PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXX. Št. 268 (8974)_TRST, sobota, 16. novembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ŠESTIH TEDNIH VLADNE KRIZE V Se vedno odprto vprašanje sestave enobarvne vlade 0 usodi Morovih naporov bo odločalo vodstvo KD na ponedeljkovi seji RIM, 15, — p0 šestih tednih vladne krize, tudi usoda zadnjega Pooblaščenega predsednika Mora je še vedno neznana. Njegova »Olga posvetovanja s posameznimi delegacijami strank leve sredine niso pripeljala do nobenega jasnega razčiščenja. Prav tako se še Jočno ne ve, kakšen je pravzaprav gospodarski vladni program, ki ga je Moro obrazložil predstavnikom PSI, PRI in PSDI, potem ko se je 1® časa posvetoval z najvidnejšimi gospodarstveniki. . Stališča socialistov, republikancev ln socialdemokratov so že jasna: socialisti in republikanci izjavljajo, * bodo podprli enobarvno Morovo vJado s programom, ki jim ga je °orazložil; socialdemokrati pa so “»i danes potrdili da enobarvne Morove vlade ne bodo podprli, češ .a bi se ta nujno usmerila na levo 1,1 sprejela odkrito podporo komu-ttistov. Uganka, kot v vseh teh estih tednih krize, so še danes »omokristjani. Kljub temu, da je Mandatar eden njihovih najbolj j'Plivnih mož, nihče od voditeljev KD se v zadnjem tednu ni izjavil ja ali proti enobarvni vladi, razen te9a, da je krščanska demokracija •soglasno poudarila, da podpira na- pore pooblaščenega predsednika Mora». Do razčiščenja mora torej priti v vrstah demokristjanskega vodstva, ki se bo sestalo v ponedeljek. Sam pooblaščeni predsednik Moro je izjavil, da bo ta sestanek zgodovinski, saj bodo morali odločati, ali podprejo Morovo enobarvno vlado s podporo socialistov in republikancev (poleg demokristjanov), brez socialdemokratov, ali pa sklenejo, da brez socialdemokratov ne more biti enobarvne vlade, kar bi prisililo Mora, Mora da vrne predsedniku republike mandat. Tudi po današnjih izjavah nekaterih demokristjanskih predstavni- RESOLUCIJA CISL 0 VLADNI KRIZI SINDIKALNA ENOTNOST V OSPREDJU POSEGA TAJNIKA CISL STORTIJA Ponovna obsodba razbijaške skupine Scalie RIM, 15. — Na zasedanju glav-jega sveta CISL je danes govoril tudi glavni tajnik Storti, ki je o-Sredotočil svoj poseg na prizade-vanja CISL za uresničitev sindikalne avtonomije s sindikalno zdru-jjtvijo med CISL, CGIL in UIL, t*0 katere mora priti z okrepitvijo sedanje sindikalne federacije. Po Vegovem mnenju je sedanja gospodarska kriza v Italiji in v svetu e pokazala nekaj pozitivnega, in Sl.Cer, da sindikalne organizacije hišo zgubile svoje vloge in svoje in da so še vedno odgovorni dejavnik v družbi, ki je sposoben dati svoj prispevek, da se premostijo resne gospodarske in socialne težave. Glede notranjega položaja v CISL Pa je Storti ostro kritiziral tiste sindikaliste, «ki iščejo, da bi izkoristil nesoglasja, ki nastajajo v delavskih organizacijah, z jasnim namenom, da bi jih polagoma u-ničile». Pri tem je mislil na delo-yanje skupine Scalie, ki je bila ae včeraj na obtožni klopi s poročilom zveznega tajnika Spandona-ra, ki ji je očital, da odkrito rovari ln da hoče razbiti sindikat. Storti je v svojem posegu nadalje obrazložil članom glavnega sveta Predloge, ki jih bo CISL dala za Pospešitev združitvenega procesa. Na današnjem popoldanskem zasedanju je glavni svet CISL odobril resolucijo, ki jo je predlagal zvezni tajnik Macario o vladni krizi. • njej CISL pravi, da krize ne “o mogoče premostiti z začasnimi Rešitvami ali s predčasnimi volitvami, ki bi povzročile v državi Popolno paralizo in jo spravile na •nilost in nemilost protidemokratičnih gospodarskih in političnih sil. l'o bi bil morda usoden udarec državnemu gospodarstvu. Zato glavni svet CISL poziva politične stranke, naj se zavedajo te nevarnosti 'n naj se odločijo za rešitev kri-se, ki bo v demokratičnem okviru Postavila temelje novi napredni po-litiki. 18., 19, in 20. novembra pa bo sesedal v Rimu centralni komite sindikalne organizacije UIL. Zasedanje se bo začelo s poročilom Slavnega tajnika Vannija o političnem položaju in o položaju sindikalnega gibanja. Zasedanje je povezano z razpravo, ki se je začela v vseh treh sindikalnih zvezah, da se najde čim krajša pot za dosego sindikalne enotnosti. talijanske rezerve pa znašajo komaj 4.528 milijard 900 milijonov lir. V resnici pa so rezerve večje in znašajo približno 12.000 milijard lir, ker je vrednost zlata ocenjena le 103 lir za gram in ne po tržni ceni. Danes stavka prevoznih uslužbencev RIM, 15. — Enotno tajništvo federacije avtobusnih in tramvajskih uslužbencev je potrdilo za jutri vsedržavno 24-urno stavko uslužbencev zasebnih avtoprevoznikov in triurno stavko (od 9. do 12. ure) uslužbencev javnih mestnih prevozov. To pomeni, da jutri ne bodo vozili avtobusi na vseh izvenmestnih in mestnih progah, ki so v rokah zasebnih podjetij. Sindikati hočejo to akcijo pritisniti na vlado in krajevne uprave, da čimprej rešijo vprašanje publicizacije zasebnih javnih prevozov na osnovi svoj čas doseženega sporazuma med vlado in sindikati. SEDANJI MINISTRSKI PREDSEDNIK KONSTANTIN KARAMANLIS GLAVNI FAVORIT Veliki italijanski dolgovi s tujino RIM, 15. — Do sedaj se je Italija zadolžila v tujini za skupno 8.700 milijard lir. Ta dolg je sku Pek dolgov, ki so jih napravili Banca d’Italia, vlada in razne zasebne in javne ustanove v tujini. Banca d'Italia ima za 3.300 milijard lir dolgov, ki izhajajo predvsem iz pasivne postavke med dolgovi in krediti. Temu je treba dodati okrog 5.400 milijard Ur dolgov, ki so jih napravile javne in zaseb ne ustanove na področju evrodo-larja. Največ so se zadolžile s sred njeročnimi in dolgoročnimi posolili ENEL, IMI, Crediop, državne že leznice in Mediobanca. Uradne i- kov ni razvidno, kako se bo pravzaprav usmerila večina demokristjanskega vodstva. Namestnik tajnika Ruffini je v pogovoru s časnikarji na Montecitoriu sicer poudaril resnost položaja in ponovil, da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči, da prepričajo socialdemokrate, naj podprejo Mora. V tem smislu, je dejal Ruffini, je treba tolmačiti poziv, ki ga je politični tajnik krščanske demokracije naslovil na ostale tri stranke. Ko pa so ga časnikarji vprašali, naj pove, kaj bi se zgodilo, če bi Mo-rov poskus propadel, se je Ruffini omejil na ugotovitev, da bi «nastal zelo resen položaj». Pri tem pa je dodal, da bo krščanska demokracija storila vse, da prepreči morebitne predčasne volitve in da «v sedanjem položaju ni druge politične alternative kot leva sredina.» Tudi Donat Cattin je dejal, da cilji krščanske demokracije niso predčasne volitve in da v sedanjem res-] nem gospodarskem in političnem položaju ni mogoče niti misliti na | tako imenovano tehnično vlado. Tajnik PSI De Martino je v vo- j iilnem govoru, ki ga je imel v Boc- j nu izjavil, da je treba brez odlašanja sestaviti novo vlado, ki bo spo sobna reševati vedno hujša vpraša cja, ki se kopičijo v državi. Na daljnje zavlačevanje aU poskusi novih rešitev, je dodal De Martino, bi samo povzročih nove neuspehe in bi postali sredstvo počasnega samomora demokracije. De Martino je poudaril, da socialisti podpirajo enobarvno Morovo vlado, ker se zavedajo, da tam, kjer nista uspela Fanfani in Moro, ne bo uspel nihče drug. Podobno stališče je več ali manj zavzel tudi tajnik repubhkancev La Malfa, ki je izrazil željo, da bi osrednje vodstvo krščanske demokracije na ponedeljkovi seji odobrilo Morov program in ustanovitev njegove vlade. Socialdemokrati pa trdovratno stojijo na svojem staUšču in zavračajo enobarvno Morovo vlado. Mnogi v Rimu vidijo v tej trdovratnosti roko demokristjanske desnice in pravijo, da bi se ne socialdemokrati nikoli sami izločili iz vladne večine, če bi ne imeh za seboj določene sile v vrstah krščanske demokracije, ki so prav tako kot Tanassi naklonjene razpustu parlamenta in predčasnim političnim volitvam. V