mA glasilo ravenskih železarjev
Leto XXVII
Ravne na Koroškem, 20. marec 1990
Posodobiti sami sebe
Vsak večji nemir med delavci v železarni (nedavna grožnja s stavko) razkrije vrsto neprijetnih dejstev. Ob pomiritvi jih z olajšanjem odrinemo na stran, srečni, da so nesoglasja mimo in se je delavska nejevolja unesla. Ni videti, da bi sledila temeljita analiza, dobljene ugotovitve pa da bi zaradi preventive vgradili v naše vsakdanje obnašanje, posebno v medsebojne odnose vodilni - delavci, strokovne službe - proizvodni obrati.
Mnogokateri klic na 6304 kot tudi prve, še ne kultivirane grožnje s stavko namreč kažejo, da med nami nenehno tli nikoli preseženo nezaupanje fizičnih delavcev do »administracije«, da je uravnilovka izredno trdoživa, da zunaj neposredne proizvodnje zlepa ne priznamo komu spodobnih plač, posebno pa smo alergični na delo in plače voljenih funkcionarjev.
Ob tem je prikrito zmeraj bolj navzoča tudi negotovost o lastni socialni varnosti. Kar se je še pred letom, dvema zdelo nemogoče, se danes dogaja v Mariboru, jutri se lahko kje drugje. Smo res tako veliki in neranljivi, da se kaj podobnega ne more pripetiti tudi nam?
Če pobrskamo po literaturi, ki razlaga pretekle politične in gospodarske zablode v naši državi, hitro najdemo nevesele napovedi: tehnološki viški v podjetjih najprej nastanejo na rutinskih delovnih mestih, pri mladini brez izobrazbe, pri ženskah in starejših delavcih. Ob podobnih preobrazbah gospodarstva, kakršna se zdaj dogaja'v naši državi, je v ZDA 1. 1982 35 milijonov Ameri-
čanov živelo na meji revščine.
To so dejstva. In če smo februarja z razumom ter s poslednjimi rezervami še vzpostavili ravnotežje v podjetju, to nikakor ne pomeni, da je nekdo izumil uspešno igro za težke čase, ki se ji reče: malo bomo pogrozili, malo poštrajkali. pa nam bo uspelo. Zmeraj znova. Žal je resnica ravno obratna: ne bo uspelo, ker rezerv ne ho več.
Zato je, nasprotno, mnogo bolj razumno sprejeti trdo resnico o kriznem stanju, ki ne more miniti v nekaj mesecih, v državi pa niti v nekaj letih. Vzporedno gre privajanje dejstvu, da smo ves čas po vojni hudo 'prenapihovali vlogo neposredne proizvodnje ter močno fetišizirali delavce, ki opravljajo rutinska fizična dela. Zato je za vse nas nujno vedeti, da delavec, ki noče posodabljati svojega znanja, prej ali slej postane ovira pri razvoju lastnega podjetja. Delavcev pa, ki si resno prizadevajo za pridobivanje novih znanj, ki so se sposobni zavestno vključevati v osvajanje novih proizvodnih programov, ki za dobro podjetja tudi spremenijo kako navado in ki znajo v hudem času ceniti vrabca v roki, takih delavcev nikoli noben pameten direktor ne bo dovolil uvrstiti med tehnološke viške. Brez takih delavcev namreč ne more delati in uspevati nobena tovarna.
Če parafraziramo Kardeljevo misel, da človeku sreče ne more dati ne država ne partija, moramo dodati:
človek mora vzeti sebe v svoje roke in se posodobiti sam. Ne bo tega storila namesto njega nobena stranka in noben sindikat.
IZ VSEBINE
• Iz dela sindikata • Pomembna prehodnost • Z januarjem nismo zadovoljni • Oskrba z energijo v januarju • Vodja 30 moškim • Kadri v številkah • Evropski delovni čas • Napredovanje in razvoj zaposlenih
• Kaj smemo vedeti o titanu • Relacijska baza podatkov in relacijski jezik SQL • On-line sistem • Inovacije vjanuaiju in februarju • Uredniška beseda • Kultura • Rekreacija in šport • Kadrovska gibanja
• Ime rože
Sodelavkam za praznik vse dobro!
Sodelavci
IZ DELA SINDIKATA
DVA SINDIKATA!?
Odkar v Informativnem fužinarju pišemo o sindikatu, v tej rubriki nikdar ni bilo dvoma, za kateri sindikat gre. Bil je to naš, fabriški sindikat, zdaj že nekaj časa imenovan svoboden. Tokrat pa je zgodovinska prelomnica, kajti od februarja se v železarni pojavlja še alternativa, imenovana neodvisni sindikat. Oblikovala se je po ustavitvah dela sredi februarja, ko uradni (Kakerjev) sindikat ter predstavniki sindikata v OE Industrijski noži in Orodjarna niso mogli najti skupnega jezika na več področjih.
Zakaj razcepitev?
Ker je v železarni vrelo (nezadovoljstvo delavcev z OD, prejetim 15. februarja), ni bilo časa za medsebojna prepričevanja, pač pa je bilo treba ukrepati. Ukrepati pa se je začelo po dveh tirih.
Predsednik 10 konference sindikata Branko Kaker je takoj sklical izvršni odbor in še posebej vse predsednike. Imenovali so stavkovni odbor, v katerem so: Branko Kaker, predsednik, Franjo Kocen, namestnik predsednika, ter člani Berta Pori, Darko Marinč, Branko Čuk in Anton Vušnik. Ta je strnil zahteve delavcev vil točk:
1. Zvišanje OD za 50 %. Za toliko so v tem času porasli tudi življenjski stroški (v času zamrznitve).
2. Znižanje prispevnih stopenj na maksimalno 30 % od bruto OD.
3. Zmanjšanje dajatev za gospodarstvo, saj to ne more biti konku-
renčno, ker je dvakrat obremenjeno (dajatve za nerazvite, SLO, prispevki za razna združenja, gospodarska zbornica itd.)
4. Zahtevamo program prerazporeditve, tako da bodo vsi delavci v železarni produktivno zaposleni v
1.	1990, s tem da se izboljša organiziranost in učinkovitost dela brez odpuščanja delavcev.
5. Zahtevamo znižanje stanarin in centralnega ogrevanja na raven novembrskih cen, saj se v tem času OD ni povečeval.
6. Zahtevamo drugačni vrstni red plačevanja obveznosti. Najprej poravnati obveznosti zase, nato pa za ostale.
7. Zahtevamo, da se ugotovi finančni uspeh prehoda na evropski delovni čas. V nasprotnem primeru pa ne obremenjujmo ljudi še z dodatnimi problemi, ki sledijo iz tega (prevozi, varstvo otrok, šolarji, prehrana).
8. Zahtevamo preverbo plač za obdobje dveh mesecev (december, januar). Če bodo ugotovljene napake, zahtevamo poravnavo plač delavcem.
9. Kateri so tisti proizvodni programi (22) poslovodnega odbora, kdaj in kako se bodo uresničevali v letošnjem letu?
10. Katere institucije in društva financira Železarna Ravne in kolikšna so ta sredstva?
11. Zahtevamo preverbo plač voljenih funkcionarjev v občini in
republiki ter njihovo zmanjševanje kakor tudi zmanjševanje števila funkcionarjev.
Za izpolnitev teh zahtev je postavil rok 3. marec.
Poslovodni odbor Železarne Ravne je na zahteve takoj reagiral. Razporedil jih je v tri sklope:
a) zahtevek po višjih plačah
b) zahtevki, rešljivi znotraj podjetja (4., 7., 8., 9., 10.)
c) zahtevki, rešljivi zunaj podjetja (2., 3., 5., 6., 11.)
Konec februarja, ko to pišemo, je bil uresničen prvi zahtevek, vendar s kompromisom. O realizaciji drugih bomo še pisali.
Kljub tako - po nekaterih ocenah - dobremu in hitremu reagiranju sindikata na nastali položaj, pa nekateri delavci s potezami niso bili zadovoljni. Resnici na ljubo je treba zapisati, da niti ni šlo toliko za trenutno nezadovoljstvo, pač pa menda nabrano iz vseh let dela uradnega, »s politiko zlizanega sindikata«. Od tod ukrepanje po drugem tiru.
Jedro novega, alternativnega sindikata se je tako oblikovalo v OE Industrijski noži in Orodjarna. Imenovan je bil posebni stavkovni odbor (pred uradnim sindikalnim,_ a mu potem ni bilo v interesu združiti se z njim), v katerem so bili Adolf Petrič, Robert Zmrzlak in Drago Semernik, vsi iz Nožev. Zahtev tega odbora, naslovljenih na PO, je bilo le šest:
1. Zaščita delavskih pravic izplačila OD - dvig OD za 50 %, vseh 50 % pa se naj vnese v osnovo, ne pa v dodatke.
2. Zmanjševanje prispevne stopnje na največ 25 %.
3. Zmanjševanje administracije v Železarni Ravne in na občini za 50 %.
4. Znižanje stanarine in centralne kuijave na novembrsko raven (ker so plače tudi novembrske).
5. OD se naj deli po znanju in delovnih sposobnostih.
6. Zakaj je bil OD nižji kot prejšnji mesec.
V čem je razlika
Pomembno se ti zahtevki od zahtevkov »uradnega« sindikata razlikujejo le v tem, da imajo zahtevo po 50-odstotnem zmanjšanju administracije, medtem ko je zahtevki konference sindikata nimajo.
Kot je poudaril eden izmed članov stavkovnega odbora v Industrijskih nožih Adolf Petrič, ki smo ga, zavedajoč se, da si pred dejstvi tudi v uredništvu nima smisla zatiskati oči, naprosili za kratko izjavo v zvezi z drugim sindikatom v železarni, pa do razpotja ni prišlo izključno zaradi zahtevkov. Adolf Petrič je povedal: »Čisto normalno je, da delavci pogrešamo sindikat, ki bo varoval delavčeve pravice in delavcem omogočil, da se bodo lahko posvetili svojemu delu, ne pa da so obremenjeni z drugimi stvarmi, ki se ne tičejo njegove strokovnosti. V zdajšnjem sistemu si odgovoren za vse, tudi za tisto, česar nisi naredil. Zato si preobremenjen in nisi skoncentriran na svoje delo.
Glede na to, da stari sindikat ni prišel do realizacije idej, kijih dejansko podpiramo tudi mi oz. ta stavkovni odbor, nam ni preostalo drugega, kot da začnemo ustanavljati tak sindikat, ki bo usmerjen samo
k delavcu in njegovim problemom. Zato smo začeli zbirati podpise in do konca februarja smo jih zbrali že okrog tisoč.
Za stari sindikat vemo, da je bil podaljšana roka političnih struktur, mi pa bomo samostojni - to je bistvena razlika. Sindikat enostavno ne more biti plačan od delodajalca, ker je potem od njega odvisen. Naš sindikat bo neodvisen, financirali se bomo sami iz sredstev članarine. Zaposliti nameravamo pravnika s prakso, ki bo reševal probleme zaposlenih.
Torej med programom starega in našega sindikata ni razlik, razlika je le v tem, da stari sindikat sedi na istem stolu kot vodilni ljudje, mi pa bomo samostojni. Ker je bil stari sindikat odvisen, s svojimi predlogi in idejami ni mogel priti na zeleno vejo, ker se je ustvarjalo nezaupanje. Ni igral vloge, kot bi jo moral igrati za varstvo delavca in elementov, ki ustvarjajo zadovoljstvo delavca. Pri petih štrajkih sem sam videl, daje sindikat nemočen.
