Inaerati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., Se se tiska lkrat,
IS t, m .. 2 „
t® ii i,	JI d
Pii veSkratoem tiskaiji se eena primerno zmanjša,
Rokopisi
«e ne vrafajo, nefrunkovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracij«) in ekspedicija na Dunajski cesti st. 15 v Medija-tovi hiši, ii. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman vel|« :
Za ceio ieto	. . 10 gi. — kr.
ta poiieta	, . S _
ta četrt ieta	. . 2 j, 50 „
V administraciji velia:
Za ceio ieto . . 8 gi, 40 kr «a pol leta . . 4 ,, 20 „ ra četrt ieta . Z ., 10 ,,
V Ljubljani na iiom nosilni« velia 60 kr. več na ietr,.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44.
izhaja po trihra na teden in lioer v torek, četrtek in sonete.
Naš deželni zbor.
V kratkem ae ima aniti kranjski deželni zbor. Avatrijaka uatava pač še ni vidiia tako nenaravne akupščine, kakor je ta zbor v avoji sedanji soatavi. Tu odločuje večina, ki zastopa morda komaj dvajseti del deželnega prebivalstva, toraj ne more aklepati v imenu dežele, ampak le v imenu majhne, neznatne klike , ki v deželi s svojim programom nima nobene opravičenosti. In kakošna je ta večina? Tu sedi valed čudnega volilnega reda deset poslancev iz takozvanega velikega posestva. Znano pa je materijalno stanje naših 110 „gra]šakov", da so mnogi iz njih v veliki stiski, da se nekteri njih še dobremu kmetu primerjati ne more, in da vsi Bkupaj ne plačujejo toliko davka, ko ena sama veča občina, ki morda niti ednega poslanca sama za se izvoliti ne sme. Ker naši ,grajščaki" v svoji sredi menda ne najdejo 10 za ta posel Bposobnih mož, šli so celo k meščanom na posodo po može, tako da Dežman in Laschan zastopata „veliko" po-seatvo I
Nadalje sedita v zboru dva poslanca kup-čijske zbornice, Dreo in SchaiTer, ki po zadnjih volitvah te zbornice, ki so jej narodno lice nazaj dale, niti ne moreta trditi, da v resnici zastopata kupčijsko zbornico, ker je ta od nju zdaj vse drugačnega mnenja , in Bi morata omenjena dva poslanca vsak čas sve-sta biti, da dobita od tiste zbornice nezaupnico, ki jo imata zastopati. In če prav kupčijska zbornica take nezaupnice faktično ne izreče (kar bi pa skoraj potrebno bilo),
je vendar vsakemu znano, da Dreo in SchaiTer ne vživata več zaupanja trgovinske kamore, in da bi se morala poslanstvu odpovedati, ko bi kaj rahločutnosti v sebi imela.
Nadalje bomo videli med poalanci goap. Kalteneggerja kot zastopnika ljubljanskega mesta. Ali pa zamore g. Kaltenegger ljubljansko mesto zastopati, ko vendar ni več v nobeni dotiki z našo deželo, odkar je prestavljen na Dunaj ? Ali more misliti ua potrebe Ljubljane, ako hoče svojo službo v oddaljenem Dunaji vestno oskrbovati? Ravno tako je z g. Veste-nekom. On kot okrajni glavar na Štajarskem mora vendar tamošnje razmere študirati, Če hoče svoj posel dobro opravljati; ali mu potem zamore še toliko časa ostajati, da bi premišljeval o zadevah kranjskih? Če kje, je tukaj prislovica na svojem mestu, da i ihče ne more dvema gospodoma služiti; ali bo svojo dobro plačano službo zanemarjal in v Ljubljani naklepe koval zoper tisto vlado, ki mu kruh daje, ali pa bo v prvi vrsti mislil na avojo alužbo v Gradcu, potem pa mu bodo potrebe kranjske dežele deveta briga.
Kaj hočemo še reči o drug h poslancih nemškutarskih? Ne bomo vnovič naštevali vseh dogodkov in nepostavnost, ki so jim pomagale do večine, samo to povdarjamo, da Hočevar, Kecelj, Gariboldi in dr. Deu ne bi sedeli v deželnem zboru, ko bi ne bilo tedaj silnega vladnega pritiska, uradniške pomoči in samovoljnosti in še več tacih čudnih pripomočkov; toraj tudi ti štirje poslanci niso pravi zastop niki ljudstva. Sicer sta bila pa tudi Kalten egger in Schrey v Ljubljani le z vladnim pri
tiskom izvoljena. Taka je sedanja večina deželnega zbora. Ona sama menda čuti ueopra-vičeno8t svojega obstanka, sama mora spre-videti nenaravnost svojega položaja. K temu še pride, da deželni zbor zdaj nima niti predsednika, ker deželni glavar ni še imenovan, njegov namestnik vit. Bleiweis pa je prosil odveze od tega dostojauBtva.
Kakor jabelko, ki 8amo z drevesa pade, tako je tudi ta deželni zbor zrel — za razpust in vendar se Še plašijo pred tem korakom | Zakaj naj bi to nenaravno stanje trpelo še daljne dve leti? — Kaj bodo naši poslanci sklenili, ne vemo, pa toliko Be nam zdi, da je tudi njim že potrpežljivost pošla. Bomo videli!
Kaj bo?
