.
Ujeg.Veiič. ostane tu tri dni. Danes s: -ogleda deželno razstavo, potem ostane pri vojaških manevrih.
Domače in razne Testi.
*tos«rjev«a Slefaaya. Neu
■godno vreme je uže drugikrat preprečilo uzlet v <Oglej, kder so uls Čakale dvorne ekvipaže. Namesto v Oglej, pa seje prikazala popoiudne v mesto in se vstavila na korzu; tam je ob skala dve pnodajalnicl; zlatenine, namreč zlatarja Štopapja in pa Gosta in na posled tudi kine&ki kabinet g. Wunscha. -V vseh treh krajih je nakupila raznih dragocenosti, mej drugimi tudi nekoliko uhanov, kakorŠne nosijo okoli-čanke. Po kosau je hodila peš; ali v tem hipu se je korzo napolnil ljudi, iki so visoko gospo navdušeno pozdravljali se živio in evivakllci, v vseh treh predavalnicah je visoka gospa zagotovila da še pride. Iz korza se je peljala visoka gospa se spremstvom v stolno cerkev sv. Justa. Čakal jo je na glavnib vratlfa cerkve sam stolni prošt, monsignor dr. Šust spremljan po stolnemu dekanu monsig. S ter k« in kanonikih Dukič, Černe.Ucman in Battaglia. Ko je cešarjevna stopila na prag cerkve podal jej vč. g. prošt blagoslovljeno vodo, potem je Šla k oltarji Matere Božj? ter tam odpravila kratko molitev, na kar si je ogledala vse zanimivosti stare naše stolnice, posebno relikvije sv. Justa in sv. Clnba, potem žarke Don Kar-losa in rodbn.« Conti, sploh je kazala mnogo zanimanja za vsako stvar. Iz cerkve se je napotila v bližnji grad, kder jo I® vol|l mestni poveljnik, polkovnik pl. Penecke. lam se je posebno radovala nad prekrasnim razgleuom po Trstu in okolici Ko se je zopet vračala proti Miramaru, jo je po vseh ulicah čakalo polno navdušeno pozdravljajoČJga jo ljudstva.
V nedeljo popoiudne pa je visoka gosp i zopet doživela pravi pravcati triumfalni sprevod. Znalo se je, da bode šla skoz Barkovljeiu na Lovca. V Barkovljab je bil v nedeljo narodni ples; ali ta pot so Birkovljaui plesifči nenavadno bogato okrasili in vsa Barkovlja, izimši gostilno, kder je bil nekdaj Carmelirb in kamor navadno zabajujo Lahonl, oblekla se j* praznično, iz vseh biŠ so vihrale zastave vsa okna so bila preprežena s tapet, v raznih barvah. Ob 3 uri se je mel začeti ples; a]j far,tje niso plesali, ker pričakovali so poprej| lia pri(le ceSiir_
jevna. Plesišče je bilo na obširnem trgu preko morja, tam se je zbralo na tisoče ljudstva; pred Kovačičevo vilo pa so se zbrali Barkovljaoski možje in drugi veljaki okolice njim na ćelu državni posla-ne«; Ivan Nabsrgoj in župnik Barkovljanski, č. g. Cerne.	; '
Ob 3 In pol uri je prišel tudi g namestnik, g. baron Pretiš in se vstavil pred omenjeeo vilo; pogovarjal se je z gosp.
Nabergojem, č. p. Čertom in z nekaterimi okoličanskimi dekleti, ki so se tudi tam zbrale, da izroče cesarjevni 4 prekrasne Šopke s prekrasnimi trakovi v narodnih barvah.
Omeniti mm je, da ste se mlada grofica Marenzi, hči feldmaršallajteuant t grofa Marenzji in gospica Kovačičeva preoblekli okoiičansko prekrasno obleko s p-čo na glavi, kar kaže, kako visoko ceni celo prav visoka prva gospoda tržiška prelepo narodno nošo okoličank.
Nekoliko minut pred 4. uro se je cešarjevna pripeljala sž spremstvom v Bar-kovijo, ter je dala ustaviti konje pred uže omenjeno vito, tam jo je najprej nagovoril č. g. Černe in je s krepko beBedo visokej gospi zatrjeval zvestobo Barkovljanov do presvitle cesarske hiše; češ, da hrast se omaja in zid, pa zvezstoba Slovencev ne gane ; ko je končal, začelo je klicati na tisoče zbranega ljudstva krepki: »Živio Stcf inija !».
Na to je stopila najprej grofica Marenzi k vozu in s kratkim nagovorom izročila Šopek krasnih cvetlic, za njo je nastopila gospica Kovačičeva, potem gospica Martelaaceva in na posled gospiea F«riugova.