Od starega sindikata se bo naš razlikoval tudi v tem, da naše sredstvo za dosego cilja ne bo štrajk. Menimo, da s tem, ko delo prekineš, sebi nekaj odrežeš. Zato zagovarjamo normalen odnos do dela in ga bomo tudi od vseh zahtevali, tudi od poslovodnega odbora. Vsak bo moral storiti, karie v njegovem opisu del in nalog. Če ne bo, bomo proti njemu zakonsko ukrepali. Delali bomo torej na osnovi resnice in resničnih dejanj oz. rezultatov dela. Na kompromis bomo pristali le, če bo prišel z naše strani.«
Poskus komentarja
Zapisano je že danes gotovo težko komentirati. Kljub temu pa lahko v premislek izpostavimo vsaj dvoje.
1. Kot pomembna se v sindikalnih dogodkih Železarne Ravne pokaže razlika med povodom in vzrokom. Februarsko nezadovoljstvo z OD je bilo samo povod za razcepitev, vzroki pa so že zelo stari; sploh ne^ segajo samo v Kakerjeve čase, pač pa vsaj že v Makove in Miklavčeve, ko se je sindikatu že očitala odvisnost od poslovodnih struktur. Čas, v katerem živimo in ki je čas revolucionarnih sprememb, pa je logično povzročil, da je sodu izbilo dno. Zato je neupravičeno in nesmiselno, da bi si zdajšnje vodstvo »uradnega« sindikata v železarni očjtalo, daje prišlo do nastalega položaja predvsem zaradi njegovega konkretnega (ne)dela.
2. Kot je nakazal sogovornik Adolf Petrič, pa bo tudi za novi neodvisni sindikat pomemben čas. Tudi širše, v slovenskem prostoru, je namreč v zvezi s tem še ogromno odprtih vprašanj oz., kot je Jelena Gačeša zapisala v Sobotni prilogi Dela z dne 24.2., na tem področju nismo prišli dlje »kot do načelnih usmeritev in meglenih zamisli«.
Zato se je mogoče malo bati, da prav v Železarni Ravne pri tem »nosimo fano«, čeprav so spremembe nedvomno nujno potrebne. Ker jih obljublja tudi stari sindikat, zna biti boj med starim - svobodnim in novim neodvisnim sindikatom v Železarni Ravne še hud. Upajmo, da bo tudi fair.
Helena Merkač
PREIZKUŠANJE HIDRAVLIČNEGA KLADIVA
Pnevmatični stroji, obrat PE Obdelava, imajo organizirano učinkovito servisno službo na terenu, pri kupcih in v lastni delavnici. Trenutno popravlja stroje pri kupcih en sam serviser, ki mu po potrebi pomagajo monterji iz obrata, isti pa servisirajo tudi okvarjene stroje, ki jih kupci pripeljejo na popravilo v železarno. Tu popravljene stroje tudi prei/kutajo. Na sliki: preizkus hidravličnega kladiva TRH 800 na hidravličnem agregatu Belt.
M. P.
Pomembna prehodnost
Z 22. SEJE DELAVSKEGA SVETA
V četrtek, 15. februarja, je bila ena mrtvejših sej delavskega sveta železarne. Čeprav je bila menda predzadnja v tem mandatu, se ni odlikovala niti po vsebini dnevnega reda niti po kakovosti razprave.
Na dnevnem redu je bil sprejem dveh osnutkov - Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika o plačah. Nedvomno sta oba pravilnika za zaposlene nadvse pomembna, zato pa je še toliko teže odgovoriti na vprašanje, zakaj ju sprejemati pred izvolitvijo novih samoupravnih organov in ju dajati v javno razpravo v času, ko je zaradi reorganizacije v železarni marsikaj v zraku, nedorečena pa je tudi republiška zakonodaja.
Predlagatelj zatrjuje, da nov pravilnik o delovnih razmerjih potrebujemo zato, da bomo imeli namesto 30 tozdovskih enega za celotno podjetje, da bodo poslovodni organi lahko delovali po Zakonu o podjetjih, in ker je »pravilnik po treh mesecih smotrneje dopolniti kot pa za ta čas uporabljati nenapisana postopkovna pravila.«
Menim, da je o nujnosti teh razlogov mogoče tudi dvomiti, še posebno, ker stvari od sprejema statuta podjetja tečejo, kakor le-ta določa, ne da bi zaradi starih pravilnikov koga kaj bolelo, in bi bilo mogoče ceneje za prehodno obdobje nenapisana postopkovna pravila pač zapisati, kot pa da vse moči in pozornost kolektiva usmerjamo v oblikovanje zakonsko še nedorečenega (samo)uprav-nega sistema, pereče probleme proizvodnje pa puščamo ob strani. Sum-
ljivo smo podobni komunalcem, ki cesto asfaltirajo, potem pa novi asfalt razkopljejo, ker ugotovijo, daje treba cesto speljati nekoliko drugače ali vanjo še kaj vgraditi.
Takim podvajajočim se posegom se sicer želi izogniti sam predlagatelj, ki dopušča možnost, da pravilnika po razpravi, ki naj bi bila končana do 5. marca, še ne bi sprejeli, in to v primeru, da bi bil sprejem republiškega zakona že blizu. Tedaj bi razpravo obnovili.
Delavski svet se o smiselnosti takih samoupravnih aktivnosti ni spraševal in je oba osnutka brez bistvenih pripomb sprejel.
KAJ BO NOVEGA V PRAVILNIKU
O DELOVNIH RAZMERJIH
Delavski svet na osnutek pravilnika ni imel pripomb. Če bo tudi javna razprava šla tako mimo njega, bomo sprejeli Pravilnik o delovnih razmeijih, kakor je predstavljen v obrazložitvi, objavljeni v Vestniku delovnih skupin 20. februarja.
Tu razlagalec pogumno navaja, da je pravilnik očiščen nejasnosti, nedorečenosti in dvoumnosti ter je smiselno skrčen za 200 členov. Poleg delovnih razmerij ureja še izobraževanje, pripravništvo, proizvodno delo ter disciplinski del.
Delovno razmerje
Po novem bo delavec sklenil delovno razmeije s podjetjem in ne bo več vstopal v medsebojno razmeije
z drugimi delavci. Na konkretno delo ga bo razporedil direktor, ki bo pristojen tudi za vse prerazporeditve. Delavca lahko praviloma prerazporedi na izobrazbi ustrezno delovno mesto, v primeru »višje sile« pa tudi na manj zahtevna dela. Če delavec pri delu ni uspešen, ga lahko direktor tudi odpusti, vendar se prizadeti delavec lahko pritoži odboru za varstvo pravic, pri čemer se izvršitev sklepa zadrži do končne odločitve, ob prerazporeditvi pa ne.
Nova kategorija v pravilniku so presežni delavci; ta naj bi omogočila podjetju več podjetništva, vendar zakon ne dopušča samovolje direktorjev niti ne potiska delavcev v brezpravje.
V primeru, da so v podjetju presežni delavci, mora podjetje zanje najti možnost za zaposlitev v drugem podjetju, poskrbeti za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo oziroma za drugo izobraževanje. Če to ni mogoče, je delavec do dveh let upravičen do zajamčenega osebnega dohodka. Čepa si sam najde zaposlitev, dobi 24 odpravnin. Tistim, ki imajo starostne pogoje, je mogoče dokupiti do pet let zavarovalne dobe.
Delovni čas
V Železarni Ravne bomo še naprej obdržali 40-urni delovni teden. Letni koledarski fond razčlenimo z delovnim koledarjem.
Izmensko delo bo še naprej ostalo enako kot doslej. Pri premakljivem delovnem času bo po novem možen zamik še za pol ure - sedaj je obvezna navzočnost na delu od 7. do 12. ure, po novem naj bi bila od
7.30	do 12.30, delovno obveznost pa je treba izpolniti vsak mesec sproti.
Nepriljubljeni deljeni delovni čas, v katerem je doslej delalo le nekaj delavk Družbenega standarda, naj bi se s 1. aprilom razširil na delavke in delavce uprave. Ker bo to »evropski delovni čas«, ne bo več posebej plačana kategorija delovnega časa kot doslej.
Sicer bo zaradi potreb prevladovalo prerazporejanje delovnega časa, za kar bo pristojen direktor, nadure bodo izjema.
Letni dopust bomo na novo odmerjali po sprejemu republiškega zakona, zdaj uveljavljamo le določilo, da bo mogoče del neizrabljenega letnega dopusta (nad 12 dni) izrabiti (jo 30. junija naslednje leto (doslej le do konca februarja), krvodajalci pa imajo ob darovanju krvi dva prosta dneva nemesto enega. Za določene dejavnosti je mogoče dobiti do 7 dni izrednega plačanega dopusta.
Odgovornost za delovne obveznosti
Novosti tega poglavja so nastale na podlagi zveznega zakona ter osnutka republiškega zakona. To je bilo po predlagateljevem mnenju nujno storiti, ker je direktor postal disciplinski organ.
Delavčeva odgovornost za kršitev delovnih obveznosti je disciplinska, kazenska in materialna (odškodninska). Krivda se ugotovi v disciplinskem postopku. Zanjo izreče direktor javni opomin ali določi denarno kazen; najtežji ukrep, izključitev iz delovnega razmerja, izreče disciplinska komisija.
Pravilnik v posebnem poglavju govori tudi o varstvu pravic delavca.
PRAVILNIK O PLAČAH NAS VODI V EVROPO
Novi sistem OD v železarni strokovne službe že zelo dolgo pripravljajo (z njegovo vsebino smo se seznanili aprila 1989), zato lahko upravičeno upamo, da v njem ne bo več slabosti, ki so »odlikovale« dosedanji sistem nagrajevanja. Kot je bilo razbrati iz razlage, se naslanja na sisteme, uveljavljene v Zahodni Evropi, 27 plačilnih razredov pa naj bi bilo tudi dovolj, da bi se na svojem mestu našel vsak zaposleni v Železarni Ravne. Vendar bo pravo veljavo novemu pravilniku morda dalo-šele določilo o tajnosti plač, ki naj bi omogočalo pravično nagrajevanje po delu.
Osnovni element plače bo po novem plačilni razred, v katerega nas bosta uvrstili vrsta in stopnja zahtevnosti dela. Število delavcev v posameznih plačilnih razredih bo stalno. Delavec bo napredoval v višji plačilni razred, ko bo izpolnil določene kriterije; napredovanje bo predlagal pooblaščeni delavec. V primeru neuspešnosti bo delavec padel v nižji plačilni razred.
Iznad sistema plačilnih razredov bodo predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora.
Osebni prispevek bo izplačan kvartalno, polletno ali letno, njegova zgornja meja bo 15 % osnovne plače, višino pa bo določil vodstveni delavec na podlagi kriterijev, navedenih na ocenjevalnem listu.
Število posebnih pogojev dela se bo zmanjšalo za tri najnižje; tretja SPPD bo prešla v novo prvo skupino. Moč skupin se bo povečala za okoli 100 %, dodatek za PPD pa bodo prejemali samo neposredni proizvajalci, vključno z delovodji.
Dodatek za delovno dobo bo znašal največ 20 °/o, po 2 % na dve leti zaposlitve. Dodatki za izmensko delo bodo ostali nespremenjeni.
Za čas bolezni bo v varianti predlagana za 5 % nižja osnova kot doslej.
Pravilnik uvaja nov način plače za delo na dveh ali več strojih in za delo v skupini z manj delavci -v obeh primerih bo plača višja.
Pri osebnih prejemkih iz neposredne skupne porabe bo poglavitna novost (če bo sprejeta) ukinitev vseh ostalih plačil (nagrade ob jubilejih, upokojitvah itn.), ostal bi samo še regres za letni dopust in solidarnostne pomoči.
Pri osebnih prejemkih iz materialnih stroškov ni novosti (npr. za prehrano med delom, potne stroške, prevoz na delo, nagrade študentom na praksi, honorarji).
Kako bo novi sistem vplival na višino naših plač, bomo lahko ugotovili, ko bodo narejeni primerjalni izračuni, ki za delavski svet še niso bili pripravljeni.