Čem bolj se bliža čas, ko se imajo sni-diti deželni zbori, tem živahnejši se od vseh strani poprašuje, kaj mislijo storiti naši deželni poslanci? Že zadnjič smo rekli, da si v tem prašanji nikakor ne pripisujemo mero-dajne besede in da reč prepustimo v prevda-rek našim skušenim voditeljem , ki bodo gotovo za pravi čas uašli tudi pravo besedo in pravi korak. Tudi tega ne bodemo popraševali, so li v tem oziru že kaj sklenili, ali ne, in kakšni so ti sklepi, opomniti hočemo le na izjavo, s ktero so bili stopili lansko leto v deželni zbor, in ki se glasi:
„Živo obžalovaje, da si. ministerstvo vloge naše od 18. avgusta lanskega leta, v kateri smo prosili razpusta sedanjega deželnega zbora,
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Ilurel. Pred. Vilinski.
VII.
Schisma erat inter eos. (Dalje.)
O ravno tem času je Flavija bolehala v Rimu.
Od dne, ko je omedlela vpričo Pretekstata, ki je pa omedlevico natorni šibkosti pripisoval, jo je tresla skrivna mrzlica. Hitro, nerazložno, neprimerno oddaljenje Eusebijevo je tudi njo pahnilo v veliko žalost. Skrivati jo je skušala, ali to prizadevanje jo je še bolj slabilo.
Nemirnega očesa je gledala Emilija svojo hčer, ktere se ni upala zaupljivo nagovarjati. Glede rodovine, glede javnega mnenja se mati ni lahko ustavljala Flavijanovemu delovanju in Pretekstatovim željam. Kako jih je pa mogla po drugi atrani pospeševati, dobro vedoča, da so take namere njeni hčeri, kar morejo biti zoperne. Dasi je poznala, kaj Flavija misli o Eusebiju, si vender ni upala o tem ziniti, kajti potem bi bila morala to misel ali podpirati ali podirati.
Da bi bil saj Eusebij prisočen ! Znabiti, da bi bilo mogoče Btvar dovoljno razmotati, pa bil jo nenavzočen in to mu je bila največja krivica, ker je nakane sovražnikov svojih po-Bpeševal.
Blaga pa slaba goapa se je tako spozabila, da je prav goreče želela njegove vrnitve, ubežuikove, kakor ga je Flavijan imenoval, ne pomislivši, da njegov prihod bi zapredenost še le pomnožil.
Okolščine pa so ji na poli pota naproti prišle.
V rimski cerkvi so bili izbuhnili nepokoji. Papež Feliks je bil umrl in njegov naslednik je postal Dilmaa, pa ne tako lahko. Papež pred Feliksom je bil Liberij. Ker je bil pa Liberij v Sirijo pregnan ob času arfjevskega cesarja Konštancija in ker en del Rimljanov ni hotel biti brez škofa, postavili so mu namestnika v Feliksu, zoper kterega se je upirala druga stranka. Ker njega ni pripoznala, po njegovi smrti tudi njegovega naslednika ni hotela; od todi prepir in spletke zoper Dilmasa.
Stranka ,,čistih", tnko bo bo nasprotniki zvali, je nabirala številnih privržencev pod pretvezo cerkvenega reda iu teptanih pravic. Kakor se zmerom rado godi, pridružila se je
tudi vsakovrstna sodrga, ktera se briga za vae drugo, le ne za pravico: čaatilakomni, dražljivi človečeti, rekši, da tirjajo iu branijo stare pravice. Nekteri prepirljivi, uestrpljivi du-hovščani netili so razburjenost. Vsakoršna sredstva bila bo jim dobra in pravična. Hrumeli 80 po cestah skozi mesto, obiskavali javne prostore, zbirali prosto ljudstvo, sipali denar ali prazne obljube, vabili celo sleparje in voznjače. Bili ao že zadovoljni, če tudi niso imeli nabrani nikake pameti, da so imeli saj krepke glasove in pa dokaze v pesteh. Vse eno jim je bilo, ali je kdo krivoversk alipra-voversk, pogan ali kristjan, glavna stvar je bila, da ni bil Damasove strani, ampak da je, kakor so djali stari, „unguibua et rostro" potegoval se za Ursina.
Damaa je bil le izvoljen papež. Moral je biti še posvečen. Njegovi so poznali ime-nitnost tega obreda, da Be pri ljudstvu njegova pravica potrdi. V ta namen so ae imeli aniti v basihki sv. Lavreneija, da ondi ostijski škof svoje neobhodno potrebno posvečenje izvrši.
Na to novico se vzdigne velik nemir med ursfnovc'. Zbrati se, po svojega varovanca Ursina hiteti, vleči ga v siciniansko baailiko, tiburskega škofa po zvijači ravno tje privesti
ni Se rešilo, če ravno Bmo, aklicovaje ho nu zborove zapisnike od 16. in 20. septembra 1878. 1, temeljito dokazali illegalnoat njegovo, Utopimo v zbor h sledečo
izjavo.
Visoka vlada sedanju razodela je v v«em svojem postopanji resno voljo, da boČ« p r a-v i č n a biti vsem narodom ter ua tej poti napraviti spravo med njimi in ustanoviti notranji mir, Avstriji tako silno potrebni.
Al ker so jej zarad mnogostrauskih zaprek od prav tiste Btrani, ki b« ustavoveroa zove, žalibog! dozdaj ni še posrečilo, doseči oni cilj, ki j« VHaceuiu pravemu Avatrijanu jako milo in dobrodejno izražen v preatoluem govoru, s katerim jo presvitli Cesar blagovolil odpreti sedanji državni zbor, — in ker bi se nam zastopnikom veduo lojalnega sloveuskegu naroda utegnilo očitati, da v tej važni dobi izostuvši iz deželnega zbora delamo zadrege uavcdcuim blugim vladnim numeram, zato si smutrumo za dolžnost patriotizma, da potrpežljivi so udeležimo še tega zborovanja, ki ima med drugim določiti proručun cel6 zaloto prihodujo, katerega usoda danes šo skrita leži v Božjih rokah, nadejajo pa He, du bode visoka vluda med tem časom v p r e-drugučenem volilnem rodu za zastop deželni kranjski in v svobodnem gibanji volil cev iskalu sredstev in jih tudi našla, odstraniti sedauji d u želu i zbor, ki su glede na ogromne nopostavuosti, ki so gu stvarilo, iu z ozirom nu naš nurodui zastop v državnem zboru nikakor no moro imenovati pravi zaBtop našo domovine.