tem duhu je govoril predsednik PSDI Tanassi v Bocnu ob zaključku tamkajšnje upravne volilne kampanje, ko je dejal med drugim: «Stališče PSI, da se v zaprti vreči odobri enobarvna Morova vlada, ima izzivalni prizvok do socialdemokratov in stremi za tem, da pride do odkrite večine s komunistično partijo. Takšna vlada ne samo, da bi ne pripravila organske levosredinske vlade, temveč bi v najkrajšem času spremenila pot in bi se končala kot vlada KD—PSI s podporo komunistične partije.» štirje kandidati na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Grčiji: zgoraj levo premier Konstantin Karamanlis, voditelj stranke «nova demokracija», ki si bo po dosedanjih predvidevanjih zagotovila trdno večino v novem parlamentu. Desno: Aleksander Panagulis, ki ga je polkovniški režim obsodil na smrt zaradi neuspelega atentata na diktatorja Papa-dopulosa, bo kandidiral na listi «centristične unije» bivšega zunanjega ministra Georgiosa Mavrosa. Spodaj igralka Melina Mercuri in komponist Mikis Teodorakis, predstavnika komunistično usmerjene «enotne levice» Jutri v Grčiji prve demokratične volitve po sedemletni diktaturi Na volišča bo šlo več kot pet milijonov državljanov - Zaradi pomanjkanja organizacijskih struktur ni pričakovati afirmacije levičarskih sil ATENE, 15. — V Grčiji se je zaključOa volilna kompanja za nedeljske parlamentarne volitve, ki bodo morale tudi formalno obnoviti demokracijo v državi po sedemletnem fašističnem terorju. Prav zaradi dejstva, da so to prve kolikor tolikor demokratične volitve po desetih letih, so predvidevanja o izidu dokaj negotova. Volivcev bo 5 milijonov in pol, od katerih bo en milijon in pol volivcev — med 21. in 30. letom starosti — prvič gla sovalo. Kljub tej negotovosti pa skoraj ni dvoma, da bo največ glasov odnesla stranka premiera Karaman-lisa «nova demokracija»; opazovalci ji pripisujejo okrog 40 odst. glasov, nekateri pa celo 50 odst. Konstantin Karamanlis je znal namreč na najboljši način izkoristiti nekaj mesecev oblasti, da si je ustvaril tidno organizacijo, medtem ko so ostale stranke skoraj povsem neorganizirane, brez lastnih struktur in brez volilne baze. Gibanje Andreasa Papandreua je bilo na GOVOR AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA UNIVERZI V CHICAGU Kissingerje v poziv Japonski in Evropi za skupni boj proti energetski krizi Ustanovili naj bi mednarodno banko za pomoč industrializiranim državam, ki bi bile v težavah zaradi podražitve petroleja Kissinger je priznal potrebo po dialogu z državami proizvajalkami CHICAGO, 15. — Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je v govoru, ki ga je imel sinoči na univerzi v Chicagu, nekoliko spremenil svoj prvotni načrt o ustvarjanju bloka držav uvoznic petroleja za premostitev energetske krize ter pozval industrializirane države zahodne Evrope ter Japonsko, naj se pridružijo ZDA v izvajanju skupnega programa za ohranitev energetskih virov in za finančno zaščito. Za obrambo proti možnosti monetarnega kaosa, ki bi ga utegnila povzročiti velika razpoložljivost denarja s strani držav proizvajalk petroleja — okrog 60 milijard dolarjev letno — je šef ameriške diplomacije predlagal ustanovitev nove mednarodne banke, ki bi usmerila kapitale v industrializirane države, ki bi najbolj potrebovale pomoč. Po drugi strani pa je Kissinger ponovno zavrnil francoski predlog o sklicanju konference, ki naj bi se je udeležile države uvoznice, ....................................■■imi....nun Tito zaključil štiridnevni obisk v Nemški demokratični republiki Uradno poročilo o razgovorih z vzhodnonemškimi voditelji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Jugoslovanski predsednik Tito je danes zaključil štiridnevni uradni obisk v Nemški demokratični republiki ter se z ženo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije vrnil v Beograd. Na berlinskem letališču so se poslovili od jugoslovanskega predsednika prvi tajnik CK enotne socialistične partije Nemčije Erich Honecker z najvišjimi državnimi in partijskimi voditelji Vzhodne Nemčije, voditelji diplomatskih misij in številni Berlinčani, ki so jugoslovanskega gosta ob prihodu na letališče pozdravili z vzklikanjem «Tito, Tito». Ob povratku v Beograd je Tito v kratki izjavi poudaril, da je bil obisk zelo uspešen in da so berlinski razgovori pokazali, da obe državi lahko uspešno sodelujeta na mednarodnem področju in prispevata k nadaljnjemu popuščanju napetosti, posebno k večji stopnji varnosti v Evropi. Skupna izjava o obisku in razgovorih, ki je bila nocoj istočasno objavljena v Berlinu in Beogradu, poudarja, da se sodelovanje med obema državama in partijama v zadnjih letih uspešno razvija na o-snovi načel suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, medsebojne koristi in spoštovanja posebnosti notranjega razvoja in mednarodnega položaja obeh držav. Skupna izjava še posebno omenja uspešni razv >j sodelovanja na področju kulture in znanosti, medtem ko glede gospodarskega sodelovanja ugotavlja, da obstajajo razne možnosti za znatno povečanje bkgovne izmenjava. Prav tako skupna izjava poudarja potrebo po dolgoročnem sodelovanju na področju proizvodnje blaga široke uporabe, na gradbenem in drugih področjih. Obe strani sta se sporazumeli, da bosta okrepili sodelovanje na industrijskem področju in v skupnih nastopih na tretjih trgih. V skupni izjavi, kot tudi v izjavi, ki jo je dal Tito zahodnonem-ški televiziji pred odhodom iz Berlina, se ugotavlja, da so razgovori o aktualnih mednarodnih vprašanjih pokazali enakost ali podobnost pogledov o najvažnejših obravnavanih problemih. Obe strani sta pozitivno ocenili napore socialističnih, neuvrščenih in drugih držav ter demokratičnih in naprednih sil za zmanjšanje mednarodne napetosti in ustvarjanje pogojev za mednarodno varnost in enakopravno sodelovanje. Obe strani sta tudi o-pozorili na poskuse reakcije, da prepreči razvoj procesa popuščanja, da zavre družbeni napredek in da onemogoči normalizacijo mednarodnih odnosov, da bi ohranila svoje dosedanje požocije. Nerešena osnovna vprašanja družbeno - go spodarškega razvoja in krizna žarišča, kot so Bližnji vzhod, Ciper, Indokina, Južna Afrika in druga področja, zahtevajo povečanje dejavnosti vseh socialističnih in naprednih sil na svetu proti imperializmu in reakciji. V tej zvezi je bila poudarjena rjstoča vloga in pomen dejavnosti neuvrščenih držav v odstranjevanju mednarodnih spopadov ter v krepitvi mednarodne varnosti, enakopravnega sodelovanja in uresničenja, pravic vseh narodov na svetu. V razgovorih sta obe strani posvetili posebno pozornost položaju v Evropi: poudarili sta važnost prizadevanj evropskih držav za krepitev varnosti, sodelovanja in medsebojnega razumevanja ter odločnost Jugoslavije in Vzhodne Nemčije, da se aktivno zavzameta za uspešen zaključek konference o evropski varnosti in sodelovanju. Obe strani sta izrazili zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu in na Cipru, zagotovili nadaljnjo vsestransko pomoč Demokratični republiki Vietnama in narodom Laosa in Kambodže v njihovem boju za obrambo neodvisnosti te narodom Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki se bojujejo za nacionalno osvoboditev oziroma za krepitev svoje nacionalne in gospodarske neodvisnosti. Predsednik ZKJ in prvi tajnik CK enotne socialistične partije Nemčije sta tudi izmenjala mnenja o vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja ter poudarila potrebo po krepitvi enakopravnega sodelovanja med Komunističnimi in delavskimi partijami v duhu nauka Manca, Engelsa in Lenina. Prav tako sta Tito in Honecker podčrtala pomen razširitve sodelovanja z vsemi drugimi naprednimi strankami in gibanji v interesu miru in napredka socializma. Na koncu izjave se omenja, _ da je prvi tajnik CK enotne _ socialistične partije Nemčije Erich Honecker