Mojca Potočnik
Z januaijem nismo zadovoljni
Stanje z naročili se počasi izboljšuje, vendar še daleč ni zadovoljivo. V januarju smo dosegli plan skupne proizvodnje 84,8 odst. Za 10.775 t prodanih izdelkov smo iztržili 189,2 milijona din, kar je v poprečju 17,57 din/kg. Od tega smo prodali na domačem trgu 9.577 ton ali za 150,9 milijona dinaijev, izvozili pa smo 1.198 ton ali za 38,3 milijona din, kar znaša prek 3,24 milijona $.
SKUPNA PROIZVODNJA POD NAČRTOM
Jeklarna. Zaradi pomanjkanja jeklenega odpadka je od 20. do 27. januarja izpadla proizvodnja na 40 t el. pečeh. Proizvodnja je bila tako manjša za 2.650 t jekla, plan je bil dosežen le 91 odst. Sortiranje in zbiranje odpadkov po obratihje še vedno na zelo nizki ravni. Se slabše je pri ostružkih. Rezultat tega je v januarju prek 350 t zalog nekurant-nih šarž.
Valjarna je za planom zaostala 19,8 odst., pri gredicah 16,2 odst. Vzrok je predvsem v pomanjkanju vložka iz jeklarne.
V kovačnici so plan presegli za
3,2	odst. Posebej dober je bil asortiment za izvoz. Zgodilo se je prvič, da je bila izvozna cena precej višja kot cena na domačem trgu. Tudi stanje z naročili se je v 1. kvartalu izboljšalo, tako da je bilo na 1.200 t stiskalnici ponovno uvedeno 4-iz-mensko delo. Seveda pa so dobavni roki večinoma zelo kratki. Dostava vložka iz jeklarne je potekala po programu.
Glavni problem nedoseganja plana v jeklovleku je bil občasno pomanjkanje vložka, dovolj pa tudi ni bilo naročil. Tako so za planom zaostali 28,7 odst.
Skupno je tako PE Metalurgija dosegla svoj plan 86 odst.
PE Jeklolivarna še naprej primanjkuje naročil, saj je bil plan dosežen le 66,7 odst.
Ob podaljšani montaži stiskalnic zaradi nepravočasne dobave delov iz uvoza so v PE Stroji dosegli plan le 60,3 odst. Še vedno imajo nezasedene kapacitete v proizvodnji valjev.
V PE Obdelava so plan presegli v namenski proizvodnji za 4,7 odst. in v nožih za 3,3 odst. Zaradi visoke proizvodnje compond gredic in nezanesljive termične obdelave imajo težave z noži za razrez pločevine. Do izpada proizvodnje pa je prišlo tudi zaradi zamujanja del - storitev v drugih enotah (Stroji, namenska proizvodnja). V pnevmatiki še vedno primanjkuje naročil. Operativni plan so sicer dosegli. Tak plan so dosegli tudi v vzmetami.
PREDRAGI SMO
Januarski cilj izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen le 79 odst. Plan so dosegli le v kovačnici, orodjarni, nožih in armaturah. Vzrok nedoseganja je predvsem visok plan izvoza metalurških proizvodov, ki je bil načrtovan s predpostavko, da se bodo pozitivni tržni trendi iz zadnjega kvartala lanskega leta nadaljevali tudi v tem letu. Ti pa so se v začetku leta bistveno spremenili, in sicer so cene na zunanjih trgih zaradi padca cen legumih dodatkov padle, nasprotno pa so se naši proizvodni stroški zaradi precenjenega tečaja dinarja dvignili. S temi pogoji ne moremo zaključiti novih naročil. Posebej problematično je pridobivanje naročil za svetla jekla iz proizvodnega programa jeklovleka. Naše cene za ta jekla so tudi za 100 odst. višje, kot so jih pripravljeni plačati kupci.
Tudi na področju mehanske obdelave nam iz podobnih razlogov manjka naročil, in to za valje, pnevmatično orodje, obdelane ulitke in odkovke.
ZA DOMAČI TRG PREMALO NAROČIL
V poslovni enoti Metalurgija so ob pomanjkanju naročil v valjarni zaostali za planom 1,3 odst. Naročil primanjkuje za lahki in srednji paličas-ti program, bolj ugodno je z naročili za specialne profile. V kovačnici so plan presegli 10 odst. Za planom so zaostali le pri krčilnih odkovkih. Glavni problem nedoseganja plana v jeklovleku (zaostanek 17,1 odst.) je v zakasnelih dobavah vložka iz valjarne ter v slabem asortimentu naročil.
V PE Jeklolivarna primanjkuje naročil za celoten program, razen za specialno litino. Plan je bil dosežen
56.5 odst.
PE Stroji so v januarju dosegli količinski plan 79,3 odst., v vrednosti 50,9 odst. Ta razlika nastaja, ker kupci nočejo priznati novih cen za izdelke z zamujenimi dobavnimi roki. S tem v zvezi je največji problem z INA Nafto Zagreb, ki nam priznava le cene iz avgusta preteklega leta. Zasedenost z naročili se počasi izboljšuje.
Zaradi drobnega asortimenta so v orodjarni dosegli količinski plan
85.5 odst., vrednostno pa so ga presegli 29,9 odst.
Nožem primanjkuje naročil predvsem za brzorezno orodje. Na skladišču gotovih izdelkov je zaradi prepozne dostave ostalo 3,4 t nožev, plan je bil dosežen le 54,3 odst.
Močno zadolženost in pomanjkanje večjih javnih del lahko štejemo kot glavni vzrok, da prodaja v pnevmatičnih strojih še ni zaživela, kot bi morala. Plan je bil dosežen 66,7 odst.
Vzmetama je plan presegla za 7,9 odst., vendar to ni rezultat januarskega dela, saj je bila tu zajeta odprema okoli 20 t izdelkov iz lanskega decembra. Kljub preseženemu
tonažnemu planu niso dosegli finančnega. Vzrok so prenizke cene vzmeti za TAM Maribor.
PE Armature je prodala za 7,7 odst. s planom predvidene proizvodnje na domačem trgu. Naročil je trenutno dovolj, vendar kupci zahtevajo izredno kratke dobavne roke.
BREZ GOTOVINE JE TEŽKO NABAVLJATI
V januarju je prišlo do nerednih dobav starega železa predvsem zaradi naših dolgov in nerednih plačil ter nižjih cen, ki smo jih priznavali. Prišlo pa je tudi do 14-dnevnega zamika pri uvozu starega železa.
Podobno stanje je bilo tudi pri fe-rolegurah, medtem ko pri ostalih materialih ni bilo bistvenih težav. Pri nekaterih panogah seje ponudba v primeijavi s povpraševanjem povečala, predvsem pri tistih materialih, kijih kupujemo prek tehničnih veletrgovin. Nastaja pa problem pri zagotavljanju materialov s kratkimi dobavnimi roki za našo strojegradnjo.
Težavam, ki nastajajo, je torej glavni vzrok slaba likvidnostna situacija, zaradi katere ne zagotavljamo kvalitetnih in pravočasnih plačil. Še vedno pa tudi čutimo trend rasti cen, vendar v železarni v januarju pri osnovnih materialih nismo priznali novih povišanj, razen pri starem železu.
STRUKTURA DELOVNEGA CASA
V januaiju je bil delovni čas izkoriščen 75,40 odst, odsotnosti pa so znašale 24,60 odst. in so bile razdeljene takole:
letni dopust	6,08	%
izredno plačani dopust	0,36 %
službena potovanja	0,33	%
prazniki	8,24	%
bolezni	7,64	%
druge plačane odsotnosti	l’90 %
neplačane odsotnosti	0,05 %
Skupaj	24,60	%
Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,48 odst. in so bile glede na lanski december manjše za 0,14 odst. Tokrat so imeli največ nadur v orodjarni 2,76 odst., transportu 2,22 odst., v energetskih službah 1,62 odst., turizmu in družb, standardu 1,56 odst., kadrih in organizaciji 1,38 odst. V vseh ostalih enotah so bile ure v podaljšanem delovnem času pod enim odstotkom. Brez plačanih nadur so bili v jeklarni, TSD, vzmetami in komercialni službi.
UVOZ PREK KOOPERACIJ
V januarju smo uvoz realizirali v glavnem prek kooperacij ter praktično znižali kooperacijski saldo na minimum. Z inozemskimi dobavitelji repromaterialov, kot so ognjevzdrž-ni materiali, grafitne elektrode ter peski, se dogovarjamo za 6-mesečno kreditiranje letošnjih nakupov.
Zaradi znanih problemov na jugoslovanskem tržišču (nelikvidnost, zapore) se pri zagotavljanju redne proizvodnje pojavljajo težave pri preskrbi z osnovnimi materiali, kot so jekleni odpadki in legure, kar vodi k povečevanju nakupov iz uvoza ter povečuje zastavljeni plan uvoza s konvertibilnega tržišča.
ODDELEK POSLOVNA ENOTA	ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
	SKUPNA PROIZVODNJA ton		ODPREMA ton		FAKTURIRANA REALIZACIJA din		IZVOZ $		IZVOZ din		DOMAČI TRG din	
	jan.	zbir	jan.	zbir	ian.	zbir	ian.	zbir	jan.	zbir	jan.	zbir
JEKLARNA	91,0											1
VALJARNA	80,2		88,5		83.3		62.5		60,9		92, 8	1
KOVAČNICA	103,2		101, 7		110,5		162,5		158,0		105,6	1
JEKLO VLEK	71,3		68,2		67, 4		40,0		39,0		71,9	
P E METALURGIJA	86,0		88,2		85,2		67,6		65,8		90, 9	
P E JEKLOLIVARNA	66, 7		45,9		51,9		16,6		16,2		61,2	1
P E STROJI	60, 3		6 3,6		45,5		33,4		32,4		61, 7	
NAMENSKA PROIZVOD.	104, 7		115,2		113,2		-		-		113,2	
ORODJARNA	73,9		87,0		118,8		31,3		30,7		128,9	
- NOŽI, BRZOREZ. OROD.	88,9		71,4		69,7		99,5		96,6		57,1	
- GREDICE	134,7		-		-		-		-			
INDUSTRIJSKI NOŽI	103,3		71,4		69,9		100,0		97, 1		57,4	
PNEVMAT. STROJI	48,6		65,7		70,2		90,5		87,5		69,7	
VZMETARNA	95,5		104,5		104,8		74,5		71,1		108,7	
KALILNICA	-		-		85,6		-		-		85,6	
P E OBDELAVA	96,6		100,7		96,9		89,9		87,2		97,9	
P E ARMATURE	146,5		99,1		106,6		112,8		109,9		101,3	
STORITVE DRUGIH	~				106,2				-		111,5	
SKUPAJ PODJETJE	84,8		85,6		80,4		66,2		64,4	1	86, 4	
V PE STROJI SE NE BOJIJO ZA DELO
Stroji so edina poslovna enota v železarni, ki ima vse zmogljivosti za leto 1990 že zasedene z naročili. Kot je povedal direktor dipl. inž. Jurij Prat-nekar, jim je to uspelo v zadnjih dveh mesecih, in to z neposrednimi pogovori s kupci po Evropi in Ameriki, kjer je zanimanje za naše izdelke tolikšno, da se nam ni treba bati za delo. Seveda pa ne smemo sedeti doma in čakati na ponudbe, temveč si moramo delo poiskati sami.
Več kot 90 % je izvoznih naročil, le preostali del zmogljivosti bodo namenili proizvodnji za domači trg, ki se je v zadnjem času znova začel nekoliko odpirati.
Cene v izvozu so letos boljše kot lani, vendar so bistveno višje na evropskem kot na ameriškem trgu.
Naročil so v Strojih zbrali toliko, da s sedanjimi zmogljivostmi ne bodo mogli narediti vsega do roka. Zmogljivosti montaže bodo poskušali povečati z notranjo prerazporeditvijo, dodatno zaposliti vsaj nekaj monteijev, delno pa bodo dela oddajali drugim poslovnim enotam železarne ali tovarnam zunaj nje. Delo bodo dajali tistim, ki ga bodo opravili dobro in po konkurenčnih cenah, kar velja tudi za PE.