Stoječi tedaj na istem stališči, ki smo ga lani v svoji peticiji do slavnega ministerstva izrazili, stopimo podpisuui zu zdaj v tu deželni zbor edino lu iz gori navedenih pu-triutičnih ozirov ter se hočemo udeležiti ujc-govih obravnav.
V Ljubljani 8. juniju 1880."
Ta izjavu je tuko jasna, du ue potrebuje nobenega pristuvku. Naši poslanci so takrat inožuto govorili, in žalili bi jih, ko bi jim hotli podtikuti, da sedaj no bodo euuko možato ravnuli. Začetek je deloma žo storjen ; kukor smo žo zadnjič poročali, jo dr. Janez B i e i-wois pri deželnem predsedniStvu vložil prošnjo,
naj blagovoli ministerstvu sporočiti, da ga odveže časti glavarjevega namestuištva; naš skušeni voditelj je storil to gotovo po resnem prevdarku (iu žo zdaj smemo nkoraj soditi, da bo lo sledila odpovedi gledč na-rrestniStvu tudi odpoved gledč poslanstva hu-megu. Ako pa dr. Bleivveis to stori, ga drugi naši poslanci gotovo ue bodo popustili uli desavuirali, umpuk njegovi odpovedi bodo sledile še druge. Nuš deželni zbor ostane sicer še zmirom sklepčen , ako bi ho ga noben naroden poslauec no vdeležil, iu bo toruj tudi brez njih lahko zboroval. Morda bo šo hitreje svojo nalogo dovršil, ker ne bo nobenih ugovorov in nobenega nasprotovanja, za deželo pa bo pač vso eno, kur smo so pri prejšnjih zborovanjih zadostno prepričali, du jo nem-škutarska večina podrla iu zavrglu vse še tuko potrebue iu koristne nasvete naroduih posluncev.
Politični pregled.
V Ljubljani IG. avgusta.
AvHtrijHke deiele.
Vlada misli zopet nekaj novih udov v £0M|»0Mk0 zboruico poklicati, ker jo sedem „gospodov" umrlo, in so morujo nadomestiti, lmcuovauih bo toraj zopet kukih deset ali dvanajst novih udov v gosposko zbornico. Mi hočemo uputi, da bo TauiTo posnemal izgled svojih ustavovernih prednikov iu poklicul k temu poslu lu svoje privržence.
Volitve nu llrvndkcm, ki so ravno zdaj vršč, dulo bodo, kukor je videti, sedanji vladi in banu Pejačeviču precejšno večino. V Zagrebu ju vludu zmagala v vseh treh okrajih, v tretjem je bil voljen ban sum. Neodvisna, to jo p r u v n u a r o d n u stranka je zmugula v Janki, v K ur lovcu, v VurBŽdiuu, v Koprivnici, v Djakovu in šo na več krajih. Starčevičjunca h tu do zduj hu ino dvn voljena. Vladen pritisk n? uradniku ju volikunsk.
Grof ICIcliurri IBcIkrcill (Slovan) je imenovan za predsednika upravnega sodišču. Nemškoliberalci so hoteli nu to mesto uriniti svojega Strumuyra, znanega noprijatelju Slovencev, pu su jim ui posrečilo.
Deželna zboru j(a||gkl in čtnjnrMkl
že zborujeta. Letošnje zasedanje gališkega zboru uteguo važna postati gledč na predloge, ki jih ima pretresati, namreč ruzsodbo o pre-meiubi uprave, mnoge gospodarsko zadeve, ustanovo deželne kreditno banko , šolske zadeve itd,
Iz llukovlne se poročajo o volitvi deželnega poslanca v Radovici (Hndauz), kako je zmagal ustuvoverni ali judovHki kandidat. Pravih Nemcev je namreč v deželi malo, ampak judje se štejejo za Nemce in ustavoverce, ter v imenu „neništva" in ,,države" strahujejo Humunce iu Ilusine. V Radovici bo je postavil okrajni glavar Keschmaun na Btrau judov, ter hudo pritisku! nu rovne, od njegovu milosti odvisno volilce, du je narodni kandidat Pitey propadel, ukoravno se je pred volitvijo za trdno mislilo, du bo Pitcy voljen. Tako se premehkost sedujne vludo kuže tudi v Bukovim, kjer smejo okrujni glavarji delati proti vladi prijaznemu kandidatu, kjer ,,ustavoverstvo" reete judov-stvo šo zmirom v imenu državo atrahuje prvobitne gospodarje, Humunce in Kuaiue.
Kakor pri nas, tako so tudi v lluko-vlnl prav nič no spominjajo svojih obljub, ter pustd tumošnjim judom in maloštevilnim Nemcem gospodariti, kakor hočejo in Humunce pu Kusine zatirati. Nemškutarski šolski svet delujo naprej v nemškem smislu, kukor pod Giskro, ter nastavlja profesorje, ki So dežel-negu jeziku zmožni niso.
Vnanjc države.