z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo. BOŽO BOŽIČ države proizvajalke in države v razvoju, češ da bo taka konferenca možna samo takrat, ko se bo utrdila solidarnost med potrošniki in ko bodo obstajale realne perspektive za uspeh. Nova banka, ki jo predlaga Kissinger, bi lahko usmerila določeno vsoto — največ 25 milijard dolarjev letno — v tiste industrializirane države, ki bi jih deficit zaradi povišanja cene petroleja najbolj prizadel. Posojila tem državam bi nikakor ne bila avtomatična, saj bi morale zainteresirane države pokazati odločnost, da si same pomagajo, ter sprejeti pobude za zmanjšanje lastne odvisnosti od uvoženega petroleja. Sicer pa je Kissinger ponovil svojo staro tezo o potrebi po «kompaktni fronti» držav uvoznic petroleja, ker bi samo taka fronta lahko dosegla znižanje cene petroleja, ki je v enem samem letu narasla za o-krog 400 odstotkov. Glavna novost pa je v tem, da je Kissinger priznal, da ne more biti nobene rešitve brez dialoga z državami proizvajalkami in da mora ta dialog potekati v vzdušju pomiritve in iskanju kompromisa. Sistem, ki ga je predlagal Kissinger, bi imel štiri pozitivne posledice, kot je trdil sam zunanji minister ZDA: zavaroval bi zasebne finančne organizme pred pretiranim tveganjem zaradi ogromne razpoložljivosti fondov, omogočil bi državam, da se izognejo restriktivnim ukrepom, zavaroval bi države uvoznice pred nevzdržnimi političnimi ali gospodarskimi pogoji in končno bi dokazal, da je rešitev problemov vsake države mogoča s solidarnostjo drugih držav. Kissinger je tudi dejal, da je sedanji trenutek zgodovinskega pomena za bodočnost svobodnega sveta: opozoril je, da bodo industrializirane države zabeležile letos deficit okrog 40 milijard dolarjev, medtem ko se za države v razvoju predvideva deficit okrog 20 milijard dolarjev. Istočasno pa države proizvajalke petroleja uživajo surplus 60 milijard dolarjev, kar presega, po besedah Kissingerja, njihove plačilne ali razvojne potrebe, pa tudi njihove sposobnosti, da bi ta denar investirale. V tem položaju se po Kissingerjevem mnenju utegnejo razrasti družbeni konflikti in politični neredi, tako da bi bile demokratične družbe izpostavljene ekstremističnim pritiskom z desne ali z leve. Kissingerjeve predloge je omenil na današnji tiskovni konferenci v Phoenixu tudi arheriški predsednik Ford, ki je zanikal, da bi se ZDA nameravale poslužiti svojih rezerv živil, da bi izsilile znižanje cene petroleja; po drugi strani pa je šef Bele hiše dodal, da so živila prav tako uvozno blago kot petrolej ter je v tej zvezi pozval države, ki razpolagajo s tem blagom, naj sodelujejo v skupno korist vsega sveta. šef Bele hiše je govoril tudi o notranjem gospodarskem položaju, o katerem se je izrazil v optimističnem tonu. Izrazil je prepričanje, da bo program, ki ga je njegova vlada pretekli mesec predlo- žila kongresu, zavrl inflacijo in dal nov zagon gospodarstvu. Ford je tudi zanikal, da bi obstajala nevarnost tako hude krize, kot je izbruhnila leta 1929, češ da v sedanjem gospodarskem sistemu obstajajo «izvrstna jamstva», ki jih takrat ni bilo. Sicer pa je ameriški predsednik priznal, da bo po vsej verjetnosti prišlo do nadaljnjega porasta brezposelnosti. Na koncu je Ford še odločno zanikal govorice, po katerih naj bi nameraval uvesti nova nadzorstva nad cenami in plačami. BEOGRAD, 15. — Tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes madžarsko parlamentarno delegacijo, ki je pod vodstvom predsednika parlamenta in člana politbiroja CK madžarske socialistične delavske partije Andala Aproja gost skupščine SFRJ. V daljšem razgovoru je bilo obojestransko izraženo zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja odnosov med obema državama primer ustanovljeno šele 3. septembra ter prav zaradi tega ni moglo voditi učinkovite volilne kampanje, prav tako pa je skrajna levica lahko začela legalno delovati šele pred dvema mesecema, medtem ko še ni povsem rešila notranjih nesoglasij, ki so posledica 25-letnega razcepljanja. Zaradi teh razlogov si grška levica ne pričakuje uspehov na teh volitvah, pač pa se je odločila za vztrajno in potrpežljivo delo v pričakovanju prihodnjih volitev, ki bodo čez štiri leta. Sicer pa je tudi večina opazovalcev mnenja, da nedeljske volitve ne bodo dale prave slike strankarske opredelitve grških volivcev, predvsem zaradi tega, ker grški notranji položaj še ni bil zrel za sklicanje volitev. Tega se je morda najbolje zavedal prav sam Karamanlis. ki pa je prav zaradi tega sklenil sklicati volitve v trenutku, ko se grške politične stranke šele organizirajo in ko ima tisti, ki je trenutno na oblasti, največjo možnost afirmacije. Karamanlis bo imel na svoji strani tudi nedavni izbruh ciprske krize, ko so praktično vsi Grki odobrili njegovo politiko v tej zvezi in predvsem odstop iz vojaške organizacije NATO. V korist Karamanlisa bo delovalo tudi splošno vzdušje med volivci, ki so še pod globokim vtisom sedemletne krvave diktature in ki si v tem trenutku želijo samo nekoliko miru, brez pustolovščin in brez problemov, ki bi jih na primer odprla zmaga skrajne levice, predvsem zaradi mednarodnih posledic, ki bi jih taka zmaga imela. Volilna kampanja se je zaključila z velikim shodom Karamanlisovih pristašev na Trgu ustave v središču Aten, kjer se je zbralo okrog 200 tisoč oseb. Grški premier je pozval volivce, naj zagotovijo njegovi stranki najširšo večino, da bi lahko sestavila trdno vlado, ki bi bila sposgbita se lotiti najbolj koč Ijivih problemov države, od ciprskega vprašanja do gospodarske krize. Kot smo že omenili, ima Kara-manlisova stranka «nova demokracija» konkretne možnosti, da si zagotovi trdno, morda celo absolutno večino v novem parlamentu. Za sestavo vlade pa se bo «nova demokracija» po vsej verjetnosti povezala s prav tako novonastalo «centristično unijo», ki jo vodi bivši zunanji minister Georgios Ma-vros. Obe stranki sta namreč sredinsko - konservativno usmerjeni, čeprav se istočasno zavzemata za omejene reforme. Njuno skupno geslo bi lahko bilo «za demokracijo brez anarhije»: z drugimi besedami se obe zavzemata za izredno previdno politiko, okrog katere bi se lahko strnil stari grški «establishment». Mavrosova «centristič-na unija» se je že izrekla za republiško ustavno ureditev, medtem ko «nova demokracija» še ni izbrala med republiko in monarhijo. Med kandidati «centristične unije» je tudi Aleksander Panagulis, ki so ga fašistični polkovniki obsodili na smrt zaradi neuspelega atentata proti diktatorju Papadopulosu. Levica se bo na volitvah predstavila ločeno: vsegrško socialistično gibanje (Pasok) Andreasa Papandreua se sklicuje na socializem skandinavskega tipa, «enotna levica» pa je izrazito komunistično usmerjena, saj združuje predstavnike obeh komunističnih partij (t.i. notranje in zunanje), leve socialiste in nekatere neodvisne osebnosti, kot na primer glasbenika Mi-kisa Teodorakisa. Končno se bo na volitvah predstavila še skrajno desničarska monarhistična «nacionalna demokratična unija», za katero bi morali glasovati tudi zagovorniki bivšega pol-kovniškega režima. Padec vrednosti italijanske lire RIM, 15. — Po ugotovitvah Banca d'Italia je vrednost lire, v primerjavi z ostalimi zahodnimi valutami, danes izredno padla, in sicer na 21,6 odstotka, proti 20,97 odstotka včeraj. Banca d'Italia ugotavlja, da je to najnižja raven vrednosti lire, ki dejansko izraža njen položaj v sedanjem izredno težkem položaju valut in gospodarstva v svetu. V zadnjih časih se na valutnih trgih pojavljajo ogromni špe-kulacijski kapitali, ki pritiskajo predvsem na zahodnonemško marko in na švicarski frank v pričakovanju, da se bosta ti valuti v kratkem času ovrednotili. Glede za-hodnonemške marke je sam kancler Schmidt izjavil, da ne nasprotuje ovrednotenju. V tem položaju se nujno dviga vrednost zahodnonemške marke in