Naročila za leto 1990
Za Ameriko so ob koncu februarja že zgotovili stiskalnici DE 600 in EDE 250 za firmo E.T. Tehnology v Los Angelesu, naročene so še: dve stiskalnici (UHS 250 in 2 DE 1000) za Edgevvood Tool v Detroitu, dve 2 DE 800 za firmo MSI, pet 2 DE 1000 za Butler Metal Products v Kanadi ter dve 2 DE 1000 za firmo Midwest Stamping v Clevelandu.
V Sovjetsko zvezo so tri stiskalnice letos že odposlali, delajo še dve DA 600/400, naročenih pa je za letos tudi po šest stiskalnic DE 250 in DE 315 z bočno mizo in pet strojev DEE 630.
Za sovjetskega kupca morajo narediti še dva velika odvijalca.
Za italijanskega kupca bodo letos naredili po dvanajst manjših C stiskalnic tipov RAM 55 in RAM 85.
Firma Scharle v Veliki Britaniji je naročila dve stiskalnici VPS 200, za ZR Nemčijo pa bodo v Strojih naredili stiskalnici VPS 250 in VPS 315 za firmo Cord. Prvo bo kupec razstavil na sejmu v Niirnbergu.
Nizozemska firma Fontyne je naročila 18 hidravličnih stiskalnic z mehanizacijo, polovico teh bodo Stroji izdelali letos, drugo polovico prihodnje leto.
Naročila za leto 1991
Nekaj naročil je sklenjenih za prihodnje leto, ker pa bo proizvodnja stekla že letos, jih omenimo: Firma Mikalor v Španiji je naročila več stiskalnic tipov VPS in VZS, tik pred sklenitvijo je pogodba s francosko firmo Renault za izdelavo treh linij (po devet) stiskalnic, medtem ko je za firmo S3A v Franciji naročena stiskalnica DA 500/300.
Za domači trg v letu 1990 ni večjih naročil, zato pa sta že sklenjeni pogodbi s Kovinoplastiko Lož za DE 500 in s Famosom Sarajevo za KES 630 (z mehanizacijo), ki ju bodo odpremili v letu 1991. Pogodba je sklenjena tudi s kovačnico na Muti za SKV 75, na vidiku pa je še nekaj naročil strojev za kovaško valjanje za različne jugoslovanske kupce.
Za valje bo treba narediti več
V PE Stroji so zaradi zasedenosti z naročili za stroje močno zmanjšali t.im. individualno proizvodnjo, toda oddelek valjev še vedno dela. Direktor Pratnekar meni, da bo za to proizvodnjo treba narediti več kot doslej, predvsem bodo morali zagotoviti konstantnost kvalitete, ki je v veliki meri odvisna od vložka in sekundarne toplotne obdelave. V prihodnje bi se radi usmerili v proizvodnjo celotne valjavske oziroma metalurške opreme; valji bi bili le njen del.
Mojca Potočnik
OSKRBA Z ENERGIJO V JANUARJU 1990
Izračun stroškov porabljene energije za januar se odraža skozi decembrsko denominacijo dinaija, zaradi katere imamo po sprejetih ukrepih opravka z nekoliko znosnejšimi številkami in zamrznitvijo cen glavnim vrstam energije, ki so na ravni cen, kakršne so bile ob sprejemu reformskih usmeritev v decembru.
Po okvirnem izračunu znašajo stroški porabljene energije v januaiju v železarni 35,8 milijona din. Zaradi kasnitve računalniške obdelave proizvodnje pa izračuna stroškov na skupno in blagovno proizvodnjo tokrat nismo naredili.
Nabava primarnih energentov je bila v januarju zadovoljiva, le na začetku meseca je kasnila nabava kurilnega olja (mazuta), zato smo prekoračili porabo planirane količine zemeljskega plina in propan-butana. Kurilnega olja pa smo zato porabili manj. Kljub kasnitvi dobave mazuta smo z uporabo substitutov vse porabnike redno oskrbovali tako s primarnimi kot sekundarnimi energenti.
Zaradi okvare el. motorja na zračnem kompresoiju ER 9/2 smo morali dodajati zrak v omrežje od zračnega kompresorja termomeccanica, ki je za pridobivanje kisika, zato pa smo več kisika dobavili iz Tovarne dušika Ruše. Skupno smo ga nabavili 166.210 kg, kar je 30,36 % od skupno porabljenega.
Za potrebe metalurgije smo nabavili 15.802 irm argona z uvoza in z domačega tržišča 540 rn^j. Poleg ostale nabave in oskrbe smo v železarni zbrali še 4.400 1 odpadnega olja, ki se pokuri na kotlih ali ogrevnih pečeh.
Bilo je tudi nekaj pomanjkanja pitne vode, vendar ne v tolikšnih količinah, da bi bistveno vplivalo na oskrbo.
Količinske porabe energentov so bile v večini pod planiranimi količinami, kar je razumljivo, saj smo bili tudi s proizvodnjo pod pianom. Planirane količine smo v glavnem presegli le pri substitutih. Če primerjamo porabo vseh toplot, je bila ta manjša od planirane. Planirane količine smo prekoračili tudi pri sanitarno topli vodi.
1. Primarni energenti	Poraba		Str. v din
Elektro energija	18 080 000 kWh		12 370 526 30
Zemeljski plin	5 286 688 Srn		12 154 627 30
Butan propan	106 546 kg		414 707 80
Mazut	1 168 830 kg		3 244 439 10
Karbid	9 288 kg		31 765 00
2. Sekundami energenti	Poraba		Str. v din
Acetilen	3 111 kg.		70 746 00
Industrijska voda	1 600 564 nv		869 871 70
Sanitarna topla voda	16 350 m J		895 536 80
Para	5 427 900 kg		2 532 763 10
Centralno ogrevanje v ŽR	6 427 000 MWh		3 966 900 30
-v MR	8 246 000 MWh		2 545 200 40
Kisik	547 529 kg.		1 851 925 60
Kompr. zrak	5 938 210 m-	)	889 798 80
Čisti dušik	321 mi		05 259 40
Tehnični dušik	24 262 mi	1	40 052 40
Argon	16 224 m.	1 i	359 668 60
Jože Oder
Vodja 30 moškim
Inženirka Anka Maklin je ena izmed 1364 žensk železark in ena izmed 29 žensk vodij pri nas.
Njenih je v železarni 30 moških-30 industrijskih in stavbnih zidarjev. Pravi jim »moji fantje«, oni njej različno. Tudi smrklja da je, se je že slišalo.
Res, ko se je začela namesto prejšnjega vodje Franca Gostenčnika oglašati na oni strani žice, je nema-lokdo, naleteč na nežen ženski glas, mislil, da seje zmotil. Anka pravi: »Največji problem je bil, ker me ljudje niso poznali, ne po glasu in ne
ram vedeti, kako mora biti kaj narejeno. Je pa včasih težko, ko sem toliko mlajša (27 let!) in toliko nova. Najteže je, ko je treba kakšno stvar na novo vpeljati «
Ankino delo je izredno dinamično. Veliko je na terenu, po obratih, kjer je skupno v železarni okrog 250 peči. Ne zato, ker bi morala biti, saj se zanese na svoje delavce in delovodje, iz lastne pobude gre, zleze v peč, pogleda, kako je, saj je odgovorna za svoje delo. »Najpogosteje sem v jeklarni, kovačnici in valjarni, tam je največ peči. Težko bi
V teh pogledih Ankino delovno mesto gotovo ni bistveno drugačno kot druga vodstvena mesta v železarni. Drugačno pa je zato, ker vodi moških za tri desetarje. Zato moške tudi dobro pozna.
»Nimam problemov. So obzirni, v glavnem pa so kar pozabili, da bi jaz lahko še imela žensko uho. Tako jih še bolj spoznam. Fabrika, ne da bi moške pojeklenila, kot nekateri rečejo, da postanejo grobi, brezsrčni, ne, pač pa opažam, da so nekateri, predvsem tisti, ki imajo že več let delovne dobe, indiferentni, apatični. Mnogim tudi ni za skupno stvar. V bistvu bi morali vsi tako delati, kot da delamo isto stvar, vsi za to, da bi peč čimprej spet dobro delala oz. vsi sklopi, da bo železarna dobro delala. Pri nas pa si po-
samezni oddelki, čeprav delamo za skupni cilj, velikokrat med seboj nagajajo. Drugače pa opažam, da je vsaj polovica moških še tako vzgojenih, da mislijo, da je ženska za kuhinjo. To mi včasih moji sodelavci pripovedujejo, ker ne morejo iz svoje kože. Zal je tako, da pač večina še vedno najprej pogleda, kakšna je ženska, šele potem, kaj bo zmogla. Kljub vsemu lahko zase rečem, da sem našla svoje pravo delovno mesto.«
Če sodimo po pohvalah, kijih neredko vodje obratov izrekajo industrijskim zidarjem, je to še kako res. Vse nas lahko to veseli.
Zaželimo Anki in njenim fantom še veliko delovnih uspehov.
Helena Merkač
REKLAMIRAMO TUDI MI
po priimku, čeprav so sicer vedeli, da se gibljem s tov. Gostenčnikom po železarni. Mogoče so bile pol leta težave, potem pa so spoznali, da se lahko prav tako pogovorijo z mano kot prej z Gostenčnikom.«
Francu Gostenčniku je Anka Maklin hvaležna, ker jo je uvedel v delo. Pravi: »Po končani gradbeni fakulteti v Mariboru, odkoder tudi sem, sem zaradi fanta prišla na Koroško in nastopila pripravništvo v gradbenem vzdrževanju pri tov. Gostenčniku. Ker je to gradbeništvo vsaj polovica metalurgije, sem morala dobiti nova znanja. On mi jih je dal. Bil je zelo ”fer”, dober, pošten. Vse mi je povedal, povsod me je peljal: on je šel spredaj, jaz zadaj, vodil me je v peči. Nikoli ni rekel, da bi moral namesto mene biti na tem mestu ”pob”. Imel je posluh za mlade. Res sem mu hvaležna.«
Zdaj je Maklinova že dve leti na Gostenčnikovem mestu - vodja industrijskih in stavbnih zidarjev. »Ko sem vzela stvari v svoje roke, mi ni bilo hudo, ker imam tudi zelo dobra delovodja. Lahko rečem, da nimam problemov. V bistvu je tako: dokler sem jaz svojim sodelavcem strokono kos, jih lahko obvladam. Ko jim strokovno ne bom več kos, pa bom ”baba”, to vem. Točno mo-
rekla, kje ni kakšne peči, zato je to naše delo za železarno pomembno. Ni sicer takšno področje, da bi bil razvoj na njem izredno hiter, kot pri elektroniki npr. Tu je drugače, so spremembe, recimo pri materialih, sicer pa je najvažnejše, da dobro in hitro opravimo svoje delo. Pri nas se vedno kaj dogaja. Ko je poziv, greš pogledat, organiziraš delo, to se ponavlja, vedno na starem. Včasih bi radi, da bi lahko napravili tudi kakšno novogradnjo, to bi bila nagrada za naše ljudi, a zaradi rednega vzdrževanja tega enostavno ne zmoremo.«
Kot vodja pa se Anka srečuje tudi s posebnimi vodstvenimi nalogami. Pravi: »Na strokovnem nivoju nimam problemov, torej tam, kjer je moje vodenje povezano z delom. Problem pa je, recimo, kakšno politiko spraviti v življenje. Včasih sam nisi prepričan vanjo, a ker višji nivo pričakuje, da jo boš spravil v življenje, se trudiš. A takrat je hudo. Hudo pa je tudi, ker jaz ne morem svojih fantov, če jih že priganjam, nagraditi, kot bi bilo treba. Ti ne moreš človeka za slabo delo kaznovati, še slabše je, kadar ga ne moreš za dobro delo nagraditi. Pa bi rekla, da si naši fantje to velikokrat zaslužijo.«
Reklamacije so vedno nekaj negativnega. Če jih za nedobro opravljeno delo prejmemo mi, je sramota in škoda, če moramo slabe vhodne materiale reklamirati mi, sramote za nas sicer ni, je pa škoda, ki nastane zaradi izgubljenega časa, ko reklamacijo rešujemo.