Mnogo važnosti se pripisuje prekuciji v v	Kukor smo žo zadnjič poročali,
obkolilo jo 4000 vojakov podkraljevo palačo, ter ga prisililo, da jo moral odpustiti vse sedanjo ministre. Ti so so bili vojaškim poveljnikom pa s tem zamorili, ker so svotovuli podkralju, nuj velik del svojo vojaščine razpusti, toruj tudi množico čuHtnikov. V skrbi za svoj kruh so častniki predrzno prokucijo porabili, du si utrdijo svoj stan, ob enem pa pod krulju prisilili obljubo, da bo vojsko namnožil nu 18 000 mož. Stvur pa bi no bila toliko vužnosti, ko bi zudovula egiptovsko deželo samo; ker ec pa vtikajo vse evropske velesile v to reč, zato zna postuti So stalna rubrika v predalih dnevne politike. Na egiptovsko deželo prežč Angleži in Francozi, nekaj znvolj njo
iu gu ne spred oči spustiti, vso to jo bilo delo I neltuj ur. Tam ho ho posvetovali uli velikovečl sklepali v hrumuem šumu. (/.volitev Humusni bila jo kot neveljavna oklicuuu in vsa njegova | strun izobčena.
Pa kmnli se zunaj zučujo strahovit ropot. Krepke glasove jo bilo Hlišati zasramujočo in preteče. Damasovci so, ki hočejo vso zabra-niti, da nebi jim bilo potem popravljati treba, kur bi bilo težuvneje. Od uro do uro raato množica. Zo bije iu tolčo po vrutih basilike. Ursinovci bo znotraj zagromadijo, z velikim ropotom vulivši proti ubodom cerkveno stolovjo in za vse prijemši, kar bi jim služilo zu orožje. Nekteri skušajo izhodu si dobiti, u povsod ho odrinjeni. Diakona Lup in Amancij, na pogodbo venkuj poslana, vrneta su krvavu. Oble-ganci njuno kri zugloduvši obdivjujo. Sedaj So le mečejo skozi oknu in progrujo nu na-padnike, kameno, hlode, kole, drogove, posode. Huzkučonost damasovcov bila jo velika: Ursina, kričuli so, Ursina nam dajtol '/o su pripravljajo huniliko zapalit, kur zuškrtnojo vratu in Hitoma si obleganci delajo gaz skozi drhal. K sreči so prikaže prefekt Valencij z oddelkom stražo, ki ru/.Hujavco razpodi.
Tu dogodek ho kmali zve po okrajinab in kristjunsko občine jako vznemiri. Saj je
šlo tukaj za najimonitnejo prašanje, o kterem so so zuuiraale vso cerkvo, za pruvoBlavnont uli ruzkoluost.
Velika večina jo bilu zu Damasa. K temu jo največ pripomogel Škot oglejski. Ker je bila veljava njegovu veliko, so gu Hiiiii, du izreče svojo misel. Pisanje pa, ktero jo bilo v tu namen objavljeno, ju zbudilo v Rimu in po vsem katoliškem svetu neznansko čudenje. Z nenuvuduiin vzletom in ognjevito zgovornostjo bili so ursinovci v tem pismu zavržeui. Od začetku ho ljudje strmeli iu kor piHinu, duši jo nosilo Škofov podpis, niso mogli njemu pri-svajuti, so su vprušavuli, kdo da je pisatelj. Mnogi ho doli, du jo podtaknjeno. Lo Euso bijevi prijatelji se niso motili, poznujoči njegovo vznošuuo, gorečo pisavo. Sicer se je pa imela stvar kmali razjasniti.
No dolgo na to bil je zbor sklican v Oglej, du so pravica izvolitve enega ali druzega do-žuno in prepir odstrani.
Damasovi neprijatelji iskali bo, da mu Škodijo, kolikor največ mogoče. Bali so niso nobeno krivice. Vuuk »redek, vnuku pomoč jo bilu dobra. Dolžili so ga mnogih hudodul-Htev, celo prešoBtva. Taka nesrumuost ju pre-moglu.Eusebija, dn javno stopi nu boriščo, duše za obrekovanega potegne iu brani papeževo stvur.
Od dno, ko je veliki rimljanski govornik strelo svoje razljutenoati vihteč motal proti Včru, ni bilo slišati mogočnejo hranitve, uli, čo hočemo, zuložbo, V trenotku so je stvar premeniln. Eusebij ui bil več zagovornik, briinitelj; kakor sodnik je stnl pred visokim zborom. Obo stranki sta ga priznavalo raz-Boditelja.
Po dnljuem in pretresljivem naštevanju in obravnavauju dogodkov, ko jo bil zbor v stanu, du izreče nepristransko sodbo, sklone govornik z dokončnim mahljejem ruzdorosejavce osramotiti.
,,Pripeljite, rekel je, toživco iu tožeuca pred me".
Prvi so bili prec upoljani. Najprvo so prikaže Volkač, kterega obnašanje jo ime njegovo zuznumljulo. Eusebij, z govornico doli zahteva, du mu odgovarja.
,,Prisezi, jo rokol, do jo Damas kriv dolženih hudobij" I
,jPrisežem".
„Pri kom prisegaš? Pri shoduici uli pri corkvi, pri Mojzesu uli pri Kristusu"?
„Pri Mojzesu".
„Zukuj si pa Kristusu zapustil"?