Kakor prva, so tucM druge tri na kratko nagovorile in sicer po slovensko, vrsoko gospo, češ, da se ti šopki spomni na BarkovSjo in znamenje navdušen-esti okolice za (cesarsko hišo.
Cešarjevna se j« 'vsakej posebe po nemško na kratko zahvalila in posdbno občudovala prekrasno<okoiičansko narodno obleko. Btle so naanrrč še druge roaoge zale okoličanke v deputaciji in mej njimi tndi nei^ itere Skedmike v opravi Breškic, ki je toni prelepa.
Godba je mej tem zagodila cesarsko himno'in visoka gospa se je počasiienkrat; peljala okolo plesišča, ljudstvo ji (je nav-duŠe:>c klicalo »ZiviJan, ona pa je ika| prijazno odzdravljala. Peljala se je poten* skoz glavne ulice mesta k Lovcu, kder jo je čakalo zopet na tisoče in tisoče ljudstva vseh stanov.
-tJa Lovcu jo fe prejel mestni fupandn jo peljal najprej v njegovo letovišče -tVila Revoltella«. Tane je obiskala prekrasno cerkev, na katere >pragu jo je spnejelč.-g. Karabaič, tam je opravila kratko molitev,
Eotem se je peljala po parku in <n v vi!u levoltella, kder-ete jo čakale gospa na mestnikova, baronica Pretiš in gospaiBiz-zoni, soproga Županova, ter jej vMo ras-kazale. Od tam se je peljala v Ferdinandej kder je vojaška godba zagodila cesarsko , ko si je ogledala tudi to poslopje, vrnola se je zopet v Miramar ; ali na vsej poti je stalo na tisoče in tisoče ljudstva, kaikor vihor so se iz lovca proti meštb razlegali klici Zivio In Evvjva, za cesaijevno pa se je zdaj peljalo kakih 120 kočij prve tiia-ske gospode, katere kočije so visoko gospo spremljale do Barkovlje. To vam je bil .pravi korzo.
V	Barkovljafc je bila zopet nova ova cjja, kar V8e je visoko gospo in nje spremstvo vidljivo ganilo. Se pred 7. uro je bila cesajjevna zopet v Miramaru,
V	ponedeljek se je cešarjevna po morju peljala najprej v iKoper, potem pa v Izolo, v obeh krajih jo je prebivalstvo navdušeno sprejelo.
V	Kopru in v Izoli je bila cešarjevna le v cerkvah in v koprski stolnici jo je sprejel sam Tržaško-koperski škof. mil. g. dr. Glavina. Včeraj je bila visoka gospa pri maši v kapelici v Miramaru, katero je sluiil kontoveljski vikarij, č. g. Nadrah. Popoiudne pa je napravila izlet proti Gradu. Jutri bode prisustvovala velikan-skej slavnosti v Lloydovem arsenalu, V četrtek pa obišče Postojnsko jamo in se delajo v Postojni uže priprave za dostojni sprejem. Kakor slišimo sprejme v Postojni visoko gospo sam kranjski deželni predsednik baron VVinkler in dež. glavar grof Thurn,
Ali tudi iz Trsta bode isti dan prišlo v Postojno mnogo odlične gospode.
Cesarjev dar. Cesar je v svojem kakor tudi v imenu prestol niko v daroval z lastnega premoženja 500 gld. zadrugi šolskih sester in sicer za zidanje boži* hiše.	J
Odlikovanje. Vodji tržaške gimnazije g. Hofinan u je bil podeljen naslov šolskega svetovalca vsled mnogoletnega zaslužnega delovanja.
Novih volitev v tržaški mestni svet bomo skoraj gotovo še precej Jolgo čakali. 21. avgusta je bilo v seji mestnega^ st ireš'nstva prašanje o pristojnosti meščanstva zopet na dnevnem redu. Prišel ja namreč od državnega sodišča p.iziv onih avstrijskih držtvljanov, ki so prosili za podelitev meščanstva, pa jim je bila prošnja odbita, poslan v ta namen, da mestno starešinstvo na priziv odgovori i notar dr. Piccoli je dobil nalogo, da odgovor izdela.
Na državnoj gimnaziji v Trstu se bodo vpisovali učenci od 12. do IG. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoiudne.
Na e. k. deškej ljudskej doli v Trstu se bodo vpisovali učenci 18., li. in 15. t. m. od 8. do 12. ure dopoludne v via dell'Annunziata št. I A, m via Chioz-za št. G.