Poglejmo na primeru reklamiranega zvarjenca iz Strojev in delov, kolikokrat mora naša vhodna kontrola posredovati, ker v železarno (skupaj s skladiščem železa v Mariboru) ni prišel v redu material. Po podatkih, kot smo jih dobili pri vodju vhodne kontrole tov. Radu Pšeničniku, so pri njih lani napisali 838 reklamacijskih zapisnikov. To je sicer nekaj manj kot predlani - takrat je bilo 1200 naših reklamacij a je bila tudi nabava predlani precej večja. Skrbijo pa že številke za letos, saj smo morali že v prvih dveh mesecih posredovati 140-krat.
H.	Merkač
Kako bomo uvedli evropski delovni čas
Poslovna politika Železarne Ravne za leto 1990 predvideva, da preidemo na evropski oz. deljeni delovni čas
Ker se v zvezi s to novostjo tako v širšem prostoru kot tudi v našem podjetju pojavljajo mnogi dvomi, smo naprosili podpredsednika PO Braneta Žerdonerja, dipl. soc., za odgovore na najpogostejša vprašanja.
»Kdaj je realno pričakovati, da bo del zaposlenih v železarni prešel na deljeni delovni čas in kateri del bo to? V kakšnem času predvidevate, da bi prehod izvedli v celoti (razen izmen)?«
Delavski svet podjetja je sprejel cilje za leto 1990 in med njimi je tudi prehod na deljeni delovni čas. Poslovodni organ je presodil, da gre za kompleksen projekt, ki poleg železarne zajema tudi njeno infrastrukturno okolico, zato je sprejel naslednje generalne odločitve:
- prehod naj bo postopen (v smislu časa, obsega zaposlenih, prilagoditve okolja)
- problem je treba obravnavati kot projekt in ga tako tudi voditi
- treba je sodelovati z drugimi podjetji v občini in občinskimi izvršnimi organi.
Do sedaj smo opredelili potencialni obseg zaposlenih, ki bi naj v končni fazi prešli na novi način dela, opredelili smo minimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Od uresničitve teh minimalnih pogojev je odvisno, kdaj bomo nekateri pričeli delati po novem. V prvem krogu bodo to vodstveni delavci in delavci skupnih strokovnih služb, v naslednjih fazah pa preostali. Prvi krog načrtujemo še pred dopusti, preostalo do konca leta. Poudarjam pa, da je to odvisno od izpolnitve vsaj minimalnih pogojev.«
»Katero varianto deljenega časa (od kdgj do kdgj) bomo izbrali v železarni?«
»Trenutno razpolaga PO s petimi ponujenimi variantami deljenega delovnega časa. O konkretni varianti se še ni odločil, nagiba se k tistim, ki opredeljujejo 8.30-umo odsotnost. Izbor bo odvisen od uskladitve z drugimi podjetji v dolini, od možnosti rešitve nekaterih spremljajočih pogojev (varstvo otrok, prehrana v podjetju, prevozi na delo,...).«
»Posledice uvedbe novega časa bodo tako pozitivne kot negativne.
Tako pričakujemo naslednje pozitivne posledice: večja delovna učinkovitost, sgj sta v človekovem bioritmu dopoldanska in popoldanska ko nica učinkovitosti in zaradi opoldanskega odmora; povečan skupni delovni čas, zato večji skupni učinek; odprava zagotavljauja dvojne socialne varnosti (polkme(je, popoldanski obrtniki) in s tem zmaujšanje števila zaposlenih; pozitivni učinki, ki jih bo prineslo kasnejše vstajanje za družine; več možnosti za prilaggja-uje različnim potrebam po delu v različnih obdobjih dneva (trgovine, uradi, servisi); več možnosti za kontakte s tujino.
Žal pa, po komentarjih v sredstvih javnega obveščauja sodeč, prinaša novi delovni čas več negativnih kol pozitivnih posledic. Zato je bojazen
pred uvedbo novega časa tudi v železarni velika. Glavni pomisleki naših delavcev teijujo nekaj komentarjev.
Začniva pri ženskah, ki so glede na protestno pismo, naslovljeno na poslovodni odbor, nujbolj zgrožene nad predlagano novostjo. V železarni jih je 1364 ali približno 25 % vseh zaposlenih, večina pa dela na eno izmeno.
Je upravičena ujihova bojazen, da je cilj uvedbe novega časa spraviti žensko nazaj k štedilniku (zaradi samim sebi prepuščenih otrok in povečanih domačih obveznosti po delu)?«
»Človek se ponavadi boji novih stvari, zato poskuša nanje reagirati z obrambnimi mehanizmi. Tudi v primeru prehoda na deljeni delovni čas je tako. Če pogledamo problem žensk, ki ga skušate izpostaviti oz. so ga s protestnim pismom tudi same izpostavile, potem le-ta sploh ni v delovnem času (kjer je mnogo laže rešljiv), ampak v njihovi dolgoročni socialni varnosti znotraj nujnih sprememb, ki železarno čakajo. Namen deljenega delovnega časa ni spraviti žensko nazaj k štedilniku, saj je to zelo enostransko postavljena trditev. Izhaja z zornega kota, da so vse ženske zaposlene na eno izmeno, da se delo v vseh panogah pričenja in končuje istočasno ipd. Kaj pa gostinstvo, zdravstvo, tekstilna industrija, naše dvoizmensko delo v proizvodnji? Ali potem te ženske niso ravno tako ženske! Glede na starostno strukturo prebivalstva, kot ga ima Slovenija, pa velja podobno pravilo kot za nekatere narode v Evropi (Francija, Nemčija), da bo število žensk med zaposlenimi še naraščalo, ne glede na to, kdaj z delom pričnemo in kdaj končamo.«
»Nadaljujva s popoldanskimi obrtniki in polkmeti, ki bi se bili zaradi novega časa prisiljeni odločiti za samo eno dejavnost - ali šiht ali ne. Kot vemo, je prav to tudi eden od
najpomembnejših ciljev, ki jih želimo z novim časom doseči. Vendar
- kolikor je že v železarni polkme-tov, večina teh dela na izmene (iz-hajajoč iz podatka, da dela v železarni na eno izmeno 2591 delavcev, na več pa 3083). Je torej tukaj cilj, če ga tudi dosežemo, sploh pomemben? In obrtniki - koliko imate evidentiranih kot možnih, da bodo zaradi novega časa zapustili železarno in šli na svoje?«
»Kot že rečeno, ne pričakujemo, da bomo zaradi deljenega delovnega časa bistveno zmanjšali število zaposlenih. Nedvomno pa računamo na to, da bo to pripomoglo k temu, da se bodo delavci, ki imajo danes dvojno socialno varnost, prisiljeni odločiti za eno ali drugo. Mi mislimo, da je dobro tudi, če se odločijo samo za podjetje. To odločitev bomo skušali izsiliti tudi z drugimi ukrepi kadrovske politike.«
»Vozačev imamo v železarni sku-paj 1322 na 94 relacijah, od tega z organiziranim prevozom 952. Kako bomo uredili prihode na delo ter odhode z dela?«
»Vprašanja prevozov na delo smo se s stroškovnega vidika poskušali lotiti na eni zadnjih sej delavskega sveta. Takrat smo sprejeli sklep, da problematiko celovito obravnavamo tako z vidika lastne participacije kot z vidika števila linij in cene prevoza. Če to problematiko povežemo še z deljenim delovnim časom, potem se kažejo naslednje usmeritve:
- povračilo dejanskih stroškov prevoza delavcu ob izplačilu plače
- določitev deleža lastne udeležbe pri stroških prevoza
- za posebne relacije preusmeritev k povračilom kilometrine
- čim manj pogodbenih linij.«
»Ker strokovne službe v železarni
še niso uspele dobiti podatkov o prostorskih možnostih za podaljšano bivanje predšolskih in šolskih otrok, ostaja tu vprašauje še odprto. Poraja pa se drugo vprašauje; bomo v
železarni kljub temu, da se zunauje dejavnosti novemu času ne bodo prilagodile, kot bi želeli, postopoma izvajali prehod?«
»Zunanje dejavnosti (otroško varstvo, prevozi...) se bodo ob samem začetku morale prilagoditi najmanj v taki meri, da bomo lahko pričeli z uvedbo novega delovnega časa. To bomo kot železarna zahtevali in sodim tudi, da to ne bo največji problem. Več prilgoditev (trgovine, uradi...) bo nastalo s časovnim zamikom, saj ponavadi ti družbeni servisi čakajo, ali ne bo mogoče spet šlo po starem. Na to računajo tudi vsi tisti pri nas, ki v tem vidijo samo slabo oz. neprijetno. Tako se nam sklene zanka, ki potem zavije vrat noviteti. Gorenje in Velenje sta jo premagala, pa tudi še kje drugje kaže na to, da bo postopoma le šlo.«
»Uvedba novega časa bo nedvomno zahtevala mnoge žrtve. Je končni cilj toliko vreden in pomemben, da ga bomo kljub vsemu skušali osvojiti? Kakšen je?«
»Končni cilj podjetja Železarna Ravne je v tem, da postane sodobno evropsko podjetje, ki bo produktivno zaposleno in bo delalo tako, da bo imelo samo toliko težav in samo tiste probleme, kot jih imajo podjetja v Evropi. K temu sodijo vsi pomembni segmenti in eden takih je tudi pričetek in konec delovnega dne. Ne gre za modo, kvečjemu za zaostajanje. Idealno bi bilo, aje uto-pistično pričakovati, da se bodo vsi ti drobci časovno pokrili in najslabše, kar lahko storimo, je to, da bomo čakali na to istočasnost (uvedba deljenega delovnega časa, stoodstotna prilagoditev vseh družinskih in družbenih servisov, evropske plače, evropska produktivnost, davčni sistem, bioritem). Nekdo mora pričeti, in tokrat na Ravnah ne prednjačimo.«
»Tov. Žerdoner, hvala za odgovore.«
Helena Merkač
Kadri v številkah
Zadnja leta je prvi in najpomembnejši podatek vsakega kadrovskega poročila tisti, ki pove, za koliko se je kje zmanjšalo število zaposlenih. To terja čas, v katerem živimo.
So pa zelo zanimive tudi druge številke, ki jih na prehodu iz enega leta v drugo objavijo kadrovske službe, še posebno, če odstopajo od pričakovanih. Poglejmo si jih neknj za Železarno Ravne.
LE ŠE 5500-ČLANSKI KOLEKTIV
Leto 1989 smo pričeli s 6887, končali pa s 6772 zaposlenimi (razlika 115 oz. 1,7-odstotno zmanjšanje). Ker so s 1. januaijem postale družbe Kovinarstvo, Monter in Bratstvo in se je odcepila TRO, smo pričeli leto ’90 s 5674 zaposlenimi. Od tega je bilo 100 pripravnikov.
Najbolj se je število zaposlenih zmanjšalo v Kalilnici (stopnja rasti je -10,0) in v Pnevmatičnih strojih (-9,9).
V letu 1990 bomo zmanjšali število zaposlenih še vsaj za 4 %, tako da konec leta skupno število ne bo večje kot 5550. To število bomo dosegli z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh poslovnih enotah in skupnih službah.