„PriBcžcm pri Kristusu".
natoruu bogatosti, uukuj zavolj ugodnu kupčijske lege- Angležem ju za prosto zvezo z Indijo akozi sueški kanal, katera je lu potem dobro zagotovljena, ako dobč Angleži v bvojo oblast egiptovsko deželo; Francozom pa je tudi za Hvetovno kupčijo, v drugi vrsti pa tudi zasedanje cele severne Afrike, ki so ga v Algiru pričeli, ter ga zdaj v Tenisu nadaljujejo. Komaj se je zvedelo o tej prekuciji, že ue an-gležki in francoski listi prepirajo, kdo ima prvo pravico, zasesti Egipt iu narediti tam mir. l)a je dežela v neredu, vidi se pač jasuo iz tega, da zamore krdelo vojakov atrahovati kralja samega iu da ae sploh kaj tacega pod-Btopijo, jo že slabo znamenje za egiptovsko vlado. Vse kaže na to, da bo tudi ta moha-medanaka dežela prišla pod evroj>sko oblast, samo da so uo v6, ali bo pripadla Angležem, ali pa se bo v pcrazuuiljenji vsih oblast kako drugače ukrenilo. Francozi so zato, uaj bi se dežela skupno z angležkimi in francoskimi vojaki zasedla ; Angleži pa bi radi deželo samo za se pridobili. Kur pa sami menda nomajo dovolj vojaške moči, ali pa ker se bojč zavisti in vtikauja drugih velesil, zato se izrekajo za to, naj bi turški sultau kot vrhovni glavar Egipta uaredil mir v deželi. Ta predlog pa se nikomur ne dopada, ker bi vsled tega jenjala neodviBUOBt Egipta. Angleži pa si mislijo: naj lo Turki zasedejo Egipt, naj turška država tako razpada in kudar nje zadnja ura pride, bomo žu našli priliko, da si bomo deželo prisvojili. Drugo vlasti pa su sklicujejo na berlinsko pogodbo, ki strogo določujo obseg sultanovega gospodarstva. Vidno je toraj, da bodo imeli diplomati z Egiptom v bodočih mescih dosti opraviti, in znajo so iz tega izcimati veliki dogodki. Kakor nalašč sta su sošla v Danzigu cusarja nemški iu ruski, iu gotovo ju, da bo tudi ta stvar v razgovor prišla. Če morda izhodno vprašaujo ni dalo povoda k temu shodu, zna so vendar zdaj z gotovostjo trditi, da vladarja nemški in ruski pretresujuta egiptovsko vprašanje, in več ko verjetno je, da ue bosta prepustila lepo dežele egiptovske brez ugovora niti Angležem, niti Francozom. Vsa-kako utegne ta stvar zanimiva postati.
,„Zakaj si ga izdal, da su k Mojzesu obračaš?"
Volkač umolkne. Ta molk porabi Eusebij brez uamiljenja.
„častitljivl škofje, govorite, kaj bote verjeli pričanju takega psa, ki se vrača k temu nazaj, kar ju izgoltal".
Na to pridu Evodij. Trpka zaničljlvost ga sprejme.
,,/iHvist tu jo oslupila, mu reče Eusebij. Damasa dulžiš tega, česar sani zastonj storiti želiš. Tvoje pričanju ju polovičarsko, ker si sam polu moža".
Skopljenec Evodij obHtauo, uovedoč kaj bi iu po zboru su zlega glasen posmeh.
Stvar jo bila že dosti obravnavana in pruboBcdoua in torej sklupavua. Euaubij pa šu tirja, da bu toženec zasliši.
Samo njegova prikazun ju bila dosti. Njegova častitljiva starost, sudomdusutletna, beli lu«je, tu stariua ju prosil zbor, naj preišče vse njegovo življenju, culo njegovo mladoBt; to ju bilo dovolj zgovorno pričanje. Iz vseh prs so glasi: izobčenje Ursinul
Zmaga Eusobijeva je bila popolnoma.
(Pa^jo prlli.)
Izvirni dopisi.
■ » |»o«l IWiiiiomii, 14. septem. Facta concludential „SI. Narod" so jo Suožeškiui v ovčjo kožo skritim nemškutarjem menda uu-vedouia žu obilokrat na limanico vsel. Poj as nilo, v včerajšuim listu ,,S1. Naroda" ,,iz pod Vremšice", se ju tudi v uemškutarskem gujezdu v Snožečah izleglo. Mi občujemo kot bližnji sosedje premnogo i-ii Snožečami, a nismo Se od nobenega zdravniško-veščega čina od bc-daujega Snožeškega zdravnika čuli. Tudi to nam ni znano, da bi g. zdravnik zastonj bolniku obiskoval, ampak si svoju poti vseluj in povsod zarajtava. Čo ju g. Saurau res tako vešč zdravnik, kakor ga tako zvani „Podvrem-ščani" v ,,BI. Narodu" hvalisati hočejo, bo prihodnost kimala. Vsakako bu ju pa ,,8lov Narod" prenaglil, da tistega g. Saurnu-a zdaj pod svoju peruti atavi, kterega je pred par leti kot zvustegu pristaša Kamniškega Kucelj-na s tako Bilo preganjal, in kteri jo moral pred par meseci Mokronog radi svoju prirojeno protinarodnoati zapustiti, kar je sam tudi črno ua belem priznal.