švicarskega franka, hkrati pa se strmoglavo zmanjšuje vrednost tistih valut, ki so najbolj šibke, kot je italijanska lira. Zato, menijo pri Banca d'Italia, sedanji padec vrednosti lire ni mogoče pripisati zaostrovanju notranjega gospodarskega položaja, temveč le močnemu pritisku navzgor močnejših valut. To seveda ustvarja oheffem tudi u-godna tla denarnim špekulacijam in begu kapitalov. Ribičič in Bilič odpotovala v Bruselj BEOGRAD, 15. — Tajnik izvršnega komiteja in predsedstva CK ZKJ Jure Bilič in član predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič sta danes odpotovala v Bruselj, kjer se (bosta v imenu zveze komunistov in socialistične zveze udeležila kongresa socialistične partije Belgije. Manifestacija v libanonskem glavnem mestu Bejrutu v podporo palestinskim organizacijam, članek o razvoju palestinskega vprašanja po nastopu Jaserja Arafata na generalni skupščini OZN objavljamo na 8. strani niiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiimiiiiiiB Moro je še vedno na prepihu. Vsi njegovi dosedanji napori za sestavo enobarvne demokristjanske vlade so doslej le, da ga socialisti in republikanci podpirajo, socialdemokrati pa zavračajo to rešitev. Neznanka pri vsem tem so kot vedno demokristjani, ki bodo dokončno odločali o Moro-vi usodi na seji osrednjega vodstva v ponedeljek. V ponedeljek torej se bodo morali voditelji KD odločiti, ali podprejo Morovo enobarvno vlado brez podpore socialdemokratov, ali pa prisilijo n a Tir& ó /w/\ fX#(/aN J > .Tj Mora da vrne mandat. Slednja odločitev bi dejansko pomenila, da se je krščanska demokracija odločila za razpust parlamenta in predčasne volitve. Na seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Abate potrdil, da je upravni svet ACEGAT v resnici zahteval ostre redukcije in med njimi tudi ukinitev tistih avtobusnih prog, za katere je u-pravni svet mnenja, da niso nujno potrebne. Vendar so to zavrnili, ker so to politične odločitve v izključni prisotnosti občine. Položaj podjetja pa je izredno resen in bodo zato preučili razne možnosti in med njimi tudi po predhodnem posvetovanju s svetovalskimi skupinami, rajonskimi kon-zultami in sindikati možnosti raznih redukcij. ZAGOTOVILO NA VČERAJŠNJI SEJ! TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Trenutno ne bo nobenih omejitev avtobusnih prog in uslug ACEGAT Položaj podjetja je izredno resen ■ Za prihodnost bodo preučili tudi možnosti omejitev KLJUB PRILAGODITVI DINARSKEGA TEČAJA Odbornik Abate je na sinočnji jetja in vse druge možne omejitve seji tržaškega občinskega sveta izjavil, da vsaj za sedaj ne bo nobenih redukcij uslug ACEGAT, da pa je položaj podjetja v resnici zelo težaven in da bo treba proučiti razne vrste pobud. Odbornik je odgovoril na številna vprašanja predstavnikov svetovalskih skupin, ki so odražala zaskrbljenost zaradi vesti o redukcijah zlasti avtobusnih prog. Odbornik je v bistvu potrdil, da je upravni svet ACEGAT res postavil ultimativni rok za prihodnji ponedeljek, a je tudi podčrta), da je odgovornost politična in da je za takšne odločitve pristojen samo občinski odbor in občinski svet, zaradi česar se v ponedeljek enostavno ne bo nič zgodilo. Odbornik Abate je pričel svoje izvajanje s tem, da je prečital številna vprašanja svetovalskih skupin, nato pa pismo predsednika u-pravnega sveta ACEGAT tržaškemu županu, v katerem so navedeni predlogi za omejitev, kot smo jih na osnovi vesti iz sindikalnih in komunističnih virov že včeraj objavili. V bistvu gre za zaporo novih vodovodnih, plinskih in električnih naprav, ker so skladišča brez ustreznih delov, za redukcijo nekaterih avtobusnih prog, ki po mnenju podjetja niso nujno putreb-ne in za drastično znižanje števila nočnih prog po 21. uri. Predsednik upravnega sveta pravi, da se te težave lahko rešijo samo na tak način, da se zagotovi deset milijard lir. od katerih 6 dobaviteljem in tri za plače itd. O pismu je občinski odbor razpravljal v sredo in je bil mnenja, da se zadeva še prouči ter stvari poglobijo na sestanku med županom in predsednikom ACEGAT, ki je bil včeraj. Občinski odbor je mnenja, da je prišlo do alarma, ki ni bil upravičen in do zaključkov, ki niso točni. Predvsem ne bo takoj nobene redukcije, tako da se lahko do določene mere pomiri javno mnenje. Vendar pa je položaj v resnici zelo resen in se je občina za zadevo že zanimala na raznih ravneh in je posredovala pri ustreznih organih. Finančno stanje je trenutno takšno, da bo podjetje razpolagalo po sklepu, ki ga je kasneje odobril občinski svet z glasovi leve sredine s plafonom 20,4 milijarde lir v Tržaški hranilnici, kar pomeni, da bo razpolagalo še s 1,5 milijarde lir. S temi sredstvi bo novembra lahko v redu izplačalo plače ter krilo najnujnejše stvari. V krajšem roku bo treba najti dve milijardi, nato pa še pet milijard lir. Položaj je torej izredno težak, vendar pa ne gre za nekaj osamljenega, temveč za splošno stanje vseh krajevnih ustanov, ki so v resni krizi zaradi kreditne zapore. Preučiti bo treba tudi vse rešitve znotraj pod- izdatkov. Morda bo treba govoriti tudi o redukcijah, vendar pa se bo občina — kot je to izrecno zagotovil odbornik — v takem primeru predhodno posvetovala s strankami in svetovalskimi skupinami, rajonskimi konzultami in s sindikati. Na noben način pa ne bo prišlo do nepričakovanih na hitro roko sprejetih redukcij. O tako važnem vprašanju se je razvnela živahna razprava, v katero so posegle vse skupine. Za KD je Fabiani izrazil zadovoljstvo z odgovorom odbornika, nato pa navedel več predlogov, kako bi bolj racionalno prenovili proge. Trauner (PLI) se je začudil zaradi stališča upravnega sveta, ki v bistvu izsiljuje. Fausto Monfalcon (KPI) je ugotovil, da je občinska uprava pokazala občutljivost, ker je takoj odgovorila na ustrezen način na tako delikatno vprašanje. Nevarnosti ponedeljkovega ultimatuma torej ni več, še vedno pa obstaja osnovno vpraša-1 nje, kaj bo s podjetjem. Pri tem pa je treba upoštevati dve dejstvi: znotraj leve sredine prihaja do sporov, katere v tem primeru tudi o-draža stališče upravnega sveta podjetja, poleg tega pa je dejstvo, da podjetje upravljajo s strogo politično-strankarskimi kriteriji in da je točna slika vseh slabosti leve sredine. Za PSI je Kervin ugotovil, da se na krajevni ravni lahko naredi zelo malo, treba je sicer narediti vse, kar je možno, toda bistvo je v krizi krajevnih financ. Gargano (PRI) je podčrtal načelo politične odgovornosti za delo podjetja, Lonza (PSDI) pa je ugotovil, da je bil izbran pravilen postopek za rešitev tega važnega vprašanja, ker je občina našla ustrezno pot za rešitev trenutne krize in tudi šla na pot širšega sodelovanja glede trajnejših odločitev. V začetku seje je odbornica za šolstvo Bennijeva odgovorila svetovalcu Spetiču na vprašanje o slovenski strokovni šoli, o čemer bomo poročali prihodnjič. V Trstu zlasti ob sobotah mnogo jugoslovanskih turistov Za novi dinar prejemajo kupci iz SFRJ od 33 do 38 lir (pri nakupih) Preteklo soboto je bilo pred glavno ribarnico nad 50 avtobusov Občinski natečaj za 7 mest risarja Občina je razpisala natečaj za sedem mest tehničnega pomočnika in pomožnega risarja z začetno letno plačo 1.340.000 lir z zakonskimi dodatki. Prošnje je treba nasloviti na županstvo najpozneje do 27. decembra letos in jih izročiti v sobi štev. 32 občinske palače. Kandidatom, ki morajo imeti diplomo o opravljeni nižji srednji šoli, je na razpolago za informacije in formular za prošnjo urad za osebje tržaške občine. Z naglimi koraki se bliža 29. november. Dan republike v sosedni Jugoslaviji, ko se vsako leto večje število izletnikov in turistov odloči tudi za obisk naših krajev in ko tržaške, goriške, čedadske in druge trgovine beležijo občuten dvig «povpraševanja» po najrazličnejšem blagu. Na tiho upanje tukajšnjih trgovcev, da se bo njihova bilanca nekoliko popravila ob množičnem o-bisku jugoslovanskih turistov zadnje dni meseca, je pred kratkim padla kaplja pelina: dinar je bil razvrednoten — v odnosu z najvažnejšimi zahodnimi valutami, med katere kljub vsej inflaciji še vedno sodi tudi lira — za 6 do 7%. To pomeni, da se je istočasno za jugoslovanske kupce v istem razmerju podražilo tudi blago na prodaj v tukajšnjih trgovinah. Nasprot- no pa se je seveda pocenilo blar go, ki ga državljani zahodnih de- ................................................................................ NOVO SPOROČILO MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO Ponovno dovoljen I. razred za specializirane šivilje Dekleta, ki jih ta poklic zanima, se lahko vpišejo - Potrdi naj se za prihodnje leto tečaj za kemijske analiste Pred nekaj dnevi je ravnateljstvo goče predvidevati, industrijske poklicne šole «Galvani», j Tiste dijakinje, ki p jih bolj ve-kateri je dodeljena slovenska poklic- j selil poklic specializirane siv.lje, ima- na šola za industrijo ter obrt, prejelo iz Rima pismeno sporočilo ministrstva za šolstvo (z dne 6. nov. 1974 prot. štev. 6518/100), ki dovoljuje, da se odpre I. letnik tečaja za šivilje na omenjeni slovenski šoli, da pa se s tem ukine tečaj za kemijske analitike. Tako se je vsa zadeva še bolj zapletla in se zdi skoraj neverjetno, kar se dogaja, da ne rabimo ostrejših izrazov. Kot je znano, je vest o ukinitvi I. letnika tečaja za šivilje prišla, ko se je na ta tečaj vpisalo že 8 deklet in se je že začel reden pouk na vseh šolah. Sledili so protesti in baje tudi poseg jugoslovanskega dela mešane komisije. Nato so iz Rima sporočili, da se lahko ustanovi drugi tečaj, in sicer za kemijske analitike. Vodstvo šole je v tisku objavilo vest o vpisovanju, toda medtem so se dijakinje že vpisale na u-čiteljišče in na triletni tečaj za otroške vrtnarice. Kot smo izvedeli, bo zdaj vodstvo šole spet objavilo vabilo za vpisovanje v I. letnik tečaja za šivilje. Kakšen do odziv, ni mo- •iiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiimiiiiiiHiiMMmiHKMHmmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii IZREDNI OBČNI ZBOR V REPNU Pokrajinski rejci soglasno sprejeli spremembe statuta Nov devetčlanski odbor pokrajinskega združenja rejcev V gostilni Križman v Repnu je bil sinoči izredni občni zbor članov pokrajinskega združenja rejcev. Po delni spremembi deželnega zakonika, ki ureja statute združenj rejcev, se je namreč pojavila nujnost po občnem zboru, na katerem bi se člani izrekli glede sprememb. Izrednega občnega zbora se je udeležilo nad 110 članov (vseh je 197). Poleg predsednika združenja Ivana Križmančiča in direktorja dr. Marjana Gregoriča je bil prisoten tudi notar Poillucci. Prvi je spregovoril predsednik Križmančič, ki je na kratko orisal spremembe deželnega zakonika. Prva izmed dveh najvažnejših sprememb določa, da bodo odslej glasovi vsakega rejca, ne glede na število živine, ki jo ima, popolnoma enakovredni. Drugo pa zadeva volitve: v primeru, da bo predstavljenih več list, si bodo manjšinske liste, ki bodo prejele vsaj pet odstotkov vseh glasov, razdelile tretjino mest v glavnem odboru. Zatem je besedo prevzel notar Poillucci, ki je podrobneje prikazal nov statut, nakar je sledilo glaso-vanje. V drugem delu izrednega občnega zbora so rejci soglasno odobrili listo članov novega glavnega odbora, ki jo je predložilo pokrajinsko združenje rejcev sporazumno z dvema sindikalnima strokovnima organizacijama. Za dobo treh let bodo tako v glavnem odboru Ivan Križmančič iz Bazovice, Karlo Gra-honja iz Gročane, Rafael Grgič iz Padrič, Albin Grgič iz Bazovice, Alfonz Guštin s Cola, Rudolf Luc-cas od Sv. M. M. Sp., Ljubomir Petaros iz Boršta, Josip Terčon iz Cerovelj in Miroslav Žigon iz Zgonika. Obenem pa so rejci potrdili zaupanje staremu nadzornemu odboru, v katerem so Josip Milič, Alojz Lupine in Zdravko Bizjak ter razsodišču, v katerem so Karel Štolfa. Avgust Radetič in Boris Škrk. Manifestacije KPI V okviru 57-letnice oktobrske revolucije ter v okviru kampanje za včlanjevanje prireja KPI vrsto manifestacij. Danes ob 17. uri bo v Domu pristaniških delavcev govoril občinski svetovalec Jure Kocjančič. Ob 18.30 bo na pobudo sekcije KPI iz Rocola podobna manifestacija v tamkajšnjem Ljudskem domu. Govoril bo načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Fausto Monfalcon. Ob 20.30 pa bosta v Ljudskem domu v Trebčah govorila Vidali in Lucijan Padovan. Ob tej priložnosti bo Bruno Križman predvajal film o potovanju na Kubo. Kraški rezervati zopet v ospredju Včeraj se je sestala v Vidnu deželna posvetovalna komisija za zaščito naravnega okolja, ki ji predseduje odbornik Mizzau in ki jo sestavljajo strokovnjaki Gentilli, Querini, Fornaciari, Poldini, Valus-si, Mezzena, Parin in predstavniki deželnih odborništev. Med drugim so razpravljali tudi o novem deželnem zakonskem predlogu za ureditev kraških rezervatov na osnovi državnega zakona štev. 442 iz leta 1971. jo priložnost, da se vpišejo, oziroma prepišejo iz druge šole. Morda pa je še nekaj deklet, ki so ob koncu lanskega, ali predlanskega šolskega le ta ispešno zaključile šolarje na srednji soli, pa se niso vp saie na višjo srednjo šolo ali strokovni tečaj. Tudi te imajo zdaj možnost, da se vpišejo na tečaj za-šivilje delovne pogoje. S stavko so pričeli včeraj ob 8. uri in jo bodo prekinili ob 8. uri danes. Rešilni avtomobili zato včeraj niso vozili, kar je povzročilo marsikatero težavo. Te težave je omililo delo vojaških bolničarjev. Vojska je namreč dala na razpolago svoje rešilne avtomobile. Uslužbenci Enel iz Brescie i Kolikor nam je znano lodo na po- (>biŠČejO ddllCS RiŽarilO klicnih šolah po vsej državi odpadli tečaji za šivilje. To romeni, da i-majo dealeta, ki jih ta poklic zani ma. 'čaj zadnjo priložnost. Glede tečaja za kemijske analitike pa smo izvedeli, da bo treba pred koncem šolskega leta. .onovno in pravočasno nasloviti zadevne prošnjo na ministrstvo za sofslvo. Ne vemo, zakaj je to potrebno. Urok ra < ija je pač takaU Vsekakor pa je nujno potrebno. m to podčrtuje.no tildi v i-cnenu zainteresiranih staršev in dijakov. da pristojne oblasti čimprej u-redijo vse potrebno in da ministrstvo potrdi dovoljejne za ustanovitev tečaja za kemijske anautiko v prihodnjem šrlskem letu 'čr ta tečaj se ni ; okraj prijavil nihče, ker je pač vest o ustanovitvi tečaja prišla :z Rima prepozno, skoraj mesec dni po začetku novega šolskega leta. Prav gotovo pa bi se vpisalo precej fantov in deklet, če bi bili o novem tečaju in možnosti strokovnega šolanje za tak poklic obveščeni že ob zaključku male mature. DANES OD 11. DO 14. URE Triurna stavka prevoznikov ACEGAT Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij bodo danes ves dan stavkali. Stavko so oklicali tudi uslužbenci javnih podjetij. V Trstu bodo stavkali od 11. do 14. ure, v ostalih krajih dežele pa od 9. do 12. ure. Danes torej za tri ure ne bodo vozili avtobusi občinskega podjetja ACEGAT. V okviru te stavke bodo imeli uslužbenci ACEGAT skupščino, ki bo ob 11.30 v Ul. Broletto. Razpravljali bodo o razlogih, ki so narekovali stavko, predvsem pa o trenutnem položaju v podjetju ter o predlogih upravnega sveta, ki so jih sindikati že zavrnili. Včerajšnja stavka osebja Rdečega križa Osebje Rdečega križa je včeraj stopilo v stavkovno gibanje, da bi opozorilo javnost na svoj položaj in Na pobudo združenja ARCA u-službencev podjetja Enel iz Brescie bo skupina članov danes popoldne obiskala tržaško Rižarno. Obisk so priredili ob sodelovanju združenja uslužbencev .Enel iz naše dežele z namenom, da bi italijanska javnost vedno bolj spoznala grozote tega uničevalnega taborišča. Med obiskom v tragični Rižarni bodo spremljali skupino član združenja deportirancev ANED, pesnica Ketty Daneo, katere verze so vklesali v ploščo v Rižarni, ter bivši partizan Giovanni Padoan. Iz