ODHAJA PREVEČ VISOKO IZOBRAŽENIH
Izbežna fluktuacija je bila lani nekoliko višja kot predlani (1,44 : 1,71), ko smo v zadnjih desetih letih dosegli najnižjo stopnjo (1. 1979 3,72,
1.	1984 3,00 npr.) Vseeno lanska fluktuacija kaže, da so migracije zaradi omejevanja zaposlovanja oz. zapor minimalne. V primerjavi s predlani se je lani ponovno povečala fluktuacija v metalurških tozdih (izstopata Jeklolivarna in Jeklarna), med mehanskimi tozdi pa je bila največja v Kovinarstvu.
Po vzrokih so bili lani odhodi v Železarni Ravne razporejeni tako:
111 je bilo upokojitev, 110 odhodov v JLA, 42 je poteklo delovno razmerje za določen čas, 53 je bilo sporazumnih odhodov, 10 samovoljnih zapustitev dela, 17 izključitev, 23 danih odpovedi, 13 umrlih in 8 mirovanj pravic, skupaj 387.
Pri izbežni fluktuaciji so prevladovala sporazumna prenehanja delovnega razmerja (65,5 %), izključitve predstavljajo le 15-odstotni delež.
Po obsegu izbežna fluktuacija ni zaskrbljujoča, pač pa je zaskrbljujoč pojav, ki ga v železarni prejšnja leta nismo bili vajeni, v strukturi fluktu-acije povečano število delavcev z višjo oz. visoko izobrazbo.
Za leto 1990 smo sklenili, da bomo fluktuacijo v skupnih službah in v servisnih enotah znotraj poslovnih enot nadomeščali samo v omejenem obsegu. Ker je fluktuacije več v metalurški proizvodnji, bomo delavce notranje prerazporejali.
VELIKO PREVEČ BOLNIŠKIH
Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezen, nesreče; nege, spremstvo; porodi) je bila lani v železarni 8,24-odstotna odsotnost. To je največ v zadnjih šestih letih (leta 1984 7,05, 1985 6,81 % npr.), kar je zelo zanimivo glede na to, da se število zaposlenih manjša. Odsotnosti so pomembno narasle zaradi bolezni in nesreč (6,68 % lani, 5,47 % 1. 1987), za kar smo izgubili 116.774 delovnih dni.
Odsotnosti zaradi nege in spremstva predstavljajo 0,28 % (4916,125 izgubljenih dni) ter porodi 1,28 % (22363 dni). Tako smo lani skupaj v železarni na račun »bolniške« izgubili 144053 delovnih dni.
Zato načrtujemo, da bomo letos usposobili strokovne kadre v železarni in medicino dela (z obratno ambulanto), da bomo bolniški stalež zmanjšali. Priti bomo skušali do tistih minimalnih ekološko-ergonom-skih omejitev, ki jih ni možno spre-
meniti, in pomenijo zahtevek za invalidsko upokojitev. V reševanju invalidske problematike bomo lahko naredili korak naprej le s proizvodnim programom za delavce z omejeno delovno zmožnostjo. V letu 1990 moramo zmanjšati 4-umi stalež na minimum.
Izredne odsotnosti z dela so lani ostale na isti ravni kot leto prej, do sprememb je prišlo v strukturi teh odsotnosti. Zmanjšale so se odsotnosti zaradi izobraževanja - 24,5 % (v zadnjih petih letih so bile največje leta 1987 - 3100, lani 2653 ur), zelo so se povečale odsotnosti za kulturo (pihalni orkester na svetovnem prvenstvu!) - največje v zadnjih letih so bile leta 1985 (561 ur, lani 471 oz. 4,3 %). Za telesno kulturo beležimo v zadnjih petih letih stalno upadanje (lani 4,0 %), prav tako pri družbenopolitični dejav.(l,8 %), za SLO so lani v primerjavi s predlani nekoliko narasle (10,2 %), prav tako za osebne zadeve (55,2 %). Skoraj za četrtino so se povečali neopravičeni izostanki (s 684 v letu 1988 na 842), kar kaže na večjo nedisciplino pri delu. V primerjavi s prejšnjimi leti pa so številke vseeno manjše (leta 1985 1418 ur!).
VSE BOLJŠA IZOBRAZBENA STRUKTURA
Izobrazbena struktura se v železarni Ravne zadnja leta počasi, a vztrajno izboljšuje. V letu 1989 seje delež delavcev brez izobrazbe zmanjšal z 31,5 % na 30,5 %, za 0,3 % pa seje povečal delež delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Pri drugih strukturah ni bistvenih razlik. Z NOŠ je bilo lani zaposlenih 18,6 % delavcev, z OŠ 11,9 s PSŠ 9,7, s SPŠ 33,9, z DPŠ 4,5, s SŠ 14,2, z VSŠ 3,7 in z VŠ 3,2 °/o. Magistrov je bilo 0,13 °/o, drugih pa 0,08 %.
Za letošnje leto načrtujemo, da bomo v vseh organizacijskih enotah izobrazbeno strukturo še izboljšali. Pri tem pa se ne bo smelo poveča-
ti število vodstvenih in administra-tivno-tehničnih delavcev.
RAZPISANIH MANJ ŠTIPENDIJ
Za šolsko leto 1989/90 smo skladno s kadrovskimi potrebami in sprejeto kadrovsko politiko razpisali 93 štipendij za vse stopnje šolanja oz. študija. Podelili smo jih 79. Nepode-ljene so ostale štipendije za študij strojništva (konstrukterstvo in tehnologija) in za IV. st. metalurgije.
Na prehodu leta smo imeli 414 aktivnih štipendistov, s 17 štipendisti je pogodbeno razmerje mirovalo (bili so v JLA), 52 štipendistov na višjih in visokih šolah ni izpolnjevalo pogodbenih obveznosti (pavzira-jo), 10 štipendistov na V. stopnji je ponavljalo razred.
Za šolsko leto 1990/91 smo skupno razpisali 60 štipendij; 35 za visoke šole, druge za srednje šole, kar pomeni, da smo štipendijsko politiko podredili delovanju trga. Višino štipendije skušamo usklajevati z osebnim dohodkom zaposlenih.
Ob delu se v šolskem letu 1989/90 izobražuje 313 delavcev (na srednji šoli 128, na višji 131, na visoki 8, magisterij dela 46 delavcev, doktorat pa 4). V akcijo »2000 raziskovalcev« je vključenih 25 naših delavcev.
VEČ IZPOPOLNJEVANJA ZNANJA IN DELOVNEGA USPOSABLJANJA
V primerjavi s predlani je lani naraslo število delavcev, ki so izpolnjevali svoje znanje in se usposabljali z delom. Skupaj jih je bilo 1472 ali
6,2	% več. 151 delavcev se je npr. usposabljalo na računalniku, 247 se jih je udeležilo dvodnevnih oz. enodnevnih seminarjev. Poleg teh oblik je bilo izvedenih še 134 izpitov za pripravnike, na počitniškem delu je bilo 259 učencev in študentov (158 % manj kot leto poprej), na proizvodnem delu oz. praksi je bilo 444 učencev, postopek ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti pa smo izpeljali za 114 delavcev.
V letu 1990 bomo skušali še bolj uvejjaviti miselnost, daje izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje dolžnost vsakega posameznika. Železarna ju bo spodbujala povsod tam, kjer delavci nimajo dovolj znanja za delo oz. kjer morajo zaradi prerazporejanja imeti dodatna znanja.
Interes železarne je tudi, da se delavci izobražujejo ob delu, če to pomeni zmanjšanje organizacijskih in tehnoloških viškov oz. prekvalifikacijo in preprečevanje invalidnosti. Posebej bomo spodbujali izobraževanje na področju tehnološke organizacije dela, organizacije proizvodnje in vodenja.
V letu 1990 bomo s pripravniki sklenili razmerje za določen čas, uporabili pa bomo tudi nove zakonske možnosti za delo pripravnikov. Prednost bodo imeli štipendisti podjetja, vsi štipendisti tehničnih strok z višjo in visoko izobrazbo. Drugi bodo primarni kadrovski višek, ponudili pa jim bomo tudi možnosti prekvalifikacije, če bodo takšne potrebe dela.
(Po kadrovskem poročilu za leto 1989 in planu kadrovske politike za leto 1990 pripravila U. Merkač)
LADJEDELNIŠTVO SPET ZANIMIVO
Da se zgodovina ponavlja, je očitno res tudi za industrijo.
V železarni smo pred leti marsikaj že delali za ladjedelništvo (sidra!), zdaj pa spet osvajamo izdelke za potrebe te panoge.
V Strojih in delih imajo za letos kar nekaj naročil ojnic za ladijske motorje. Smer razvoja je takšna, da bi v prihodnje ojnice v celoti obdelali, ne le grobo, kot jih obdelujemo sedaj, finalizacijo pa prepuščamo drugim. Seveda bo za to potreben dodatni strojni park.
Po besedah vodje proizvodnje v Strojih in delih tov. Viktorja Turku-ša je obdelava ojnic na fotografiji še posebej zanimiva in tipična, ker skupaj obdelujejo dva čelno stisnjena kosa in tako naenkrat naredijo dve izvrtini.
H.	Merkač
ZRAČNA POŠTA ZA SPECIALNO JEKLARNO
HIDRAVLIKA V PNEVMATIČNIH STROJIH
S proizvodnjo hidravličnih kladiv so v Pnevmatičnih strojih začeli leta
1986.	Osvojili so že tipe težkih razbijalnih kladiv TRH 800, TRH 450 in TRH 200, ročnega kladiva RRH 30, preizkušajo pa vrtalno kladivo HVK 110. V konstrukcijskem biroju so razvili tudi pribor za razbijanje - sekače in konice - iz visokokvalitetnega legiranega jekla z nizko vsebnostjo žvepla in nečistoč. Tako jeklo, ki je tudi skrbno toplotno obdelano, ima dobre mehanske lastnosti, je odporno proti dinamičnim obremenitvam in ustreza zahtevam sodobne strojne industrije, zato ta orodja obrat izdeluje tudi za uvožene hidravlične in pnevmatične stroje.	......	... •.
Pnevmatični stroji so doslej prodali po nekaj desetin težkih hidravličnih razbijalnih kladiv. Proizvodnjo bi želeli povečati, žal pa so panoge, ki te stroje kupujejo, v Jugoslaviji danes v krizi, zato se prodaja ne širi. Nujno bi jo bilo razširiti na inozemska tržišča. Žal teh nimamo raziskanih, ker v preteklosti zaradi dobre prodaje doma ni bilo interesa za to in prav jako ne za širitev proizvodnega programa. Danes bi potrebovali oboje - širši trg in pestrejši proizvodni program, vendar zamujenega ni mogoče nadomestiti na hitro.
Po besedah dipl. inž. Avgusta Kneza bi imeli v zadnjem času dobre možnosti prodaje na vzhodnoevropskih tržiščih (tam so uspešni Avstrijci), vendar se v železarni nismo še niti odločili, kako in na katero tržišče bi poskušali prodreti. Seveda bi se bilo treba tam spopasti z evropsko oziroma svetovno konkurenco. Vsaj cenovno bi imeli v tem spopadu prednost, saj so naša kladiva dva, tri in večkrat cenejša kot pri tujih proizvajalcih.
Vzrok, da proizvodnega programa nismo začeli širiti prej, je bil - razen v dobri prodaji, ki je presegala zmogljivosti proizvodnje - še v tem, da smo se dogovarjali za sodelovanje z raznimi tujimi firmami. Ker pa razgovori niso rodili sadov in smo ostali sami, je razširitev proizvodnega programa zdaj nujna.
Izdelujemo stroje za površinsko eksploatacijo, pri čemer bi bilo treba razviti še vrtalni stroj na gosenicah s popolno hidravliko za globinsko kladivo. To je ekonomična naprava, zato je zanimiva za tržišče.
