gospodarskih, obertnijskih in dskih stvari, Izhajajo vsako sredo in saboto, Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer3fl.j za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr T e éaj XIII. Ljubljani v saboto 19. maja 1855. List občnega zbora družbe t . krajnske kmetijske Ljubljani. je kori s tega. oljnat ega sadii y 1 a m je v cvetji cbe (Dalje). Gosp. V. Peške * tajnik na grof Auerspergovi grajšini v Mokricah, je govoril potem: „kako se dá gnoj v hlevu zboljsati", aku se namreč ernoi tako gm dolgo v hlevu pusa, dokler se naravnost ne izvozi n a polje, in da goveja živina, kakor ovce, ni pri vezana v hlevu, ampak da po gnojnem kupu, ki se zmiraj dobro našteluje, prosta sem ter tje kobacá, gnoj tlači* in ga s scavnico svojo nama ka; na to vižo ni treba gnojnišč, ker ves gnoj koj naravnost na polje pride. Tak gnoj je veliko močnejši kakor tišti, iz kterega se na gnojniščih naj tečniši deli izcejajo. Tako gospodarstvo z gnojem je nasvetoval Horsky, gosp. Peške je rekel, da na Ceskem je na nekte rih grajšinah to vidil, in dr. Stokhardt je po neki sku HH, v perji go vedom , v semenu kure ti ni prijetna in tečna hrana; čez vse pa je olje, ki se iz semena dobiva. Ker je kupčijska in obertnijska zbornica kme tijski družbi nekoliko tega semena iz odesajskih sončnic prijazno podarila, je bilo v zboru družtve nikom .razdeljeno, naj ga poskusjó. — Gospod Bur ger, družbe ud in posestnik iz Grosupelj, je zboru naznanil svoje skušnje in povedal, da je lani iz pol maslica vsajenih sončnic te sorte čez 4 mernike se fJ y ^ mena přidělal, in ker so sosedje vidili, kako dobro so se pri njem sončnice obnašale, so prosili šemena ga jim je sem ter tje razdelil. ? ki Gospod Malič je na dalje # , še 9 družbi naznanil da je odbor nekoliko tistega cukrenega sirka (sor ghum saccharatum) naročil, kteremu se je preteklo leto tako sitna hvala prepevala, da v sladkorji še pre 1 osi sladkorno peso in je tedaj za napravljanje cukra snji zvedil, da po takem „hlevskem" gnoji je na ena kem prostoru přidělal krompirja 82 funtov in pol več pšeničnih zern tudi 740, slame pa 13 centov več zlo imenitna rastlina ji iu u i anilina , pa CC u i luni iu una - pia- je za živinsko klajo dobra, zernje pa za hrano tudi to ne bila pra Xa Krajnskem in po kmetijah tudi druzih dežel je pušanje gnoja v hlevu navadna šega, in kjer so iiievi majhni, nizki in soparni, in kjer kmetovavec nima obilo stelje, da bi pridno nastiljal, je to go tovo za živino prav škodljivo, kakor to obilne bolezni na parkljih, na vimenih in na pljučah in garje VIJO prešičev. Naj si vzamejo kmetovavci, ki so iz gorkih krajev (zakaj le v gorki deželi dozori ta sirk) boj je rekel gosp. Malič nekoliko tega semena se 5 se ravno tako seje in obdeluje kakor turšica 5 naj ga poskusijo in potem družbi vediti dajo, kako in in Hšaji učé. Priporočati bi se utegnilo to ravnanje z kaj je pri nas s tem semenom, in ako je res od navadnega sirka razločno. (Dalje sledi.) da je gnojem le v prav vis o ci h, prostornih, zračnih hl e vi h velicih posestnikov, da živina škode ne terpi, na ktero mora gospodar še boljv gledati ka Gospodarske skušnje kor na ker brez živine Od laske ali papeieve repice (Topinambur) Horsky pravi 5 rih tudi Sn°J i da potemni gnojnišč treba, na kte ocitno, on, kakor vsaki umni kmetovavec, je prepričan, ni gnoja. Ce pa gosp. piše vel javni Babo sledeče: 1) laška repica je za , ^ Í ^ ! ^ À A Li^ » i • S • V # V t J f 1 • 11 gnoj svojo