Na c. k. dekliškej in me-Ščanskcj šoli v Trstu se boio uČ?nke vpisavale 13., 14. in 15. t. m. dopoludne od 9. do. 12, ure v via San Gioigo Št. 0. prvo nadstropje; tudi se tu labko pozvedajo pogoji glede sprejemanja gosplc v višje izobražališčc.
Mestne ljudske dole v Trstu se od p 16 16. t. m, Vpisavanj-i bode 13., 14. in 15. t. m.
Lloydovo novo velikansko ladtju «Poseldon», ki drži 4800 to-nelat so spustili denes ob deveti uri z]u-traj v morje, prisustvovala je tej lepej ce-rimoniji t*ama cesarjevnja Štefanija se spremstvom, c. k. namestnik baron Pretiš, vsi drugi dostojanstveniki vojaški in civilni, in nad 20000 povabljencev brez Lloydovlh delalcev, mornarjev i. t. d. Na morju iz raznih parobrodov pa je slavnost gledalo gotovo 5000 ljudi. Slavnost. katere popis prinesemo prihodnjič, bila je res tudi za Trst kaj posebnega, velikanskega.
Za glDhoMme. Nekoliko brezplačnih mest v gluhooemici v Gorici za gluhoneme otroke, rojene v Trstu in okolici, oddaja mestni magistrat Tržaški. Prošnje do 20. t. m. na tuk. magistrat.
Vriašb« novosti t
'T t laiki trubadur v Qorki. Nek Josip F., ki je v Trstu v kavarnah kavo točil, šel.je pred nekaj časom v Gorico na snubitev; vgnjczdil se je v hišo nekega poštenega Čevljarja Goriškega in tam o ljubezni preprvnl domači hčeri. Ta je v^ela sleparijo au dober denar, zaročila se z na-t karjem, katerega je oče en mesec v « oji hiši zastonj remi in mu luii lepo ^voto de*ara posodil. — Pi-ed 14 dnevi pa je na& poetično nadihueiii ljunček po-'pustil Gorico, češ, da gre v Trst po potrebna pisma. Ker pa se li ni hotel vrniti v Gorico, prišel g;a je iskati goriška čevljar Be svojo zaročeno hčerjo na policijo v Trst Ali kako se prestrašita oba, ko zvesta na policiji, da je zaročenec uže oženjen, ter da ima 2 otroka.
Policija pa je to stvar resno vzela in sleparja zaprla, ter bomo kmalo doživeli jako interesantno aodnijsko obravnavo.
Jfcpeš. Mej delalci in rokodelci je bilo v nedeljo mnogo tepeža, vsled česar leže zdaj 4 ranjeni v bolnic.
Nesreče. SplaSil se je konj v Corsia Giulia in povozil enega delalca, kateri ga je hotel vstaviti. Nekega mladenča je v ulici Artisti velik pes tako močno vgriz-no), da se je moral Iti zdraviti v bolnico
Policijsko. Natakar P. V., pobožen Slovenec, hodi rad k maši. — Bil je v nedeljo pri maši Sv. Antona novega ; a zraven njega poklekne nek mladi Človek in tako brumno moli, da ga naš natakar kar občuduje. Kar nakrat pa vstane kas-neje došli iti naš natakar se čudi, da tako urno beži iz cerkve. Nekaj ga je zbodlo pri srci, instiktivno pogleda, ako ima Še uro v ž-pu, pa glej: ni bilo več ne verige ne ure, in jo tudi več ne bo. — Nek pruski delalec se je včeraj javil na policiji ter prosil, da ga zapro, ker je vkra-dej svojemu gospodarju v Celovcu zlato uro, zlat prsten in tn tolar. — Zaprli so krojača Jožefa S. iz Trsta, ker je nekej gospi vkradel 50 gld. — Nekega mizarja so zaprli, ker je nekemu gospoda vkradel zlato verigo vredno 100 gl 1. Dva kmeta iz kolske okolic« sta v Rocolu v nekej strojnici vkradla 16 kož; policija ja je zu sačiia in zaprla. Zaprli so te dni Še 5 drugih nevarnih potepuhov zarad tatvine, zarad ponočevanja po Trstu pa Antonijo N. iz Komna, Marjeto C. iz Ljubljane in 3 pijance.
*Kres«. Leposloven in znanstven
list. Sodelovanjem prof. dr. Greg Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. J akob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovc. Oiisetr 9. številke; Arabela. Roman. Sp.* sala Pavlina Pajkova. (DaljeJ — Prevar-jena. Mirko. — Zakaj Mirko poje? Mirko.