Drugi del proizvodnega programa je oprema za globinsko eksploatacijo v premogovnikih in kovinskih rudnikih. Ta program bi bilo nujno dopolniti in ga v konstrukcijskem biroju tudi že razvijajo. Izdelali so že prototip vrtalne lafete NPV (preizkušajo ga v rudniku Velenje), v ta sklop sodijo še vrtalni stroj, potezna naprava, pnevmatična verižna žaga, udarni vijač in spi-ralasti svedri. Del dokumentacije je že izdelan, kdaj bo vse nared za proizvodnjo, pa inž. Knez v času pogovora (konec februaija) še ni mogel reči.
M. P.
Na trenutno naši največji investiciji - gradnji specialne jeklarne -končujemo dela.
V sklopu te je v končni fazi tudi gradnja zračne pošte med novim objektom (zadaj za minilivarno) in tehnološkim laboratorijem, kjer je iz-stopna postaja bombic s probami. To je pot po ceveh okrog 1100 m, na novo narejena. Kot je pojasnil vodja projekta specialna jeklarna dipl. inž. Milovan Božikov, niso našli tehnične rešitve za povezavo med novo halo in minilivarno, kot nesprejemljiva pa se je pokazala tudi možnost uvedbe kretnic, s pomočjo katerih bi lahko zračna pošta delno šla po že obstoječih ceveh. Znano je namreč, da za težko zračno pošto kretnice ne funkcionirajo stoodstotno zanesljivo kot za lahko, pisemsko zračno pošto. Zato so v tem primeru dobronamerne pripombe v zvezi z racionalizacijo nesprejemljive.
Ker pa je uvedba pete linije zračne pošte v sprejemni postaji v laboratoriju povzročila prostorske stiske, ostaja racionalizacija zračne pošte v železarni vendarle ena naših pomembnih prihodnjih nalog.
H.	Merkač
NAPREDOVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
(Povzetki rezultatov raziskave v železarni)
NAPREDOVANJE IN ORGANIZACIJSKI FAKTORJI
Na napredovanje vpliva vrsta organizacijskih faktorjev, prav tako pa napredovanje vpliva tudi povratno na organizacijo. Predstavljam nekaj tovrstnih zvez za obdobje 1985-
1987.
Napredovanje in spremembe v delu
Napredovanje je priznanje za dobre delovne rezultate in tudi spodbuda zanje. Zato pričakujemo, da je napredovanje na posameznih mobil-nostnih lestvicah povezano tudi s spremembami v vsebini zahtevnosti, intenzivnosti, samostojnosti in kakovosti dela.
Napredovanje ni nujno povezano s spremembo vsebine dela, saj se lahko poveča zahtevnost dela, a vendar ostane vsebina enaka. Podatki kažejo, da v železarni obstaja zveza med spremembami in vsebino dela in napredovanjem na lestvici zahtevane izobrazbe. Z večjimi spremembami v vsebini dela raste delež zaposlenih, ki so napredovali tudi na lestvici formalne izobrazbe in v vodstveni hierarhiji.
Napredovanje bi moralo biti povezano s povečano stopnjo zahtevnosti dela. Ta vzorec se kaže tudi v železarni; sprememba zahtevnosti dela pa se v manjši meri povezuje tudi s spremembo v vodstveni hierarhiji. Kritično je napredovanje na dohodkovni lestvici, kjer je napredoval večji delež tistih, ki se jim je zahtevnost dela zmanjšala, kot pa tistih delavcev, ki se jim je zahtevnost dela povečala.
Povečanje intenzivnosti delaje povezano le z napredovanjem na plačilni lestvici in z napredovanjem na vodstveni hierarhiji, z drugimi napredovanji pa ne.
Povečanje samostojnosti dela oziroma delovne avtonomije je močno
povezano z napredovanjem na vseh mobilnostnih lestvicah.
Povečanje kakovosti dela je pozitivno povezano z napredovanjem na plačilni lestvici, šibkejša pa je povezava z napredovanjem na formalni. Napredovanje na preostalih dveh lestvicah pa gre celo v obratni smeri: na lestvici zahtevane izobrazbe in v vodstveni hierarhiji je napredoval večji delež delavcev, katerih kakovost dela je ostala nespremenjena kot pa tistih, katerih kakovost se je povečala.
Napredovanje in delovni rezultati
Izhajamo iz predpostavke, da v večji meri napredujejo tisti, ki dosegajo boljše delovne rezultate, in da tudi napredovanje vpliva na boljše delovne rezultate oziroma izkoriščenost delovnih potencialov.
V naši raziskavi smo delovne rezultate merili posredno - s številom predlogov za inovacije, številom predlogov za izboljšave in številom elaboratov oziroma strokovnih člankov.
Rezultati glede danih in sprejetih predlogov za inovacijo niso spodbudni - kažejo se le v večjem deležu napredujočih v vodstveni hierarhiji med zaposlenimi, ki so dali takšne predloge.
Za našo organizacijo seje pokazala pozitivna povezanost števila sprejetih predlogov za izboljšave z napredovanjem na vseh lestvicah.
Obstaja pa tudi povezanost med pisanjem in objavljanjem strokovnih člankov in napredovanjem.
Kakšna pa je zveza med napredovanjem in stopnjo izkoriščenosti delovnih sposobnosti?
Na splošno bi lahko rekli, da več kot polovica vključenih v raziskavo svojih potencialov ne izkorišča ustrezno. Na to vrsto neustrezne uporabne sposobnosti ne vpliva napredovanje na plačilni lestvici. Predpostavke, da napredovanje na lestvici formalne izobrazbe prispeva k pod-izkoriščenosti (več kot četrtina delovnega časa za naloge, ki zahtevajo nižjo usposobljenost), nismo potrdili, prav tako pa tudi ne tiste o povezanosti napredovanja na lestvici zahtevane izobrazbe in nadizkorišče-nosti (več kot četrtina delovnega časa za naloge, ki zahtevajo višjo usposobljenost). Najbolj kritično pa je v vodstveni hierarhiji, ko se v primeru napredovanja zelo poveča delež podizkoriščenih.
Napredovanje in izobraževale
Primerjave med izpopolnjevanjem in napredovanjem na različnih mobilnostnih lestvicah kažejo na povezanost: daljše izpopolnjevanje prispeva tudi k večjemu deležu napredujočih glede na spremljane kriterije.
Strokovno samoizobraževanje je
zelo močno povezano z napredovanjem na vseh mobilnostnih lestvicah.
Pozitiven vpliv nadomeščanja nadrejenega pa se kaže v napredova-
nju na vodstveni lestvici, kar govori o tem, da je namestništvo primerna oblika »praktičnega« usposabljanja bodočih vodij.
Napredovanje in družbenopolitični položaj
Ali je napredovanje povezano s položajem posameznika v samoupravnem političnem sistemu ter z njegovim položajem v društvih?
Položaj v samoupravni hierarhiji je v pozitivni zvezi z napredovanjem v vodstveni hierarhiji. Interpretacijo gre verjetno zaradi nezdružljivosti samoupravnih in vodstvenih funkcij zasnovati v naslednji smeri: najprej so se posamezniki uveljavili kot uspešni nosilci samoupravnih
8608	Jakupovič, A. & R. Mila-novič: Ventura publisher. (1. izd.). Bgd, 1989
8609	Pantič, D. M. & N. Pantič: MS word. (1. izd.).
Bgd, 1989
8610	Krstajič: Chi Writer. (2 izd.). Bgd, 1989
8611	Ishikawa, K.: Kako celovito obvladati kakovost, (prvi ponatis/. Lj, 1989
8612	Directory of testing labo-ratories. Philadelphia 1988
8613	Teševič, M.: PC/XT hard-ware. (1. izd.). Bgd, 1989
8614	Simič, S.: Spoznajmo lokalne računalniške mreže. Lj, 1988. (Sodobno poslovanje s PC računalnikom)
3799/11 Tehnička enciklopedija 11: Pov-Sap. Zgb, 1988
8615	Sensors and actuators. Wa-rrendale 1989
8616	Bd 1,2 Sicherheit und Ver-fuegbarkeit in der Anla-gentechnik — Safety and realibility of plant techno-logy. Stuttgart, 1989
8617/260 NBS standard reference materials catalog 1988;89. Gaithersburg, 1988. (NBS special publication; 260)
8618/260-111 Standard reference materials. Gaithersburg, (1989)
8619	Gnamuš, J.: einfluss der Herstellungsbedingungen auf Bindung und Eigen-schaften von Walzplattier-tem.. : doktorska disertacija. Leoben, 1988
8620	Tooling for the 90’s. Toronto, Canada 1987
8621	Bohinc, R.: Delniška družba. Lj, 1989. (Gospodarska založba)
8622	Ammeraal, A: Computer graphics for the IBM PC. Reprint 1989. Chichester (etc.), 1987
8011/3	Enciklopedija Slovenije,
3: Eg -Hab. Lj, 1989
funkcij (izstopili iz množice, javno nastopali ipjl.),kar se jim je kasneje »obrestovalo« kot imenovanje na vodilne in vodstvene položaje (samoupravna aktivnost kot kanal za promocijo med vodje).
Očitna je tudi zveza med članstvom in funkcijami v ZK in napredovanjem v vodstveni hierarhiji - verjetno gre za posledico pretekle prakse, ko napredovanja brez članstva v ZK skoraj ni bilo (tretji kriterij - moralnopolitična ocena, ki se je kar istovetila z vključitvijo v avantgardo) oziroma so se na vodilna mesta nameščali (bivši) politiki (posledica negativne kadrovske politike, vpliv politike na gospodarstvo).
Položaj v drugih DPO je manj pomemben za razlago napredovanja, neopazen pa je vpliv članstva in funkcionarstva v društvih in družbenih organizacijah.
V naši organizaciji je opaziti pozitivno povezanost članstva v strokovnih društvih in napredovanja v vodstveni hierarhiji.
5000/798Planinšek, J.: Vloga priprav dela za neposredni proizvodni proces. Ravne 1989. (Strokovne naloge ŽR: 1989 : 798) 5000/797Merkač, M.: NC-progra-miranje vrtalno-rezkal-nega stroja KOLB v TOZD Industrijski noži. Strokovne naloge ŽR:
■ lj)89; 797)
5000/796 Špalir, B.: Programiranje CNC-obdelovalnega centra Rapid 1 v TOZD SID. Ravne, 1989. (Strokovne naloge ŽR: 1989; 796) 5000/795Petan, D.: Preizkus vhod-no-izhodnih kartic. Ravne, 1989. (Strokovne naloge ŽR: 1989; 795) 5000/794Potočnik, A.: Polnjenje baze podatkov izdelanih šarž. Ravne, 1989. (Strokovne naloge ŽR: 1989; 794)
5000/793Auprih, L.: Preračun eks-centerske stiskalnice 2 DE 900-180. Ravne, 1989. (Strokovne naloge ŽR: 1989; 793)
3587/794 -III Koroušič, B. & F. Te-hovnik: Matematično modeliranje fizikalnih kemičnih procesov v faziob-delave jekla po VAD postopku. D. 3. Lj, 1989. (Poročila Ml; 794) 3587/894-11 Smajič, N.: študij kinetike vakuumskega raz-dušičenja talin. D. 2. Lj, 1989. (Poročila MI; 849) 8626	Željeznov, M.: Osnove te-
orije elektromagnetnega polja, (dotis 4. pregledane in razširjene izd.). Lj,
1987
8623	Johns, R.:Castingdesign. Des Plaines, Illinois, 1988
8624	Investment Casting wax-es. Des Plaines, Illinois,
1988
Andreja Čibron
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
FUŽINAR ZA RAZVOJ
KAJ SMEMO VEDETI O TITANU
Zveze s kisikom, dušikom, žveplom, ogljikom, fosforjem in borom
Titan oblikuje zelo veliko spojin, ki jih jeklo koristno uporabi. S svojo aktivnostjo se hitreje in odločno trdneje veže na dušik, ogljik, žveplo in fosfor kot katerakoli druga kovina v jeklu. Manj uspešno ga privlači le kisik, če je navzoč še aluminij. Že 0,02 % Al prevzame toliko kisika, da ga ne ostane nič za titan, če le-tega ni več kot 0,3 %.