1» Trsin, 14. septembra. (Raznoterosti.) Vsakemu za politiko zanimajočemu su človeku je znano, kako je tukajšnja italijanska večina mestnega zbora nesramno iz-bucuila v V. okraju izvoljenega dr. Bizjaka. Zakaj? To še dau denes iiihčo no ve. Zastopniki polit, društva ,,Edinosti" so vlado prašali, kaj da misli na tako nuopravičuo ravnanje učiuiti, ali misli dtuge volitve razpisati, toda vlada je ubljubilu, da volitov nu razpiše, ker drugo leto so tako volitvu za Trst in okolico razpisanu iu da bodu mesto izprazneno pustila:
To ju vladu obljubila zastopnikom političnega društva ,,Edinosti", ali držala pak ni obljubljeno besede, ampak dala bu ju pregovoriti od g. Burgstallurja, kateri vedno hoču, da bi bil dvakrat voljeu v mestni zastoji iu da bi si za drugo leto zagotovil sedež v zboru. Delal in koledoval ju okoli vlade tako dolgo, da je volitev za 5. okraj razpisala, s tem pogojem, da bodu oni kandidat izvoljen, katerega je g. DurgHtallur postavil. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Volilci su niso pustili ko-maudirati nu od liurgstallerja ue od vladu, ampak ho složno iu po svojem prepričanji volili — zopet g. dr. Bizjaka in h tem dali vladi veliko nezaupnico, katera jo premalo strogo postopala z večino mestnega zbora in preveč v nemar pustila. Dobra bi bila ta, ako bi se vžo večinam zborov dopustilo izba-covati njim neljube poHlanee. Ali volilci 6. okraja ao popolno pokazali, da ho možaki, kar ao prvič naredili h svojo možuto besedo, so tudi v drugič, in skazali so ae, da so nepremakljivi, in da ue zaupajo nusudanji tukajšnji oblasti, nu večini mestnega zbora.
,,Triester Tagblatt" od torka jo dobro pohvalil v uvodnem članku postopanju volilcuv, culo italijanski „Gittadiuo" hvali v tem oziru naše slovenske okoličane. Kaj bode vlada ua to učinila, su tu z veliko radovuduostjo pričakuje, a kaj bodo šu mestni zbor naredil, to zna še zuameniteje postati.
Za raz.Htavo, katera hu ima drugo luto tu odpreti, pričelo se ju vendar energično delati, dosedaj hu ju tako delalo, kakor bi ne bilo pravega veselja, katerega tudi v istini nI; ko bi nu bilo tu nekaj premožnih mož, kateri strastno po zaslugah hrepenč, bi cela stvar zaspala, ali zaslugu in častilakomnost tirajo stvar naprej, pravi patrijotičen namen gotovo ne, katerega ima razstava predočitl, ker tukajšnji italjaniaslmi bi raji drugi stvari stavili
spomenik nego v spomin 500 letn ee, kar je slovanski Trst pod mogočuo habsburško krono ; bodemo videli, kak UBpeh bode ta razstava imela.
O enakopravnosti narodov primorski Slovenci nič ne vemo, ostalo je vse tako, kakor pod ataro nemško liberaluo vlado; ni jeden korak niso storili sedanji veljaki za nas ali pak nas ju vso pozabilo. Jaz si pak mislim, da glavno preglavico dela g. Depretis, katerega bi žu lahko ministerHtvo poslalo v kake toplico ua veke, nu da bi uaa zvesto primorske Slovence in Slovanu šo veduo preziral.
Mislimo, da su bodo stvar malo rtševala v prihodnjem zasedanji državuuga zbora, da su bode tudi na nas primorsko Slovence kdo spomnil iu rešil nepravičnega poBtopaDja v vsakem oziru, bodisi v šoli ali v uradu, celo zoper našo poslance; kar svojo glavno drugo-misleče ven iz zborov mečejo.	—r.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. soptombra (Šolstvo.) Na gimnazijo v osem šol s 13 razrudi t. j. b 5 paraleIkami bu jih ju oglasilo lutoB 731 ; v I. razred '201, od kterih bodo po sprejemni preskušnji 50 do GO jih odvrgli, ker jih več prevzeti uu morejo v svojo pro-storo I Vidi hu živa potreba drugo posebne t. j. slovenske gimnazije v Ljubljani. Za suplenta ju prišul g. Pavlin, g. Vrhovec pa bo imel preakušunsko luto.
(f G. Martin JvanetiS), bivši in po vsem Kranjskem dobro znani učitelj ua nekdanji uormalki ljubljanski, ju v četrtek 15. t. m. popoludne ob 4. uri v 84. letu Bvojo starosti umrl. Pogreb bo danes popoludne. Naj v m ru počiva!
(Cecilij anski kur*.) Podučevalnegft etei-lijanskega kurza, ki je trajal od 12—17. t. m. vdeležilo su jo 15 gospodov, med njimi nekaj učiteljev, orgauistov in dva duhovnika (edeu goriško in eden ljubljansko školije). Društveni predsednik dr. Jarec je s primernim govorom odprl kurz; prisustvovali so razun gg. poduče-vateljev takrat šo nekteri drugi gg. ua pr. kanonik dr. Gogala, mestni župnik Ivan Nep. Rozman, ki hu zanimajo za lepo, svetišča božjega dostojno petje. Gg. vdeleževalcem so ju ua Hercu položilo, uaj bodo vstrajni, naj se uikar uu dajo oplašiti, ker dobra ideja slednjič vender lu zmaga. Gg. ki se s podučeva-ujem žertvujejo, ho: Ivan Gnjozda, liturgijo;o. Angelik Hribar, koralno petje; o. llugoliu Sattner (ki jo pa že zbog začetka šol odrinil v Novomesto) navod v podučevanji petja iu Anton Kii r h ter harmonijo. Upati jo, da ta praktični poduk no bo ostal brez vspeha. Ob-širneje poročilo prinese, menimo, strokovni list „Glasbenik".
(Zasežen) je bil ,,Slov. Narod" od Brede zaradi članka o naših sodnijah v pogledu na naroduo ravnopravnost. Včerajšni „Narod"je bil zopet zasežen zavoljo notice o dogodkih v Dalmaciji , zarad dopisa od Borovnico ln neko opazko o tukajšnji gimnaziji.