Brescie je najavljenih nad 300 obiskovalcev. žel kupujejo v Jugoslavijo. Sprememba uradnega tečaja jugoslovanske valute ni bila tolikšna, da bi mogli pričakovati večjih konic v jugoslovanskih oziroma večjih padcev v tukajšnjih trgovinah. Zanimivo pa je, da se je število jugoslovanskih državljanov na o-bisku v Trstu po spremembi dinarskega tečaja (konec oktobra), celo povečalo v primeri s prejšnjim razdobjem. V času od 1. do vključno 9 novembra je dopotovalo v Trst kar 106.245 jugoslovanskih državljanov, in sicer 60.853 s potnim listom in 45.392 s prepustnico. Preteklo soboto smo na parkirnem prostoru pred glavno ribarnico na nabrežju našteli nad 50 avtobusov iz najrazličnejših krajev Jugoslavije. Ta pojav vliva trgovcem upanje, da kljub razvrednotenju dinarja jugoslovanska klientela ob Dnevu republike tudi letos ne bo odpovedala. Dinarski tečaj v Trstu ni enoten. Uradnemu kurzu 2,57 ND za 100 lir (v veljavi po najnovejši prilagoditvi), bi ustrezala kotacija 38,8 lire za novi dinar. Jugoslovanski turist, ki bi rad zamenjal dinarje v našem mestu, pa se znajde pred naslednjo izbiro: pri U-pimu na trgu Stare mitnice mu ob nakupu blaga menjajo dinar po tečaju 33 lir za ND, v potovalnem uradu CIT na železniški postaji sprejemajo dinarje po tečaju 35 lir za ND, v menjalnici Bolaffio v Ul. Dante po 37,5 lir in v trgovini Giovanni po 38 lir. Sicer pa imajo menda jugoslovanski turisti pri sebi tudi razne druge zahodne valute, tako da imajo na primer pri Upi-mu več posla z drugimi tujimi valutami kakor z dinarjem. Kako pa je za Tržačana, ki bi rad kupil dinarje v Trstu? Tu so si kotacije precej podobne in mala anketa je včeraj pokazala, da je v teh dneh najbolj «realen» tečaj 38,5 lire za novi dinar. Menjati lire v menjalnicah onkraj meje se pa Tržačanom ne splača. Urandi tečaj znaša namreč omenjeno 2,57 ND za 100 lir, to je približno 38,8 lire za novi dinar, k temu pribijejo menjalnice še 1,5% provizije, tako da naraste tečaj na 39,5. Če želimo praktičen primer: za 10.000 lir izplačajo v menjalnicah 257,00 ND minus 3,85 ND provizije, tò je čisto 253,15 ND. Če isti bankovec po 10.000 lir zamenjamo v Trstu po tečaju 38,5 lire za ND, dobimo 258,7 ND. Razlika znaša torej'6,55 ND ali okrog 280 lir. Savici in Tulliu Možini prisrčno čestita ob rojstvu prvorojenca MITJE kolektiv Glasbene matice. ....................... USPEŠEN POSie AGCNTOV FINANČNI STRAŽI Preprečeno razpečevanje ponarejenih bankovcev Prvič v Trstu ponarejeni 50.000-Urški bankovci Finančni stražniki so ujeli in a- viano in se napotila po Ul. sv. Mar-retirali mlado žensko — verjetno jugoslovansko državljanko — ki je skušala razpečati ponarejen 50.000-lirski bankovec. Pri sebi je imela še štiri bankovce za skupno vrednost 250 tisoč lir, ni pa imela drugega denarja in niti dokumentov. Pravi, da ji je ime Radmila Petrovič in da je doma z Reke. Žensko so ujeli pri železniški postaji in po mnenju preiskovalcev je primer zelo zanimiv, ker so prvič odkrili pri nas ponarejene bankovce po 50 tisoč lir. V obtoku je namreč precej 10.000- in 5.000-lirskih bankovcev in celo bankovcev po 1.000 in 500 lir, nikoli pa še niso odkrili primera razpečevanja tovrstnih bankovcev. Na prvi pogled je ponarejeni bankovec zelo podoben pravim: tako barve kot sama tehnična izvedba so zelo podobne originalnim bankovcem, da pa so ponarejeni bije v oči zaradi slabega papirja. Papir ima neke vrste fili-grano, vendar je predebel in grob, da ga je lahko spoznati s tipanjem. Mlada aretiranka se je zagovarjala pred finančnimi stražniki z dokaj malo verjetnim «opravičilom». Dejala je, da je dalj časa služila v Belgiji, kjer je izgubila vse dokumente in je skrivaj prišla v Italijo. Ustavila se je v Milanu pri prijateljih, katerim je izmaknila bankovce, ne da bi znala, da so ponarejeni. Finančni stražniki pa menijo, da je verjetno prav dobro vedela, da gre za ponarejen denar in da je prišla v Trst z namenom, da bi denar razpečala. Ustavila se je v kakem penzionu, kjer je verjetno pustila vse svoje dokumente in morda tudi denar ter se podala «na delo» — razpečevat ponarejene bankovce. Pri tem pa so ji fi-nancarji prekrižali račune in tako se je že zvečer znašla v koronej-skih zaporih. Z včerajšnjega občnega zbora rejcev Roparska tatvina v Ul. S. Marco Prejšnji večer, nekaj minut pred 21. uro. so iztrgali iz rok 32-letne bolničarke Lìdie Naperotich por. Scarpelli iz Sprehajališča sv. Andreja 34 torbico, v kateri je imela poleg osebnih dokumentov tudi 13 tisoč lir. Roparska tatvina se je od-, vila v Ul. sv. Marka: bolničarka j se je vračala domov z dela in ko I je izstopila iz avtobusa v Ul. D’Al- ka proti domu, se ji je približal avto vrste mini minor svetle barve, ki se je nato tudi ustavil. V notranjosti so bili trije mladeniči, izstopil pa je en sam, ki se je Scarcelli-jevi približal in ji nepričakovano iztrgal torbico. Preden se je ženska sploh zavedla, je tat stekel v avto in ta je odbrzel proti Sv. Andreju. Agentom letečega oddelka je oro-penka posredovala precej natančen opis roparja — visok fant s svetlimi lasmi in zelenim, polvajškim jopičem podloženim s svetlim blagom — in menda tudi nekaj številk registrske tablice avto, tako da bodo verjetno lahko v kratkem zasačili mlade kriminalce. Še nejasne okoliščine smrti v Ul. sv. Frančiška Še nobene bistvene novosti v zve zi s tragedijo v Ul. sv. Frančiška: preiskovalci so še vedno mnenja, da sta pokojna 64-letna Maria Co-cianni in njen 67-letni mož Vittorio Rovis, ki leži v bolnišnici s prognozo okrevanja v tednu dni, naredila oz. poskusila samomor. Obdukcijo trupla je včeraj opravil ob odsotnosti sodnega zdravnika dr. Niccolinija njegov namestnik in načelnik inštituta za patološko medicino prof. Bianchi, ki bo izid sporočil danes namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu. Vittoria Ro viša, ki še vedno leži v bolnišnici, pa bodo zaslišali danes dopoldne, ker je včeraj bilo njegovo stanje še vedno precej slabo. Vendar kaže, da je nekaj že povedal, na primer, da je njegova žena prišla iz psihiatrične bolnišnice večer pred tragedijo in da se je on tistega večera vrnil domov in opazil na mizi kozarec z rumeno tekočino in je izpil nekaj te čudne pijače. Nato je šel na cesto, in ker mu je postalo slabo, se je spet vrnil domov in ob truplu svoje žene padel v nezavest. Družinski zdravnik dr. Parentin je pregledal vsa zdravila, ki so bila v stanovanju. Ugotovil je, da nobeno, niti v večji količini, ne bi moglo povzročiti smrti ženske in slabosti moža. Svojevrstna reklama v tržaških izložbah iimimiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|UI|||l|lii|luu„|,i„||,l,||,||in|l|||,||||||l||||||||imim|l|||||| V VOLTI Dijaki zahtevajo odstranitev fašistov iz zavoda Pred tehničnim zavodom «Volta» so pred kratkim fašistični zlikovci zahrbtno napadli nekaj dijakov o-menjene šole. Kaže, da se je nekdo celo poslužil noža, saj je bilo nekaj dijakov tudi ranjenih. V protest proti temu dogodku so na šoli «Volta» dijaki sklicali zborovanje, na katerem so najostreje obsodili novi fašistični izpad ter zahtevali odstranitev fašistov iz te šole, ki so se najbolj «izkazali» med napadom. Obenem pa so dijaki ponovno zahtevali razpust zloglasne MSI, ki naj bi bila glavni krivec za vso kriminalno dejavnost v zadnjih mesecih. Razna obvestila ŠD «Polet» vabi na «Veselo martinovanje», ki bo danes, 16. novembra 1974, ob 20. uri v ogrevani dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije sedežev in nriz v trgovini Malalan v Proseški ulici 18. Mladinski krožek v Dolini priredi tudi letos «Martinovanje» s sledečim sporedom: Danes, 16. t. m., proti večeru odprtje osmice in ocenjevanje vin. Jutri, 17. t.m., ob 19. uri koncert domačega pevskega zbora «Valentin Vodnik» pod vodstvom Ignacija Ote. Nagrajevanje vinogradnikov, nastop harmonikarja Bruna Bajta ter prosta zabava. Vljudno