naj boljo moć zgublja 5 je da živinski živež, posebno za pitanje, kaj dobra, za žganjarije tudi, 3) za človeški živež pa ne ? ako primerjamo laško repico z drugim korenstvom, je da slabo napravljeno gnojnišće ali pa raje no- gotovo, da je manj vredna in le v tacih okoljši beno gnojnišče je vse eno. Umno napravljene gnoj- nah donaša dobicek, če ima gospodar deleč od'hiše nišča so kmetu zlat rudnik, to je skušnja poterjena kak majhen kos sveta s slabo, nerodovitno zemljo cez vse ~ m glejt* • • V % <-/ ♦ tako deleč smo jo ze pripravili kjer se ne splača saditi kakih drugih korenik. z nerodnimi gnojnisči, da modri mozje po pravici sve tujejo: take gnojnišča ali pa nič! Za tem je naznanil gosp. Peške še Horsky-tovo novo obdelovanje polja s plitvim oranjem in globo kim rovanjem ob enem. To obdelovanje se opira tako rekoč na napravo dvojne brazde: ener se gnoji in oberne, druge, ktera se le zrahlja in po deževnici in sněžnici rodoviti. Zato delo je pa posebnega pluga potreba, ki ga je Horsky iznajdel in je če Koliko ro dovit neg a xiveèa dobivaj o zemljišca iz pod neba —je Barrai na Francozkem po natanj čni h skušnjah zvedil, namreč na oral ali joh zemlje pride izpod neba čez leto po dežji, rosi in druzih pod 5 skemu Ruhadlu enak. Dobiček tega obdelovanja ob stojí nek v tem, da se s polovico gnoja izhaja. Gospod Malič, družbe odbornik, je potem be sedo poprijel in priporočal sajenje sončnic; razložil nebnih stvaréh 46 funtov solitarjeve kisline funtov amonjaka in 24 funtov gnjilca, v vsem skupaj tedaj 8ii funtov naj boljih gnojnih stvari. Naj bo to vsim gospodar jem spodbadek, da pridno in večkrat obdelujejo zemljišca rahla zemlja se lahko napiva VI UUVIU) U /itlllljioťn ^ UII i a 11 l » ftvunju OV .curvv Iiupuu imenovanih gnojnih drobcev, in da naj premočirni svet Gospod Peške je imel s Horsky m Lj obij devljejo na suho, da podnebna tako dobrotljiva mo krota se ne zgubí v močirji. Altenburško zelje ali štorasti kapus — ima to poljskim orodjem posebnost, da ne nareja gla v, ampak po štoru se zraša pnti da bi nam bil pokazal po vodilih Horsky-tovih turšico saditi. Ker pa so se družtvinem vertu na Poljanah perje za perjem tako, da so sicer vse peresa gori letos vse delà zakasnile in še domá ta skušnja tabart ni mogla je tedaj povabil vse kmetov viditi. naj pridejo v Mokric vse turšice vsejali, se obernjene, pa se ne sprimejo v terdo glavo ampak Poljanah opraviti Gosp Peške s svojimi konci tako rekoč streho delajo čez serce j ktcrim je mar to obdel štori zrastejo poldrugi 5 tudi čevlja visoki. Mesca augusta (velicega serpana) se mu obira perje in se loH rabi kakor na\adno zelje; štori pa so kaj dobra zimska hrana za živino, ker se jih toliko pridela ka- d lesa Čfodbo ucecega vsikdar tako izobraževali, da Ab liro, ktero Centaur prebi na Cent jase večkrat pa tudi mali Po našem mnenji, kakor kor krompirja, kterega ti stori za molzno in pKavno AhiJes živino na tečnosti še presežejo. Na Nemškem okoli smo že rekli, ta podoba očituje Vi«nu-ta Sachsen-Altenburga pridelujejo ta kapus in ga Da je podobar napravil mu konjske noge, je hotel zazna njegovo zeno. obdelujejo ravno tako, kakor mi svoje zelje. movati njegov element Kot K ima V • v Starozgodovinski pomenki Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) Značajna lastnost ernblemov in drugih atributov podob na rimskih kamnih v Noriku in Panonii najdenih je tudi cvet lata, lota, lotos. V lotovém cvetu, v kterem vsako seme, prej