—	Stari Džtldaš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje). — Triolet'. J. Kostanjevec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Vaijavec. — Bakterije in njib znamenitost v našem gospodarstvu. Spisal H. Schreiner.— Stanko Vraz, slovenski rodojub. Andrej Fekonja. — Kdai je Središče dobilo pravice cesarskin trgov ? M. Slekovec. — Glagolski ulomcek, M. Vaijavec. — Watscbger. D »v. Trstenjak.
—	Poročilo o hrvatskej književnosti. Spi suje J. Steklasa. — Drobnosti.
Izhaja v mesečnih zvezkih na 11—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gold. »a pol leta In se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. — Tudi letnik 1882. 1883 in 1884 se Še dobi in sicer po 3 gld„ prvi letnik nam je pa pošel.
Kolera je ni Špmjskem začela naglo pojemali, zato je upati, da je bo k malu konec, a bati ne je, dt se prihodnje leto zopet prikaže, posebno če zima ne bo huda.
Nesreča na železnici. Pri Franzens-feste se je 30. avgusta o ltrgai zadnji del
vlaka, dohajajočega od Inomosti, ki je, ker pot pada, treščil v sprednji del s taico silo, da se je 15 vozov razdrobilo. En kondukter in eu delavec sla bili usmrlena.
Potres V Kašmiru je b i strašen. O i 30. maja do konca junija so se ponavljali potresi, več večjih mest in mnogo vasi popolnoma razrušili, pod njihovimi razvalinami je zasutih na tisoče ljudi. Več gor se je odtrgalo in zemlja |e dobila na mnogih mestih razpoke 4 do 8 metrov široke tn 20 do 60 metrov dolne; nekatera polja so popolnoma zginola. Središče potreba je bilo mesto Gurais, ki je strahovito razva-Ijeno; razen tega mesta so največ trpela glavno mesto Srinlgar, Kosur, Baramala, Kohola, Muri in Pludl. V Sringaru je nad polovico hiš v razvalinah in ubitih okoli 000 osob. Kosur In Baramala ste veliki groblji. Mej prebivalstvom razrušenih krajev je neskončna beda, posebno v onih, ki so bolj otdaljenl od glavnega mesta. Žitne zaloge so zasute in pokvarjene, "l ljudje prebivajo pod milim nebom. Po uredskih pozvedbah je potres pokončal 6500 ljudi, dvakrat toliko pa poškodoval, potem je pokončal 26.000 ovac in 8000 glav druge živine. HiŠ je 70.000 razrušenih.
Nekdaj in zdaj. Ako zdaj kak kraj zarad katere posebne dogodbe obišče mnogo tujcev, porabijo prebivalci to priliko, da strašno podražijo stanovanja in živež. Tako se je zadnje dni v Kromerižu plačevalo od ene sobe z dvema posteljama trideset goliinarjev na dan. Temu prav nasproten je cenik, hranjen v nožunskem mestnem arhivu iz leta 1563. Ko se je to leto imel Maksitnil j id, Ferdinanda 1. sin, v Pcžunu koronaii za ogerskega kralja, sklicu se je v ta namen ogerski deželni zbor v Požun, iu da se vsled tega živež ne ni pi e več pouiaŽil, določila je cene posebna komisija. Iz tega eenika posnem-Ijetno te le cene : 5 jajic 1 kr., za tri osobe k>uha 1 kr., 1 funt govedine ali teletine 2 kr., 1 funt sira 3 kr., ena go3 6 kr., en prašiček 9 kr., <mo pišče 2 kr., en voz drv, ki ga peljejo 4 voli, 25 kr. Tako je bilo nekdaj. Z iaj ji diujače; ali vse ni bih dobro takrat, pa tudi zdaj ni.
Gospodarske in trgoM M
Hrošči-grobarji.
Gotovo vsak od vas pozna hrošče-grobarje, ki imajo znamenito navado, da cerknene živali, n. pr. krte, m'šl, male ptice, žabe, krastače in druge zngrebajo. Grobar je 8 do 16 črt dolg, črn, z dvema pomeranČastima pasoma na pokrovkah, Krožcu podobni vratni ščit je spredaj se zlato rumenimi dlakami gosto porasten, a kratke tipalnice so proti koncu kijaste. Prirezane pokrovke ne pokrivajo vsega zadka.