vabljeni! PD Slovenec iz Boršta vabi na predavanje dr. Sanctna iz Trsta tri tdrav-' stvu in predvsem o preprečitvi najhujših bolezni. Predavanje bo danes, 16. novembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. PD «Prešeren» iz Boljunca organizira IGRALSKI TEČAJ za vse ljubitelje igralske umetnosti v vasi. Vpisovanje in začetek tečaja bo jutri, 17. novembra, ob 9.30 v srenjski hi- • Urad za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da je ministrstvo za finance s posebno okrožnico pojasnilo, da so najnovejši poviški pri nekaterih posrednih davkih stopili v veljavo 15- dne | ši. Vodil ga bo član SSG Stane Raz-po objavi v Uradnem vestniku, to j tresen. Vljudno vabljeni! je 12. septembra 1974. Ustrezni zakon (štev. 383 z dne 17. avgusta I 1974) je bil namreč objavljen v U-1 radnem vestniku štev. 224 z dne 28. ; avgusta letos. Včeraj-danes • Jutri ob 10. url bo dr. Giulio Montenero vodil In orisal obisk kar-tografične razstave, ki se bo nato zaključila. Basaglia v «svetiščih» švicarske psihiatrije Sloves tržaške psihiatrične bolnišnice oz. napredne usmeritve zdravljenja v tej bolnišnici je že dalj časa prestopil ozke meje in zaživel v evropskem merilu. Za tržaško u-mobolnico se je že zanimala Svetovna organizacija za zdravstvo, ki jo je priznala v ozko skupino «naprednih» umobolnic, pred kratkim pa sta ravnatelj bolnišnice prof. Basaglia ter zastopnik pokrajinske uprave svetovalec Gozzi obiskala dve «svetišči» psihiatrije — psihiatrični kliniki v Baslu in Kreuzlin-genu. V Baslu sta se Basaglia in Gozzi srečala z nad 100 psihiatričnimi o-peraterji v okviru debate v psihiatrični kliniki in sta jim orisala smernice razvoja terapevtskih metod v Trstu. Zatem sta imela pre davanje v veliki dvorani tamkajšnje univerze ob prisotnosti nad 500 poslušalcev in končno sta se srečala s skupino študentov univerze in tečaja za psihiatrične bolničarje. Tudi v psihiatrični kliniki v Kreuziingenu — središču psihološke teorije o fenomenologiji, ki je tam nastala, ko je Freud na Dunaju pa tudi v Trstu polagal temelje psihoanalize — je bila živahna razprava z nad sto psihiatri tako iz Švice kot iz južne Nemčije. O obisku tržaških zastopnikov je zlasti obširno poročal «National Žeitung» iz Basla, ki je že pred časom objavil več člankov o psihiatriji v naši deželi. V kratkem bo obiskal tržaško u-mobolnico prof. Igor Caruso, docent psihologije v Salzburgu. Kraja v podjetju na proseški postaji Tatovi so včeraj vlomili v urade podjetja Italsempione na proseški železniški postaji. Potem ko so v uradu vse prebrskali, so iz predalov pisalne mize odnesli 238 tisoč lir. Kako so se mogli tatovi vtihotapiti v urade, niso preiskovalci še ugotovili. Vhodna vrata namreč niso kazala nobenega znaka vloma in ni izključeno, da je uradnica podjetja pozabila vrata zakleniti. Možno pa je tudi, da je bila ključavnica pokvarjena. Omeniti moramo, da so tatovi v preteklosti te urade že obiskali ter ob tisti priložnosti odprli blagajno. Agenti openskega komisariata so uvedli preiskavo. Danes, SOBOTA, 16. novembra ALBERT Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 9.29 — Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 18.29 Jutri, NEDELJA, 17, novembra LJUBA Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4 stopinje, najnižja 11,2, ob 19, uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1021,8 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 13,2 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. novembra se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 56-Ietni Otello Lavaggi. 64-letni Giovanni Povh, 87-letni Umberto Zanetti. 70-letna Maria Forza por. Garbi, 61-letni Giuseppe Du- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom PAVEL GOUA JURČEK pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena Kostumi Glasba Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC MARIO URŠIČ Na veliko željo občinstva jutri, 17. t.m., ob 10.30 posebna predstava. Gledališča KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Na veliko željo občinstva bo Stalno slovensko gledališče odigralo jutri, 17. t.m., ob 10.30 posebno pred' stavo mladinske igre «Jurček». Predstava izven «mladinskih torkov». Rezervacije in prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma (tel. 73-42-65). V torek, 19. t.m., ob 15.30 — Pavel Golia: Jurček. Pravljica v štirih dejanjih. V sredo, 20. t.m., ob 13.30 — Ivan Cankar: Za narodov blagor. VERDI Danes ob 18. uri za red S Donizettijev «Ljubezenski napoj». POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.00 in ob 20.30 «Avstrija je bila urejena dežela». Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, telefon 36-372 — 38-547. * « * Od 19. do 24. novembra Gino Bra' mieri z Ombretto Coli «Cielo mio marito» Costanze in Marchesija. Nastopajo še Enzo Garinei, Rino Gioielli. Marzio Onorato. Fulvia Gasser. Erika Beltrami in Marisa Merlini. Režija Gannei in Giovannini. Rezervacija in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36-372 — 38-547. Kino La Cappella Underground ob 19- 111 21.30 «Piccoli omicidi». Elliot Gould in Donald Sutherland. Arlston I.N.C. 15.30—22.00 «Il topo», režija Aleksander Jotorowsky. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.30 «S. P. Y. S.» Film v barvah. Excelsior 16.00 «I santissimi». Christian Allers, Brigitte Fossey in Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «L'erotomane». Film v barvah režiserja Marca Vicaria. Igrajo: Gastone Moschin, Isabella Biaggini. Milena Vukotič, Neda Ar-nerič. Prepovedano mladini pod Izletom. Fenice 16.00 «Romanzo popolare». Barvni zabavni film. v katerem igrata U. Tognazzi in Ornella Muti- Eden 16.00-22.00 «Chi te l’ha fatto fare?», Barbra Streisand. Barvni film. Ritz 15.30 «Una calibro 20 per 1° specialista», Glint Eastwood. Barvni film. Aurora 16.30 «Paolo il caldo», Franco Franchi. Barvni film. Capito! 15.30 «La stangata». Barvni film. Vstopnina 700 lir Cristallo 16.30 «La cugina» Massimo Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Professore, venga accompagnato dai suoi genitori». Film v barvah. Filodrammatico 16.30 «Furia infernale». V glavni vlogi Isabel Sarli. Prepovedano mladini pod 18, letom. Barvni film. Moderno 16.30 «Noi due senza domani». J. L. Trintignant in Romy Schneider. Ideale 16.00 «Cinque matti al super-mercato». I Carlos. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Grazie per qua* caldo dicembre». Sidney Poitier. Barvni film Abbazia 16.00 «I magnifici sette cavalcano ancora». Lee Van Cleef. Barvni western film. dine, 86-letna Isabella Exner, 75-let- Astra 16.30 «L'isola misteriosa e d ni Antonio Bressan, 76-letna Stella Kamil vd. Lampi, 49-letni Ferdinando Facciuto, 84-letna Margherita Gratton vd. Marciari in 73-letni Doro Baston. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti • Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211-001). Pro- sek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197). Žav- tje (tel. 213-137). Milje (tel. 271-124). Baro BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, P. A. thet - ulica i rn.z.t 10 - ,3? 