kakor cimi, že nekoliko popolnih listicev ima do, in znamnje vode konja, pišalko, tudi s p lun ko ga nahajamo v indiških pagodah sedečega na basnoslovskem vel-bodu (kameli) na herbtu s kriloma. Več od tega na drugem mestu. kamen se najde v sekovskem gradu pred- na kterem Ovnu na- Pa se stavlj drug ovna, ki se koncava v sedí m o ž k oseba. v levi k r o g 1 o io p e r j i rep deržeča y sprot pa je vpodobijeno lot i no nogama dotika. Tudi na tem kamnu ni razločil, in možko osebo za žen kterega se oven z "•osp » Knabl k pogleda! pol; rekši y da je to ali Nereida, ali Dorida, ali Oceanida ali pa ka kosna drug morska nympha, in opirajoč herkulanske daja natura spoznati pervenstvo svojih, proizvodov 1 tega del je služila Indom za podobo rodivne naturne i Za moći slike morskih nymph 2 Pa kdor je herkulanske podobe P pogledal in tudi podobo na našem kamnu , ta bode iz ognja in vode y ali y kakor Paulin pravi: „fuit symbolům na pervi pogled » vidil neskončili razloćek v podobšini Pri « 2 virtutis generativae ex colore et humore procreatricis Ker po mislih starih Iudov ste bile za rođenje (stvarenje") toplota in mokrota potrebne in se obojne nahajate v tem povodnem cvetu, kteri zatega voljo se veli tama rasa od besede ta mara, voda, pad m a od p a d, ire, fluere, nota- , currere, fluere (primeri slov. mera Knabelnova tedaj ne velja, pervič, ker človeska p> doba ni ženska, drug ker žival misli ličen y ampak ovt tretj ker način ni bik, kakor Knabl cele podobe je raz- četertič, ker herkulanske nymphe ne d krog fiog, teči, Sarasa odsar ire v rokah in tudi za atribut n majo cveta lote 3). Torej ta podoba ne predstavlja druzega, kakor ogenj in vodo, oven currere 5 ire m fluere) 5 Ambhanika, ambodhža, to je: v vodi rojena. Vodo je imel Ind za pervi zivelj, zato lote ni samo imenoval po vodi zavoljo njeno rasti v vodi, temuč tudi ker mu je lota bila zaznamek rodivne V starih jezicih pa nahajamo pomene: rođenje in . zato se ta cvet tudi veli ka- znamnje Shiva-ta, predstavnika ognja (zato v indiških ve-žah je obrisan, kakor na ovnu jašé) , rib a znamnje Visnu-ta predstavnika vode, in lota predstavnika mokrotě in toplote. Krogla je podoba zemlje, klera je kar posebno rodivna moč. t moči. Takosne krogle nima samo nska Shiva Baba v rokah. temuč tudi indiški Višou in Shiva 4 hotenje v edinem pomenu mala od kam, a mare, 5 concupiscere y desiderare 3), dalje (Dalje sledi.) bcliebt lotos od lat, lad, desiderare, gerški hotog 4 begehrungswurdig, slov. lotiti se~ česa poželeti, zato še stari Slovenci na Štajarskem pogosto molijo deveto bozjo zapoved: „Ne loti se svojega bližnjega žene , namesto „ne Ozir po svetu Krušno drevo. 5? - . ----------- 7---------JJ- poželuj svojega bližnjega žene". V semitiškem jeziku po- ]ya markvesanskih otocih tistega delà sveta, ki se Au- meni lot parturire, in zdí se mi, da je to izvirniši pomen. gtralija imenuje, raste krušno drevo (Brodfruchtbaum), Vse indiske božanstva, ktere so predstajale ognji m vodi -v, — -©-j- — ki je mogočno, visoko drevo in razpenja svoje veje deleč imele loto za symbol, ali deržece jo v rokah, 0d gebe. Perje njegovo je veliko in po robéh tako izrez - y SO ali na nji sedeče. Tako tudi vidimo na enem sekovskem ljano umi uw Uji UVUWW. **•■»" *»"*"■"' "" ---— " ------- 1JUUU , kâkOT k reze lj ci II U 9 i 11 guopgj, 11U JJtlJVy V V III , opi V» — kamnu Višnuvo ženo na loti sedečo in Višnuta možo-konja minja svoje pisane barve tako, da jih je kaj lepo