Položimo li po letu cerkneno živalco ali košček gnjilega mesa ua zemljo, to zapazimo kmalu, kako se hrošči-grobarji zbirajo okoli njega ter si prizadevajo, za-grebati ga. Imajo namreč izvrsten voh in ta jih vodi do take mrhovine. Prišedši do mrhovine, preiščejo najprej zemljo po 1 njo in ako se jim zdi dovolj rahla, okopavajo jo se svojimi krepkimi srednjimi nogami tako dolgo, dokler se mrhovina v narejeno ljuknjo ne pogrezne, da je vrh zemlje ni več videti. Kako si vedo pomagati, če je zemlja pod cerkneno živalco pretrd?, o tem nam pripoveduje neki hrošč.u-sle u Če: Lepega dne meseca maja stopim na svoj vrt ter na poti zapazim mrtvo rniŠko, katero je od časa do čisa nekaj premikalo sem in tja. Ko jo s palico preobrnem ugledam hrošČa-grobarja, ki je in'ško gotovo hotel zagrebsti, ter tako provzročeval, da se je premikala. Grobar se po meni ni dal motiti, nego nadaljeval je marljivo svoje delo. A to se mu ni hotelo posrečiti, ker zemlja je bila dobro potlačena iu s kremeničjem posuta.
Naposled se mi je zdelo, da je uže obupal, zapustivši miško, letel je precej daleč po potu. Nekoliko časa je — kakor se meui zdelo — na po:u krožil brez namena sem in tja, slednjič se ustavi pri stranski gredici. UverivŠi se, da je tukaj zemlja rahla, prićae iznova tu kopati, in res, stvar mu je šla po sreči. Ko izkoplje jamico, spusti se zopet po potu naravnost do miške. Hoteč jo dalje spraviti, prične jo vlačiti in porivati. A njegovo prizadevanje je bilo zaman, imel je premalo moči za to. Po mnogih zopetnih brezvspešnih poskusih odleti. Zdaj sem mislil gotovo, •ia je svoje podjetje popolnoma opustil. A kako se zavzamem, ko ga po lekoliko trenutkih zopet ugledam, priletel je bil s tremi ali štirimi svojimi tovariŠi-grobarji k miški. Kako , da so se zmenili, vsi zlezejo pod crkueoo miško, katera se na hrbtih naših vrlih delavcev prične pomikat', po času sicer, a naravnost proti gori omenjenej gredici. Ko dojdt* mrtvaški ta sprevud do jamice v gredici, vršiti se prične »pogrebni obred«. Zmerom niže in niže se je pogrezovala mrhovina, naposled pridejo grobarji zopet na vrh ter hitro t»rob zagrnejo. Nekaj jih je potem odletelo nekaj se jih je zarilo v grob.
J.ko modro se vedejo grobarji, če kako crkneno živalco zapičiš na kolc^k ter spodnji njega konec v /.e uljj zarješ.
edinost
Grobarji ntrneč v tem s'nčaji tako dolgo rijej) pod natakneui kolček, dokler ne pade na zemljo ter potem napičeiio mrhovino zigrpbejo.
Vprašati bi utegnol, dragi bralec, zakaj vse to grobarji delajo. Oigovarjim ti, da preskrbujejo s tem dovoljne hrane svojim »potomcemt. Pokončmeiu delu zleiejo namreč samice kakih 30 jajček na zakopano mrhovino.
HroSče-grobarje zatirati, ni pametno, zakaj oni so nam koristni, ker nam za-grebijo mrhovino, ki nam je iz dveh ozirov Škodljiva. Prvič nam namreč mrhovina kuži zrak, drug č se v njej razvija tako zvani mrliški strup, ki utegne postati časih jako nevaren človeškemu zdravju. Ako namreč mrhovina na zemlji nezagr-nena lež', zbirajo se na njej muhe in drugi mrčesi ter sučejo iz nje mrliški strup. Če te potem taka muha, tak mrčes piči, lehko ti kri zastrupi. Sporainam se dobro, da je pred leti neko ženo v Gorici muha pičila v lice. Lice jej začne bolj in bolj otekiti. nesrečn:co odvedejo v bolnišnico, kjer vsled silnih bolečin umre.
Zagrebajte torej, dragi rojaki mrhovino, ter ne preganjajte hroščev-grobarjev.
Gradimir.
Gospodarska zadruga v Materiji za tod. okraj Podgrad je potrjena vsled odloka visokega namestniŠtv.i v Trstu dne 21. avgusta t 1. št. 11470 in povabljeni so vsi g os p darji oličin .lelšane, Podgrad in Materija, da se udtleže te mnogokoristne zadruge z mnogobrojnim prhtopom.Pristopi lehko vsakdo, ako se peča z obdelovanjem lastnega zemljišči in ako želi pristopiti, naj se oglasi pri osnovalnem odborništvu pismeno ali osebno v Materiji hišna št. 1 vs*j do 13. septembra 1.1.