(Volitev državnega poslanca v Gorici) so bo vršila dno 3. iu f>. oktobra t. I. Gotovo ju, da bo vnovič izvoljen nrof Coronini.
(Občinska volitev.) V Trebuljuem pri Litiji je bil za župana izvoljen Miha Selau, za svu-tovalca pa posestnika Ferdinand Burger in Jakob Snoj.
(Vojaki in dijaki.) Ljubljana Je postala zopet neknj bolj živahna. V torek so namreč vojaki od vaj nazaj prišli iz Gorenjskega; »b enem pa ao došli tudi dijaki, kterim so počitnice potekle in bo zopet v Ljubljano došli.
(Kmetijska podružnica Novomeška.) Med vsemi kmetijskimi podružnicami na Kranjskem je najmarljivejša ona v Novemmeatu pod vodstvom vrlega g. Ogulina in g. dr. Poznika, oba za blagor našega naroda vneta moža. Nedavno je imela ta podružnica zopet jako važno sejo, o katerej se poroča „Novicam": Gosp. Oguli n je poročal o delovanji odseka za obrambo pred trtno boleznijo. Tajnik Drga-nec je govoril o kmetijskih založnicah. Izvolil se je potem odsek, ki bo natančno pre-iskal, ali in kje bi se dale na Dolenjskem napraviti založnice. Nadalje je prišla na vrsto razprava o dolenjski železnici. Sklenila se je prošnja do državnega zbora in do naših državnih poslancev, naj pomagajo, da se Dolenjcem ta železnica zida, če mogoče, da se pridobi deželna banka, ki bi zidanje prevzela. Tudi se je povdarjala potreba, da bi Be otroci v šoli učili umnega kmetijstva in Be bo deželni zbor naprosil, naj učni načrt v tem Bmislu predrugačiti skuša.
Toliko poročilo „Novic". Mi le še dostavljamo, da je deželna banka prevzela že več železnic v zidanje, zakaj bi ne tudi dolenjske, ako se jej podvzetje od merodajne strani priporoči. Mi opozorujemo dolenjske rodoljube na to, da je naš poslanec baron Goiel predsednik železniškega odseka v državnem zboru, on bo gotovo rad pripomogel k tej stvari, kar bo v njegovi moči. Zaradi poduka o kmetijstvu pa je našim rodoljubom že znano, da sedanji deželni šolski svet le na to gleda, da bi se učilo kolikor mogoče nemščine v šolah, za poduk o kmetijstvu gotovo ne bo vnet, ker bi potem moral poduk v nemščini izostati. Naše šolske razmere so tako žalostne, da nemarno nobenega upa v boljšo prihodnjost, dokler se ne odstrani sedanji nemškutaraki šolski Bvet, dokler se pri šolstvu ne prične čisto nova učna metoda, kakor jo naBvetuje narodna Btranka, katera pa žalibog še ne nahaja tiste podpore, kakor jo zasluži.
(Letošnja letina.) Nadejali smo se bili letos dobre letine, pa je ostala le srednja, v nekterih krajih celo pod sredo. Žito je bilo le arednje. Krompir je bil od prvega pridelka jako lep in okusen, drugi pridelek pa bo veliko Blabejši, ker je preveč deževalo, tako da je sad postal milast, slabega, nezdravega voz-duha, sem ter tje tudi gnjil. Revni kmetovalci so prvi dobri pridelek precej prodali, Bami bodo morali zdaj slabši pridelek povživati. Cena dobrega krompirja bo brž ko ne kmalo poskočila. Sadja je v nekterih krajih obilo, tako okoli Višnje gore, v nekterih krajih, kakor v Št. Rupertski dolini pa prav nič. Vino je prej dobro kazalo, pa deževje zadnjih tednov mu je mnogo škodovalo, dolenjski vinogradniki si ne obetajo dobre vinske letine. Tudi na Štajarskem bo vinska letina le srednja, v nekterih krajih pa le bolj slaba, v drugih je zopet toča pobila. Štajarci tudi tožijo, da dohaja k njim premalo kupcev, odkar bo prenehale železacije v gorenji Štajerski, ter tam nemajo ljudje dosti zaslužka, da bi zamogli vino piti. Morda bo zdaj kaj bolje, kedar se te železacije zopet oživd, kakor se zdaj govori in pričakuje.
(Zelje.) Ljubljana in nje okolica se mnogo peča s pridelovanjem zelja, ki ga izvaža v Trst, Reko, na Ogersko in preko morja v Egipt. Zeljarji so z letino še precej zadovoljni in bodo zopet lep denar skupili za ta priljubljeni pridelek, ki je zlasti mornarjem neobhodno potreben, ker se v skisanem stanu ne pokvari. Sto glav se plačuje po 2 do 3'/,, gl.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Preč. g. dr. Janez Gogola pride za vodja v bogoalovje, č. g. Tomaž Zupan pa za vodja v Alojznico. Č. g. Matej Klun pride za beneficijata v Šmarten pri Litiji, č. g. Miha Arho pa za kaplana v Škofjo loko. V lavan-tinski škofiji: Č. g. Pavel Hrovat gre za kaplana v Slivnico ; č. g. F. Šrol, župnik v Ljutomeru je postal duhoven svetovalec, čast. g. Janez Jene, skoz 41 let župnik v Solčavi pa je 12. t. m. 72 let star umrl. R. I. P.