01 aae URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 664,35 Funt iterling 1541,50 Švicarski frank 250,— Francoski frank 141,90 Nemška marka 267,— Avstrijski šiling 37,40 Dinari debeli 36,— drobni 36,— MENJALNICA vseh tujih valut capitano Nemo». Omar Sharif. Film v barvah. Mignon 16.00 «Diabolik». Barvni film- Radio 16.00 «L'odissea del Neptim nell'impero sommerso». Ben Gazza-ra. Walter Pidgeon, E. Borgnine. Barvni film. Volta-Milje 17.00 «Film d'amore « d'anarchia». Giancarlo Giannini i11 Mariangela Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom. Razstave V galeriji «Tommaseo» razstavlja slikar Bargoni, ki bo gostoval v galeriji do 24. t.m. V galeriji «Torbandena» razstavlja Videnški slikar Zigaina. V galeriji hotela Jolly razstavljata beneška slikarja Beltrame in Lozzi- V galeriji «Forum» razstavlja tržaški slikar Lojze Spacal, ki bo razstavljal do 29. t.m V Tržaški knjigarni razstavlja svoja dela Zora Koren škrkova, ki bo razstavljala do konca novembra Nocoj, ob 18. uri bo v tržaški galeriji «Tribbio 2 — Rettori» odprl razstavo sVojih del tržaški kipar Ugo Cara, ki bo razstavil svoje male brone, kipce v srebru, jedkanice itd-Razstava bo trajala do 6. decembra- Jutri, v nedeljo, ob 11. uri bo v občinski umetnostni galeriji v Šempetru ob Soči odprl razstavo svojih del tržaški kipar Villi Bossi, ki bo razstavljal do 1. decembra. V galeriji Krožka trgovinske mornarice v Ul. Roma 15, bo nocoj odprl razstavo svojih del Silvano Kau-clch, ki bo razstavljal do 26. t.m. V galeriji «Cartesius» — Ul. Marconi 16 bo drevi odprl razstavo svojih del slikar Lebenstein, ki bo razstavljal do 4. decembra. GORIŠKI DNEVNIK S P RED SINOČNJE SEJE NA OPČINAH VPRAŠANJE, KI SI GA ZASTAVLJA NASA JAVNOST Konzulta za vzhodni Kras o vprašanju Na Goriškem imamo dve didaktični okrožji: jetnišnice za mladoletne v Padričah kdaj bo tudi drugo dobilo svojega ravnatelja? Konzulta bo sklicala javno zborovanje, ki ga je že pred petimi meseci zahtevalo krajevno prebivalstvo Dobrih pet mesecev je že minilo, odkar so predstavniki krajevnih organizacij štirih slovenskih vasi vzhodnega Krasa — to je Padrič, Trebč, Bazovice in Gropade — naslovili na opensko rajonsko konzulto zahtevo po takojšnjem sklicanju širšega zborovanja z udeležbo vsega prebivalstva in Predstavnikov občinske uprave, konzulto ter drugih organizacij, na kate-rem naj bi javno obravnavali vpra-ssnje namestitve zapora za mladoletne v bivšem begunskem taborišču v Padričah. Potem ko je bila zahteva toliko časa založena pod kopico drugih ^ dokumentov in se je vse delo-vanje krajevne konzulte na Opčinah omejevalo v glavnem na obravnava-nj Je Priča ù1 0 čem naj bi Zahod sc je vzdrzal glasovanja o potrebi znižanja vojaških stroškov j j0 zaslišal mladi sodnik ni povedal, RIM, 15. — Prva komisija svetovne konference o prehrani je danes odobrila s 44 glasovi proti 19 vzdržanim ter nasprotnemu glasu LR Kitajske osnutek perujske resolucije glede znižanja vojaških stroškov raznih držav. Perujska pobuda zahteva naj države, ki se udeležujejo svetovne konference za prehrano v najkrajšem času izvedejo nedavne resolucije OZN glede 10 odst. znižanja vojaških stroškov za vse države članice organizacije. Odvisne vsote naj bi namenili za pomoč državam v razvoju. Prva komisija je poslala osnutek resolucije skupščini konference v dokončno odobritev. Za resolucijo so glasovale države Latinske Ameriške, arabske države, afriške in tudi velika večina azijskih držav. LR Kitajska je izjavila. da bo opravičila svoje stališče na zasedanju generalne skupščine. Glasovanja so se vzdržali: Italija, Izrael, Japonska, Danska, Španija, Kanada, Francija, ZDA, Guyana, Velika Britanija, Norveška, Belgija, Turčija, Avstrija, Švica, Švedska, Avstralija, Jamajka in ZRN. Druga komisija mednarodne konference o prehrani pa je odobrila dve resoluciji, ki sta bili obe poslani plenarni skupščini, ki bo o teh vprašanjih razpravljala in sprejela ustrezne sklepe. Prva resolucija priporoča «da je treba napre-či vse sile, da bi se zagotovila vsakoletna pomoč v prehrani državam v razvoju, ki naj bi znašala 10 milijonov ton žitaric od leta 1975 nanrej. Druga komisija je sprejela tudi resolucijo o varnostni prehrani, ki je bila prav tako poslana plenarni skupščini. Prva resolucija morda obravnava vprašanje, ki je zelo kočljivo, saj gre za 10 milijonov ton žitaric, ki bi jih prizadete države proizvajalke morale nuditi direktno, ali pa s finančno pomočjo. Vendar pa je v resoluciji rečeno, da je priporočljivo, naj se zagotovi minimum pomoči za prehrano v naravi, se pravi s poljedelskimi proizvodi in ne z denarjem. Pomislek je popolnoma razumljiv zaradi močnega nihanja cen na svetovnem trgu, kar bi u-tegnilo precej skrčiti morebitne pomoči s finančnimi sredstvi. V resoluciji se nadalje poudarja potreba, da se vedno večji del pomoči za prehrano vključi v multilateralne programe (ta formulacija ni bogve kaj všeč ZDA, ki vztrajajo na bilateralni pomoči, kar jim nudi možnost za politične pritiske). V resoluciji se priporoča nadalje naj bi del prehrambenih skladov za kritje potreb v izjemnih primerih dodelili organizaciji, ki bi skrbela za svetovni prehrambeni program pod nadzorstvom OZN, in sicer na prostovoljni osnovi. V tej zvezi moramo omeniti, da so ZDA sklenile, da ne bodo v prihodnje sprejele večjih obvez glede pomoči za prehrano držav v razvoju, kot je bilo predvideno do sedaj. To izjavo je podal minister za kmetijstvo ZDA Butz na tiskovni konferenci v okviru mednarodne konference o prehrani. Butz je dejal, da morajo ZDA znižati stroške svoje notranje uprave ter na drugi strani skrbeti za raven cen in za redno oskrbo ameriškega notranjega trga ter tradicionalnih strank, ki odkupujejo ameriške žitarice. Butz je še dejal, da ZDA dobavljajo okoli 60 odst. pomoči državam v razvoju in da je bila tudi ta njihova pomoč v letošnjem letu večja kot lani. Dr. D'Ambrosio zaslišal Giovannija Venturo MILAN. 15. — Preiskovalni sodnik dr. D'Ambrosio, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu v kmečki banki na Trgu Fontana, je danes pet ur in pol zasliševal fašističnega treviškega založnika Giovannija Venturo, čeprav sodniki ob koncu zasliševanja niso hoteli črhniti niti besedice s časnikarji kaže, da dr. D’Ambrosio namerava obtožiti Venturo obrekovanja. Založnik je namreč večkrat obtožil Delle Chiaieja, Guida Faglio in Claudia Orsija stikov s teroristi in prevratniškega rovarjenja, česar pa doslej zbrano dokazno gradivo ne bi potrjevalo Morebitni sodni postopek zaradi obrekovanja bi omogočil preiskovalcem. da ponovno zaslišijo Venturo o pokolu v kmečki banki in ga soočijo s časnikarjem Guidom Gian-nettinijem. Kot je znano sodniki sedaj ne morejo več zaslišati založnika o dogodkih iz leta 1969, ker je preiskava že zaključena V pariški akademiji vina so včeraj pokušali letošnjo «žlahtno kapljico». Sodeč po izrazih izvedencev so z vinom kar zadovoljni in jim niti na misel ne pride, da bi lahko pili «bordojski winegate» niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia IZJAVA PALESTINSKEGA GLASNIKA V NEW YORKU Skupna palestinska država dolgoročna perspektiva PLO Izmelska vlada v protinapadu: poraz v OZN krepi konservativne sile * Rabinove grožnje NEW YORK, 15. — S 75 glasovi morda enotno državo, kjer bi sku-proti 23 ter 18 vzdržanimi je gene-1 paj živeli vsi narodi in vse veroiz-ralna skupščina OZN sklenila vče-1 povedi tega področja v skupni drža-raj zvečer na pobudo predsednika | vi, ali pa kakšno drugo politično Buteflike, da bo omejila posege vsa-1 državno ureditev. Dvome v tej zve-ke delegacije pri obravnavanju pa-1 zi je pregnal glasnik PLO v New lestinskega vprašanja na samo ene-1 Yorku Nabil Šaath, ki je včeraj na ga. Izraelski delegat, ki je že vče- J tiskovni konferenci izjavil, da je raj govoril, ne bo mogel ponovno ustanovitev laične in demokratične poseči v debato danes, kot je skle-1 države v Palestini, kjer naj bi sku- * 1 T._1 ~ 4- « n to ,. 1 to to fio 4 Ay»oi-i/-i4 Tiirllo 4 to v« i nil. Izraelski delegat pa bo lahko ponovno spregovoril šele potem, ko bodo vse delegacije povedale svoje mnenje. Že na prejšnjih sejah se je bil izraelski delegat vpisal kot govornik na vsakem zasedanju. Po glasovanju je glasnik izraelske delegacije protestiral na tiskovni konferenci zaradi tega sklepa. Izraelski delegat Tekoah pa je kritiziral ves potek začetne seje o Palestini. Med drugim je Tekoah izročil predstavnikom tiska pismo, ki ga je poslal generalnemu tajniku Kurtu Waldheimu. v katerem kritizira sklep predsednika skupščine. Obtožuje ga med dru