Vsi gospodarji, kateri so svoj pristop uŽe zagotovili s podpisom, kakor tudi oni, kateri se mislijo Še oglasiti za pristop, povabljeni so k prvemu občnemu zboru zadruge za konstituiranje, to je za volitev odbornikov, predsednika in njegovega namestnika vsled poti jenih pravil zadruge. Ta občni zbor bode v Materiji v nedeljo dne 13. septembra 1.1. po poldne po končani službi božji.
K obilnej udebžbi kakor tudi k mno-gobrojnemu pristopu vabi »osnovalni odbor«.
PoKlano. *)
Slavno uredništvo 1 ^Ozimni na članek, kateri ste priobčili v 67. letošnjej številki cenjenega svojega lista nie.i gospodarskimi in trgovinskimi stvarmi pod naslovom »zavarovanje na Živenje«, prosimo Vas uljudno, da blago-vol te sprejeti v jedno priho injili številk ta h popravek in pojasnilo:
1.	Hranilnice, katere bi dandanes obrestovale uloge po 5 po sto, so velika reokost. Vsaj v našej polovici države ni nobene. Skoro izključno vse dajo svojim uložnikom le po 4 po sto obresti. Ko bi kedaj kedo petnajst let na začetku vsa-cepa leta vlagal v to ali ono hranilnico po 20 gld., prejel bi v šestnajstem letu z obrestmi in obrestnimi obrestmi pomnoženega kapitala 416 gld. 41 kr. Pa tudi, ko bi se mu posrečilo doseči ua ta ali oni način za jednake vloge po 5 po sto obresti, ne pomnožil bi se inu do 16. I*U kapital
—	kakor trdi pisatelj — na 520 gld., ampak le na 453 gld. 8 kr. V slučaii, kateri navaja gospod pisatelj, pa se niso vlotre plačevale po 20 gld. na začetku vsakega leta, ampak po 5 gid. vselej dne 25. fetnuiirija, maja, avgusta in novembra in se je prva vloga plačala dne 25. novembra 1870. ('tedaj ne na začetku, ampak proti konri prvega leta); zadnji vloga v znesku 20 gli. (ker se je prvo leto plač ilo 15 gld. premalo) pa dne 25. novembra
1880.	Da je o takih okoliščinah razloček pri obrestovanji jako izdaten, mogoče bode izračuniti vsakemu.
2.	Banka »Slavlja« garantnje svojim članom vzajemno pouedovanjskegadruštva
—	kakor to izrecno navaja v zavarovalnih policah — od vlog le po 4 po sto obresti. Poleg tega pa jim pripada še delež čistega dobička, ki ga napravi banka z upravo izročenega jej denarja in pa vloge onih čleiiov, ki so umrli prea konečtio zavi.-rovalno uobo. Za one člene, katerih ko-nečna doba je iztekla dne 31. decembra
1881,	iznašale so štiripercentne obresti 135.146 gld. 37 kr., delež čistega dobička od bankine uprave 72.798 gld.5G kr. in delež vlog po umrlih članih 35.755 gld. 80 kr. „	B
3.	Stiripercentne obresti razdelile so se jednakomerno med vse člane vzajemnega podedovanj-kega društva. Isto tako je nameravala banka razdeliti jednakomerno — se ve da v razmerju k vlogam posamičnikov — tudi dobiček in dedščino po umrlih Članih. Toda c. k. zavarovalna pisarna na Dunaji, katerej so se predložili konečni računi v pregled, zaukazal i je, da se imajo onim članom, ki so bili o pristopu starejš', izplačati višji deleži, ko
*J Zn takove Članke i* uredništvo, toliko odgovorno kolikor mu tfotični zakon veleva.
Hredn.
njihovim mlajem soČlanotn, ter j- utemeljila ta svo| ukaz s tem. da je b la pri starejših veija verjetnost, da konečue po. gojene dob e ne uč »k ij » in vsled tuga izgube uplačane vloge. Z upravnim do-bičkom ia dedSčino po umrlih član;h obrestovale so se vse vloge tiko, da so nesle 7,2131 po sto, a vsled te naredbe državne zavarovalne pisarne p-ejeli s> stirej-i člani izplačili z višjim, mlajši pa sem ter ij i celo z nižjim obrestovanjem.
4.	Gospo! pisatelj članka prišteva svoj m vlogam tuli protizavaroralno premijo. To pi je čisto napačno, kajti ta p-e-m ja plačala se je banki za to, 'da bi bila ista v slučaji vpisčave smrti pred Iztekom pogojene dobe plačila iz svojih lastnih fondov vpisčavim dedičem vse do njegove smrti plačane vloge s 4 po Rto obrestmi in obrestnimi obrestmi. Ta znesek tedaj tu ne more nikikor priti v poštev. Dotični vpisec je tedaj vplačal vsegi vkun v Četrtletnih obrokih v dobi petnajstih let le 300gj. vzajAfnno pode iovanjskim društvom.