•— Slovstvo. Slovensko Berilo za osmi gimnazijski razred. Izdal Dr. Fr. Miklošič. Druga nekoliko predelana izdaja. Vredil J. Navratil. Odobrilo vis. c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk. Na Dunaju. Založil Karol Graeser. 1881. Velja vezana 72 kr. — Tako se glasi novi naalov knjigi, ktera je v prvem natisku pošla. V kratkem času napravila Be je druga, pač boljša izdaja, dasi je bilo zaprek mnogo. Ker se znatno ni smela ločiti od prve, je sprejela le nekaj več slovenskih pisateljev vže zamrlih, in so se opustile le nektere manj potrebne ali koristne stvari. Kolikor se na prvi pogled vidi, je vendar mnogo pripravnejša. Kaj več o njej pozneje.
—	P r i G 1 a r u a u v Švici se je odtrgal velik kos gore ter zasul celo vas, ter je poginilo okoli 200 ljudi pod razvalinami.
—	Velik gospod, pa velik Blepar. Iz Prage je te dni zginil veliki trgovec Abeles, jud in kupčevalec z lesom, žitom in hmelom. Zapustil je pol miljona dolgov, ter opeharil na stotine ljudi. Še zadnje dni pred odhodom, ko je že vedel, kaj bo naredil, je kupoval od kmetov in posestnikov žito na upanje, ter ga za gotov denar precej naprej prodal. Dokazano je, da je samo v enem dnevu 6000 hektolitrov pšenice prodal. Tudi je delal ponarejene menjice, kterih ima samo ,,Reichenberger Bank" za 50.000 gld. Ko si je na sleparak način veliko gotovega denarja nakopiči), pustil je vse svoje dolgove, ter zginil iz Prage, kdo ve kam. Te-legrafirali so na vse kraje za njim, pa vprašanje je, Če bodo zvitega juda zasačili. — Pred kratkim časom je bii Abeles še velik gospod, vsak se mu je odkril, veljal je za bogatega in poštenega.
—	A meri k ans k a k onkurenca nam škoduje na dvojen način, prvič naravnost, ker nam odjemlje trge, kamor smo prej svoje
©
r-l
p© ©
Ti
s
•l-l
• H
SS
©
© ©
Ph
pridelke prodajali, drugič pa posredno, ker se je Nemčija zavoljo nje obdala s eolnimi mejami, ki nam delajo 60 miljonov škode VBako leto. Severna Amerika je 1. 1880 izvozila za 452 miljonov. Prisvojila si je Amerika najprej angležki trg, kjer je nastopila z obilnim in cenim blagom. Anglija uvaža 60 miljonov centov pšenice, sama je pridelala pa le 30 do 40 miljonov centov. Največ pšenice kupuje i b Amerike; vBied tega je cena pšenice padla, še bolj pa vrednost angležkih posestev in kmetij, in iz tega je nastala nezadovoljnost na Irskem, ker angležki lastni pridelek oi imel več cene, toraj tudi poseatvo ni dosti neslo, najemniki niso mogli več shajati. Francozka dežela dobiva več ko polovico tistega žita, ki ga povžije, iz Amerike. Tudi v Švico in Nemčijo zahaja že amerikanako žito. Vsled tega Rusi, Ogri in Rumunci svojega žita nemajo kam prodati. Rusija izvaža za polovico menj žita ko v prej-šnih časih. V Anglijo ga pošilja le še tretjino od prej. Anglija je dobivala prej avojo potrebno pšenico iz Ruaije 26%. iz Nemčije 20%, iz Amerike 27%' Zdaj pa uvaža že skor vse žito iz Amerike. Tudi 80 prej Nemci, Ogri, Rusi, Poljaki, Madjari svojo živino prodajali na Angležko, zdaj je pa ta kupčija nehala, ker Amerika dovaža v London bolji kup suho in tudi že frišno meso, kakor tudi živo živino. L. 1875 prišlo je samo 299 volov iz Amerike na Angležko, 1. 1879 pa že 71.794, nasprotno pa je v isti primeri padla živinska kupčija Nemčije, Rusije in Avstrije, Avstrija izvaža za polovico menj govedine (I 1877 še 181.000 volov, 1. 1880 le še 94.900 volov), škode ima pri tem za 34 m i 1 j o n o v. To je Ogerska najhuje občutila.
Druge pomoči proti tej nesreči ni, ko da se kmetom davki znižajo in da se tarifi železnic zdatno znižajo, da bodo za* mogli naši kmetovalci svoje pridelke še bolji kup v London in Pariz dati, ko Amerikaoci.
Hiša
je na prodaj pri sv. Florijanu št. 4, z enim nadstropjem, v dobvrem stanu, prav po ceni. Več se izvč ua Žabjeku št. 6. (2)
TcIcurnJScne ilfnamt re.ne 16 septembra. Papirni, renta 76.60 — Sreberna rent* 77 45 — Zlata renta 93 80 — 18601etno driavn., posojilo 133 —
iiankine akoije 833 — Kreditno akcije 362.--Londor,
117.--— Cbb. kr. cekini 5.95. — 20-frankov 9,36.
©
a ©
—
h* M.
M.
S
P-©
C
hj ©
vsako hišo!
J. Blaznifeovi nasledniki v Ljubljani.
V a ž n o z a
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip lladerl.lll.
Važno za vsako liišo!
Cela m i z n a oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, no zarujavi, in se vedno tuko ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in je najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. se dobi cela mizna oprava iz najboljšrKn britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, G vilie iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlie iz britanskega srebra, 12 žličie za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za. juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika, 8 jajčne posodice,
(J tac, lepo izdelane,
1 posoda za poper ali sladkor,	(13)
1 presejalnik za čaj, 6 tačic za nožo in vilice
51 kosov.
Naroči se proti poštnemu povzetji, ali pa da so denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra €. ]Langcr,
Wien, II. obere Donaustrasse 77.
Opomba. Komur bi oprava ne ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh liazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.	tj