viditi. gospej Ko perje veni spre (konj 9 neptunska žival, je symbol vode) zeno objeinajo Izlicnega perja si napravljajo domaći marsiktere lišpe. Sad čega, v levici pa liro deržećega 5). Gospod Knabl je po tega drevesa je po velikosti in unanji podobi enak našim . « • v m m m « m V • « • m m • J_ svoji znani šegi to podobo tako razlozil: ;,Ein Mann mit Rossfussen in der Linken eine Lyra haltend » umfangt emen andern Mann (sic!) in sitzender Stellung". Akoravno je ta iep0 bel, ,*n vè8 kar kamen poškodovau, vendar se lahko pozná, da je objeta dinam, le tistih rajd podolgoma, kakor jih imajo dine, on nima. Lupina je osmi del pavca debela. Olupljeni sad je je, razun serca, v kterem peške tičé. je jedljiv. Vendar ta krušni sad ni pred za vžiti, do ------- ,-----------7 -----^------ - r — 7 * - ako je v potrebi 9 kak opravljivec bližujega gerdí odštevaj (subtrahiraj) 9 če ti 9 razštevaj (dividiraj) med uboge, će te je Bog blagoslovi! z bogastvom; treba odgovora: dobro svoje prijati^, pa ne štej jih, kadar si v sreći jih le v nesreći. 9 štej štej Novičar iz austrijanskih krajev kdo naj mu potrebno omiko delí? Kar zadeva dušo, ga podučava duhoven pastir ; kar zadeva poljodelstvo, ga ući kmetijska družba. Kar pa vraže tiče, ajdovske šege in nemarne navade, naj gauči sola in kdor kaj prida vé in zná. Kdor z ljudstvom već opraviti ima, kdor ga podučuje v mladih letih, kdor mu tako spod rok kakor skerbi za dušno in telesno srećo, tistemu se naj bolj spo- kratkem okoli 12.000 vagánov kor uze (nove po 3 fl. 24 , kar duh v nemarnosti zaderžava, do 30 krajc.) in blizo 6000 vagánov pšenice (valaške po 1% Siska 10. maja. Ceravno žitna kupčija ne gré vec , je bilo vendar ob konec unega mesca dobi, da odpravlja vse kar naj pred dušo spridi, potlej pa še časno srećo vzame. 5 15 do 6 15 kr., pančovske po 5 Še imenitnejše pa jeprasanje: kako se pomaga? Re- 15 kr., temeške po 6 kel sem že, da bi se bilo že gotovo kaj več pomagalo, ako bi pripomočki tako lahki in odkriti bili kakor niso. Koliko Kdor pa hoče teroje z njiv spraviti, ni dosti, da požarna .45 do 6 30 do 45 kr., banaške po 7 do 7 fl. 15 kr.) nekaj na špekulacijo, nekaj #na Krajnsko ^ i ■ ^ y prodanih, in še več bi se je bilo spečalo, ako bi Terzacani ki še ne vejo: kje vzrok tolikanj rev in nadlog tičí ! kaj več veselja do nakupovanja kazali. Iz Karlovca se , da ne gré koruzna cena več tako na kviško kakor pise redi, tudi ne pomaga, če pri polti poseká; komaj spomlad je šla poslednji čas; nove koruze po 3 fl. do 30 do 50 pride, je ze spet vse obrašeno« Kdor hoče slabe šege od krajc. pravljati, ne bo 5 naj lepše pa po 3 fl. 57 kr., je lahko kupil kolikor - - _ _ « m V m S V 1 • V . « « zmirjal ljudi toliko za tega voljo, kar koli je je kdo hotel, in ker od morja se ni nic slisati, da so ravno storili; ako ima pamet in pripomočke, si bo pri da , jih na drugo pot spravi 5 da jih drugič reve spet padala. zadeval ne zadenejo. Pri takih rečéh ne pomaga o čitanje, am pak le škoduje, ker dostikrat tisti, ki ^a je nesreća za po žitu kaj prašali, bo pred ko ne žitna cena počasi 1z Gradca 12. maja se piše v dunajski „Gesch. Ber." sledeče: „V tem ko v doljni Austrii, na Ogerskem in La Od obleke Kalmukov ima tudi pri nas tisto debelo zimsko škem slaba vinska letina žuga, se prićakuje pri nas na Yř ■ ii B H uii R il I li _ . u »i . _ ^ -s. sukno imé, ki se mu kalmúk pravi iz enacih bornih plalit. ker Kalmuki nosijo plajšče ? Štajarskem dobra. Dosihmal