5.	Glede upravnih troškov urinila se je v slovenske okrožnice za člane tiskarska pomota r tem, da je tiskarna, v katerej so se letošnje okrofilce stavile, po vlanskih mesto nadpisane letošnje številke kapitala (namreč 555.157 cM.) stavila tipkano vjansko Številko 493.346 gl l. Di se o resnjci tega blagovoli slavno uredništvo prepričati, pošiljamo mu v prigibu po jedno češko, nemško in slovensko okrožnico na pogle 1.5 do sto ni upravni troSek 22 *Heska ^55.157 gld. pa iznaša pravilno 27.757 gld. 85 kr.
V Ljubljani, 6. septembra 1Š88, Z odličnim spoštovanjem: Glavni zastop vzajemno zavarovalne banke »Slavije« v Pragi.
Dunajska llorsa
dn$ 7. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld GO Enotni drž. dolg v srebru 83 •
Zlata renta......109 »
5•/, avst.	.... 99 .
Delnice narodne banke . . 808 » Kreditne de'"'ce .... 282 London 10 lir sterlin . . 125 i
Napoleon....., . _
G. kr. cekini ...... 9 ,
100 državnih mark ... 5 1
<nsniigMM§i33ii!sa
•I. C. »lilVaučlć. posestnik vinopru dot na 'Biieljsktm, zalog* m itomic.l L;u-bliana nriporoči bela Biz^ljska vina od 14 do 20 for. 1884 1-ta, 1883 po 20—24. Dolenca rudečkastega od 14 do 20 for! Uzori samo od 50 litrov napoj. 10 8
aH®
i
Sejm v Tominu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, s/ar unar.sk> blaqo itd. bode na sv. Matevža dan 21. septembra in na sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto.
Županstvo v Tominu 2. seP\ 1885.
lae^eriSSSUMSSSt:1
iinmjnpnijct o 1
želoclefnc kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo l>ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive do-broteje posebno v = div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, finirdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavcij pri preobilnoj produkciji slin, ruiuenici blu-vanjl In gnjusu, glavobolu, (uko boli iz želodca) krč vlelodcii, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v ž lodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha rnorojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35! nov. Glavni zalog ima lekarniČar »k angelju variiu«
D. ]trady KrcniNicr, Morava.
V Trstu j. h pa dobi to pri lekarničarju J. Seravalio blizo starega sv. Antona.
flSSP5aMCSS5BB9
(liiaLn Gospa, katera stanuje £jl% UljdkC. hlizo nemških gimni-zijih bi rada dala hrano in stanovanje enemu ali dvema dijakoma. Naslov se zve pri redakciji.
Za peke.
Iščeta se dva pekovska delalca, ki ne pijeta žganja. — Oddi se pekarna v jako dobrem kraju mesta, po ugodnih pogojih. — Več pri nisem uredniku.
V soboto 13. t, m. se odpre gostilna

B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
(Varstv. znamka) n a	.	•
Cvbt zoper trganje
po d'*. Maliču.
•e odločno najboljše zdravilo zoper vrotin ter rermatizem, trpanje po vdih, bolečine v krizi ter Živcih. , oteklino, otrpnete ude in kite itd , malo 5asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo *ctetu toper trganje po dr. Maliču* s zraven stoječim tnamenjem; 1 stekl. U0 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; \ stekl. 56 kr. [oristncjsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki In siropi.	20—10
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa m takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu posrreSati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažcnem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavo) se s postom ne razpošilja.
Naročila iz dežele izvrše se takoj
Lekarna Trnkozy-ja
na mestnem trgu v LJubljani.
(Al Faco) Via sapone; poleg stare mitnice.
Na7n«imln V npkei ti'govskej hiši iid/iiidllliu. na Dolen-kem potrebujejo učenca, do 15 let starega. — Kedor ž li več o tem zvedeti, naj se pri našem opravniŠtvu o^las'.	2—3

posebno«!
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan sc zlatimi kolajnami In diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trs tu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Juniperus 00-munis in dišečih željišč napravljeni liker je prijetnega okusa.
Juko pospešuje pribavljanje in se rabi z dobrim uspehom za krepčanje osla b.-lih mo5i, ker je dokazan njuga zdravilni upliv na živce, možgane in na lirb-tanec
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. I Zadaja na drobno v vseh kavarnah, prodajulnicah likerjev in sladćičarijah.
Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnenu firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku 7. nutografovano tirmo ltomano .Vlahov.	48-4
Visoko Častiti pospod ! Z ipustiti sem moral mojo družino zaSdnij. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo. Cez osem dnij sem se vrnil in glej žena in otroci so bili bolni Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je zavŽila ie zopet izbljuvala, vrhu tega pa imela Še veliko drisko. Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vse zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdaj še oadravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr Roža življenskega balzama, in sem jej vsaki dan še tri Žlice dal. Čudo Bož!e ' Otrok mi je v treh dneh iiopolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mogla storiti, dosegel ji Vaš dr. Roza življenski balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti Vašemu blagorodju se jaž ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do vas pa spremlja Še zahvala do Boga. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanj em	Alojzij Zaddk, trgovec z mesom.
Budapešta v mesecu avgustu 1834. letu.
Visoko spoštovani gospod I Iz srca Vani izrekam svojo naisrčnejo zahvalo za dr. Rosa Življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgu trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem obupal, da kedaj še ozdravim. Se enkrat mojo ni'jsrčnejo zahvalo. Z spoštovanjem
Maribor na Spodnjem Štajerskem.	Ferdinand Leitner, dimnikar.
Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospsi?vanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja 111 telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo uzo vec let sploh znani in priljubljeni
dr. BOSA življenski balzam,
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejših zdravllskih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju želodca z jedml, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondrijl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Svarjenje !
I>h 8h izognt! neljubim napakam, zato prosim vso p. n- gg. iiuruCnike, naj pnvtiodi izrecno dr. /trnov fin/jtiitU-hiiltam ir, lekurnu H. Frugin>r-ja v Pragi z«h tu vaj o, kajti opir/.il sem, da so nariffriiki mi vufi krajih dobiii neuspuHno /.mu*, ako bo zahtevali samo tlvljengki balzam, in liti izruOuo dr, /toiovrpa fivljenskega balzama
Pravi ilr. Rosov življenski balzam
dobi »e samo v glavnoj zalogi izdelaloa H. Frafitr,r~ja lekarna nk Črnemu orlui v 1'ragi, Koko dur Spornttr-gaase Nr. 'J05-3.
V	TltflTU: P. 1'rrndini. O. Vorahntchi, J„k. Ser-ravallo, Ktl. VOH J.tittnhurg, j-Iitt, Sulliua iu K. Zanetti, lukarniSarji.
V	GORICI: O. OriMlofoltlti. A. pl. Hirom-oli, O. R. Pantoni, li. Kiirmr, lekarniCarjl. V OliELJI : Damam d'Klia.
V	LJUBLJANI: O. Piccoli in /. Svoboda, lekar-niCaJa.
V	ZAGREBU: C. Aratim, lekarnifiar.
Vir lekarne in Vitje trgovine z materijalnim blagom v Avltro-Ogcnkej imajo talugo tega tivljeniktga balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoppr bule, nine in vnetje vsake vrBt*.
Ako au Cenam prsa vnamejo, ali strilijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu iu pri nohtunji, pri ziezuh, oteklinah, pri izmaS^nji, pri morilki (mrtvi) kosti zoper rovinaticne otekline in putiko, zojior ktoniftno vnetje v kolenih, rokah, v ledji, si kdo ii"gi> Hpabno, znjier kurja oBesu in ]>otnA noge, pri razpokanih rokah, zoper liBajo, z»per oteklino ik> piku uirBesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zopor raka iu vneto kolu ni boljfegu zdravilu, ko to mazilo.
Za]irte bulu iu otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven teCo, yotegne mazilo v kratkem vm gnojico nu-ue, in rano ozdravi. — To mazilu je zato tako dobro, ker hiti ' pomaga in ker se po njem ranu p-ej ne zaceli dokler 11 i vta bolna gnojica ven pntegnena. Tudi zabrani ras: divje.a mesa in obvaruje pred stiutoin (Srnini prisadom) ; tudi bolečine to bludihio mazilu {HispeHi. — Odprte in tekntta rane se morajo z uilatiuo vodo umiti potem Se I« oe mazilo na nje prilepi.	f>—30
Skatljica se dobode po 25 in 35 k.
Italxam zu talio.
Sknftouo iu pn mnoBih poskusih kot najzauesljivolfin sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem so dobi tudi popolno uže zgubljeni alub. 1 Hklouica 1 gld. a. v.
-''i*■
Lasinik drnfttvj. .KDINOS T« — lzd»telj in odgovorniurednit: VIK TOK DOLENC.
Nov* tiskarna V. DOLENC v 1 r*iu