ni terta nič škode terpela (?), in ceravno ne bo obilo vina, ga vendar tudi celó malo ne 160 bo, ako ne pride vprihodnje kakošna uima čez terto. Tudi in angležke, ki so se unidan na morje spustile, so se spet sadja se prav veliko (?) prićakuje, in sadje pri nas veliko pred Sevastopolj vernile; lord Raglan pa je pisal, da zdaja, ker dosti mošta iz njega narejamo. Rçci pa mo- 10. dan t. m. so Rusi dvakrat z veliko silo udarili nad , da štajarske vina, dokler so mlade, niso pripravne desno stran grabnov, pa so vselej nagloma nazaj zapodeui bili. — Angležko-francozke ladje so že spet na izhod- ramo za izvožnjo v ptaje dežele in tedaj dosihmal nimajo nobene posebne vteže na vinsko ceno po svetu. Dandanašnji njem morji; ali bojo letos kaj već opravile kot lani, se se memo druzih let veliko manj vina povžije; vedni premen ne vé; toliko pa je gotovo, da novi ladijni poveljnik še ni vremena (?) in pa pomanjkanje dnarja je tega krivo. a Iz Ljubljane 18. maja. Iz Dunaja smo zvedili, da svitli veliki skof in knez goriski gg. dr. Andrej Gollmayer bojo prihodnji teden Dunaj zapustili in da bi utegnili v saboto pred Binkoštmi v Lj ubija no priti, kjer bojo v nedeljo po Đinkoštih slovesno posvećeni. Z Ljubljane. Sejm ljubljanski je pri kraji; preteklo sredo opoldne je magistrat 5) frengo « pred mestne hiše spravil, kar je bilo znamnje konca dolgočasnega sejma i zares dolgočasnega! ker, čeravno ves sejm ni bil veliko vreden in je bila sploh kupčija majhna, so posebno zadnji teden kramarji le eden druzega gledali in eden k druzemu vas hodili Če na Dunaji ee celo od tega govori, da bi letni sejmi popolno jenjal živa potreb i da bi se v Ljublj 9 14dnevi okrajšali na en ted 9 bi bila pač saj dolgočasni da bi pa se gostivnice pri- tožiti ne mo in kramarjei r a z t e g n i 1 da jim potem odide zaslužek od tergovcev 9 V ce tud sta dva sejma krajš 9 na en teden to je naj bi se 3dnevi vsak sejm naj bo od pondeljka do sabote. Mi ponavljamo to v imenu t pinčenih (martranih) terguvcov, ki 1J0 da bi naša si. kupčijska zbornica za to premembo si prizadjala 9 saj ona ravno tako, kakor mi, dobro vé, da se danji časi niso več nekdanji, in da tudi čas je d noče in da tisto, celi cas ostati, naj pa pred domu gré a 9 ne kdor veljati v Novičar iz raznih krajev Odkar ste angležka in francozka vlada zavergle od austrijanske vlade nasvetovani predlog zastran mirne sprave z rusovsko in ste angležka in francozka vojskine strune spet hujše napéle, je stopila vsa ta zadeva v novo dobo, ktere izid je zdaj še popoinoma neznan. Iz Dunaja se piše, da pri teh navskriž-mislih bode austrijanska vlada tišti del turškega cesarstva, v kterega brambo se je zavezala s svojo armado branila, al v napad Rusije se ne bo spustila, ako jo Rusija pri miru pusti. Da se Rusi na hudo vojsko pripravljajo, je oćitno iz novega ukaza cara Aleksandra 9 je bil te dní oklican in kteri veli, da je zdaj carstvu popolna armada na suhem in na morji neobhodno potrebna ; za tega voljo se bode novo rekrutiranje (v zahodnih deželah po 12, povsod drugod po 7 mož od 100) mesca ju-nija začelo, ki mora končano biti mesca julija. Kmalo potem se je razglasila tudi novica, da je dozdanji minister stva predsednik Neselrode odstopil in namesto njega grof Tolstoj izvoljen; od druge strani pa se terdi, da Neselrode je kar je bil, in da Tolstoj, ki je sedanjemu caru, ko je še carević bil, v diplomatičnih opravilih poma- gal 9 je zdaj le za ministra vunanjih zadév postavljen. Zdaj so zapisniki dunajskega zbora znani; v?e to, kar se je ze prej vedilo, se v njih bere in očitno vidi, da Rusija nikakor ne do v o li, da bi se ji oblast na čcrnem morji kaj okrajšala. — Poljci v Parizu so vsi židane 9 ukazal „fantom nožev brusiti", kakor Karliček lani. y Ce bi se v sedanjo vojsko se naš cesar in kralj pruski spustila bi bile skor vse tište imena cesarjev in kraljev v ti voj ski, kakor v veliki pred 40 leti, namreč: Napoleon Aleksander, Franc (Jožtf) in Friderik Vilhelm 9 le namest angležkega kralja Jurja je zdaj kraljica Vik- v Krimu ostati, ker je toria. Angleži mislijo dolgo vlada naročila veliko semen (travinih in zelenjadnih) tje poslati za obdelovanje rodovitnih krajev. Sultan je od pustil kristjanom glavni da vek (harač) in jih bo jemal vprihodnje tudi v armado, toda v posebne kardela. Pianori-ta so v pondeljk zjutraj ob 5. v Parizu ob glavo djali. V torek je cesar Napoleon s slovesnim nagovo rom odperl obertnijsko razstavo. Pogodba za zvezo austrijanskega na Dunaji podpisana. tako zlo zbolel. da bo težko se ozdravil. in rusovskega telegrafa je bila 15. t. m. Serbski general Kn i ča ni n je spet Romarji iz Jeruzalema so prišli srečno v torek v Terst nazaj. V Lignicu na pruskem Slezkem je policija razglasila, da vsakdo, kdor domá ali zunaj doma kakošnema beraču kaj daruje, mora 3 tolarje kazni plaćati. Na to vižo se hoče konec storiti pohišnemu ali popotnemu beraćenju; resnično ubogi naj se oglasijo pri policii. i Kjer večno Je srečno In sveto nebo Tam hoće Bog Oče, Da angel' pojó. Planina Se zgrinja U tičjemu zbor' U travi Napravi Jo murenčev kor Na polji U doli Skerjanček žgoli er h petji Radi pojimo i 9 9 Uneti y Člověka želí. Pri tičih Po gricih Zapojmo glasno; Okoli Po polji Pa ravno takó. U hiši Naj sliši Mladine se glas. Prepeva. Prideva Naj sivcek svoj bas V sladkosti, Britkosti Zapojmo enó; Saj tudi Labuđi U petji merjó. Nedolžen, Pobožen U petji živi. Kdor tuta In muta, Ga prida nič ni. Neslani, Zuzdani, Le ti naj molčé; Saj šoga Uboga > J Med slavce ne gré Poženčan. f Stan kursa na Dunaji 16. maja 1855. 5 0 / Obligacije deržavnega dolga 4 3 0 1 99 99 99 79 69 62 49 i/ 4 fl. 1/ 4 Oblig. 5% 27* » 39'/4 od leta 1851 B95 volje, odkar jim je cesar Napoleon unidan na njih pismo Oblig.zemljiš.odkupa5°/0 72'/ fledeče odgovorili „Vaše pismo me je moćno ganilo; pri- Zajem od leta 1834 čakoval sem od Vas kaj tacega. Dozdaj nisem za Poljsko mogel tega storiti, kar bi bil rad storil. Al kakor danes 19 V 99 99 99 2 99 Esterhaz. srečkepo 40 fl. Windišgrac. „ „ 20 ■MHMiriMfe 20 10 Waldštein. 99 19 99 99 Keglevièeve „ n Cesarski cekini. . 99 99 99 si y4 a. 29% » 28 V2 * 10 „ 5 fl. 50 99 99 r> 1839 217 116 99 99 Napoleondor (20 frankov) 10 fl. 4 Suverendor .......17 fl. 24 Ruski imperial.....10 fl. 15 Pruski Fridrihsdor . . . reci stoje, smem upati, da bi Vam utegnil korišten biti ko z loterijo od leta 1854 1005/ Angležki suverendor lOfl.38 12 fl. 37 8 99 9 nadaljajoć delo tistega, ćigar naslednik sem « V tem 9 národní od leta 1854 84 y Nadavk (agio) srebra: 8 99 na 100 fl. 28 V, fl se zunaj vojske veliko govori in piše, se pa v vojski le malo opravlja. Goršakov naznanja iz Krima od 8. t. m., da je bombardiranje precej zr»»erno in da la<1ije francozke Loterijne srećke V Terstu 16. maja 1855: 38. 74. 17. 10. 1 Prihodnje srečkanje v Terstu bo 30. maja 1855. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis JNatiskar in záložník: Jožef Blaznik