Oksidi aluminija nastajajo že v staljenem jeklu, medtem ko titanovi ni-tridi lahko v staljenem ali pa v trdnem jeklu. Druge titanove spojine se prikažejo šele v trdnem stanju.
Najimenitnejši zaviralci rasti zrn v vročem jeklu so titanovi nitridi, ki jih zavoljo tega in pa zmanjšane nevarnosti kaljenja visoko cenijo varilci. Taki dobri drobni nitridi nastopijo le, če v jeklu ni več kot 0,015 %. Ti. Tedaj storijo cone prehoda od zvara k osnovi konstrukcije zelo žilave tudi pri najhujšem mrazu. Enako velja za vse izdelke, ki se počasi ohlajajo med 700 in 500°C. Morajo pa biti nitridi res drobni, recimo veliki za 400 Angstromov. Če merijo 1000 A, so že bistveno manj uporabni. Kadar so drobni, morejo preprečiti celo majhnim jeklenim zrnom velikosti 20 mikrometrov (tisočink milimetra), da bi zrastla, četudi ogrejemo izdelek na 1350°C (npr. v varjenem pasu). Enako jeklo brez ti-tana bo iz veliko bolj bahaških zrn: pri taki temperaturi bodo tudi do 200 tisočink milimetra velika. To je seveda skrajnja razpuščenost. Zrna velikosti četrt milimetra kaj slabo vkup držijo izdelek. Razmere so podobne kot pri obstojnosti prijateljstva naselij in držav.
V konstrukcijskem jeklu, ki ga želimo navadno variti in vsebuje zato bolj malo ogljika (da se ne bi kalilo v neprimerno mešanico struktur), se pojavijo potrebni majhni titanovini-tridi šele pri temperaturi pod 1475X1. To pomeni, da grobi nitridi strašijo že v staljenem stanju. Koristni drobižki bojo najboljši, če je v jeklu ravno kemijsko prava količina titana (0,015 %) in dušika (0,004 % oziroma še manj).
Drugi močni titanovi spojini sta titanov sulfid aliogljikosulfidTi4C2S2 Ta dva sta mojstra za izdelavo žilavega izdelka zato, ker onemogočata nastopanje dolgih manganovih sulfidov. Pomembna sta predvsem, če želimo imeti izdelek, ki bo žilav v vseh smereh, tudi v prečni na smer valjanja ali kovanja. V življenje ju bomo priklicali le, če bomo dali v jeklo vs^j toliko titana, da ga bo za več kot 13 % mangana. To pomeni več kot 0,13 % Ti, če je v jeklu 1 °/o Mn. Seveda naj bo titana zadosti, da bo vzel pod streho vse žveplo. Tedaj
bodo sulfidi zelo kratki, pod deset-tisočinko milimetra. In prečna žila-vost bo velika tako, da je tudi z nadaljnjim povečevanjem količine titana ne bi mogli še zboljšati.
Potem, ko sta dušik in žveplo zadovoljna v titanovem objemu, ki je morda še na voljo za koga, pride na vrsto ogljik. Tudi tega titan koristno pritegne k sodelovanju. Če moreta oblikovati tako drobne (do 50 A) karbide, da jih moremo topiti v kislini, se izkažejo s svojo zrastlostjo z jekleno osnovo (koherenco). Skotijo se med premeno gama v alfa fazo (feritno), ali pa še po premeni, v glavnem pozno.
Trdnost poveča njihova sprijetost z osnovo jekla (atomov) in zmožnost pripeti na osnovo tudi disloka-cije (drseče črte napak sklada). Že 0,01 % Ti vzdigne natezno trdnost mehkega jekla za 40 N/mm?
Nič kaj podobni tem pedenjmo-žem so njegovi velikanski bratje, ki merijo 400 ali več Angstromov: na-
VALJARNA:
stajajo že med plastično deformacijo (predelavo), niso zraščeni z jekleno osnovo, ne utrjujejo in niso topni v kislinah.
Iz tega lahko že kar sklepamo, da bo tudi učinek drobnih karbidov manjši, če nastajajo pri višji temperaturi. Slabši bosta zraščenost in od tod utrditev.
Malo bora (30 milijonink) k jeklu zniža temperaturo premene gama v alfa za 10(PC in tako poveča razpršenost, tj. učinek titanovih karbidov, trdoto jekla. To je seveda že dodatek k pretvorbenemu uspehu, pri katerem zavoljo bora nastopi bainit. Ne smemo pa zavoljo tega podcenjevati titana, saj brez vsaj 0,03 % Ti tudi bor ni zmožen pripraviti poti za prihod bainita. Titan namreč določa av-stenitu zmožnost za premeno.
Karbidi titana se izločajo iz osnove zelo leno, če jih k naglici ne prisili plastična deformacija. Titan in bor znižata temperaturo premene in re-kristalizacije, kar daje drobnozrnato jeklo.
V valjarski praksi ne deformiramo jekla le enkrat, zato je prav, da posebno pazljivo valjamo pod temperaturo, pri kateri lahko pričakujemo pojavljanje titanovih karbidov. Oni seveda onemogočajo, ali vsaj ovirajo rekristalizacijo, popravo in zmehča-nje jekla. Če je ta temperatura lOSlLG, lahko pričakujemo pri oko-
NOVA ŽAGA REŽE
li 1030X1 pravo uplahnjenje strukture ter sploščitev.
Titanovi karbidi so precej izbirčni in se sploh ne pokažejo, če ni titana točno toliko ali manj, kot ustreza danemu ogljiku v jeklu. Kolikor bi imeli več titana, se bo poročil kar hkrati z dušikom, žveplom in ogljikom. Dobimo tako imenovana brez-intersticijska, mehka jekla, ki so zelo lahko obdelovalna, moremo pa jim tudi zboljšati trdnost. Le razteznost jim nekoliko trpi. Oblikovalnost jim še zboljšamo, če jih ohlajamo s čim višje temperature, ali če jih po hladnem valjanju še rekristalizacijsko žarimo (grejemo).
Še enega ljubljenca titana ne pozabimo. To je zoprni fosfor, ki sam izrine ogljik z mej zrn in stori izdelek silno občutljiv za vsako najmanjšo preobremenitev. Tovrstni krhkosti se teoretično izognemo, če damo v jeklo titana za več kot za štirikrat več, kot je treba za vezavo ogljika. Tedaj bo njegov presežek stopil v zvezo TOP.
Življenje pa se ne drži zmerom teorij in tako tudi za preganjanje te krhkosti ni treba toliko titana, ampak kar pol manj. Sklepajo, da že titanov karbid vsrka nekaj fosforja in je treba manj titana za odrešilno požrtvovalno vezanje v neškodljiv fosfid.
Mag. Franc Uranc
Ta foto vest je v Informativnem fužinarju druga o novi torni žagi v Valjarni. Prva je bila z začetka del, s to sporočamo, da žaga že reže.
Namenjena je za razrez srednjih profilov, kupili pa smo jo pri avstrijski firmi IBS Braun. Glede na planje začela obratovati z nekajmesečno zamudo, kajti pri takšnih investicijah se rado pokaže, da je treba sicer kupljeno in skompletirano prilagoditi našim konkretnim razmeram z namenom, da je potem produktivnost čim večja. Zato imajo delavci našega PII še nekaj opravkov na žagi.
Zaenkrat tako režejo z novo žago le del srednjega asortimenta. Ko bodo prilagodili še nekaj elementov, se bo količina sicer povečala, težko pa bo nova žaga prevzela celotni razrez srednjih profilov, kajti cene njene rezalke so (pre)visoke. V Valjarni bo tako kljub novi in prednostim, ki jih ima, še slišati tudi dobro staro torno žago. Kdaj bo nova amortizirana, pa zato ostaja vprašanje.
HM.
RELACIJSKA BAZA PODATKOV IN RELACIJSKI JEZIK SQL (1)
1. UVOD
Uspešnost delovanja posameznika, skupine ali podjetja (organizacije) je bila vedno pogojena s količino informacije - bazo znanja, ki jo obvladujejo (posedujejo), in njihovo sposobnostjo pravočasno »predelati« informacije v novo obliko in kvaliteto. Pravočasna in točna informacija je danes odločilnega pomena za uspešno nastopanje podjetja v razburkanem poslovnem svetu. Danes si ni mogoče predstavljati informacijskega sistema večjega podjetja brez podpore računalnika. Razvoj aparatume in programske računalniške opreme na ternjiodročju je izredno hiter in učinkovit. Pojavljajo se novi pristopi izgradnje in posluževanja računalniško podprtih informacijskih sistemov - RPIS, ki »demistificirajo« nekdanjo vlogo računalniških centrov in centralnih baz podatkov ter dajejo možnost in večji pomen končnemu uporabniku v fazah: nastajanja (vnašanja), vzdrževanja in uporabe (povpraševanja) podatkov, v procesih: planiranja, upravljanja in odločanja. Novi način izgradnje in delovanja RPIS, je zasnovan na relacijski bazi podatkov in programskih jezikih 4. generacije.
2. KAJ JE BAZA PODATKOV?
Baza podatkov v računalniku je zbirka podatkov z medsebojnimi povezavami, ki jih delijo različni uporabniki z različnimi zahtevami. Podatki so shranjeni tako, da so neodvisni od programov, ki jih uporabljajo. Dodajanje novih podatkov in spreminjanje obstoječih je pod kontrolo. Iskanje podatkov je možno in omogočeno vsem uporabnikom z ustrezno kontrolo zaščite in varnosti podatkov pred uporabo nepooblaščenih oseb, kakor tudi glede napak in okvar v sistemu. Podatki so tako strukturirani, da omogočajo bodoči razvoj najrazličnejših aplikacij.
3. STOPNJE ORGANIZIRANOSTI PODATKOV
Ustrezna organizacija podatkov v informacijskih sistemih je ključnega pomena za njihovo uspešno delovanje. Pomembno je poudariti racionalno zbiranje, hranjenje, obdelavo in prikazovanje podatkov, ažurno vodenje ter ustrezno porazdelitev dela in pristojnosti na nosilce in procese, v katerih nastopajo informacije, ki jih podatki popisujejo.
Oblikovanje baze podatkov in njena vzpostavitev je v tesni povezavi z urejenostjo organizacije in ustreznih informacijskih tokov.
Glede na organiziranost razlikujemo štiri stopnje organizacije podatkov:
1. stopnja
Zanjo so značilne datoteke, ki pokrivajo posamezne parcialne aplikacije. Pri teh obstaja močna odvisnost podatkov od aplikacije - programov, za katere se ti podatki zajemajo in vzdržujejo. Množica datotek, ki nastopajo, povzroča nepreglednost in onemogoča učinkovit razvoj. Ta stopnja je značilna na začetku uvajanja računalnika v informacijske procese.
2. stopnja
Na tej stopnji se že uporabljajo programski sistemi za upravljanje z bazami podatkov - DBMS (2), pri tem pa še ni dosežena neodvisnost podatkov od posameznih aplikacij, predvsem pa ne njihova večnamenska uporaba.
3. stopnja
Na tej stopnji so podatki opredeljeni in shranjeni ločeno od njihove uporabe. Podatki so večnamenski in si jih deli več uporabnikov oziroma aplikacij. Za izgradnjo take baze je potrebna skrbna informacijska analiza, ker gre za vzpostavljanje stabilnih podatkovnih modelov. Za to stopnjo je značilno doseganje temeljnih smotrov baze podatkov: neodvisnost baze od aplikacij, večnamenskost podatkov, manjši stroški vzdrževanja, itd.
Baze podatkov na tej stopnji so značilne za produkcijske sisteme, kjer gre za množično in pogosto obdelavo podatkov (transakcijski sistemi). Zahteva se učinkovitost in hitrost pri zajemanju, ažuriranju in manipulaciji s podatki, medtem ko je dostop do baze podatkov - kar je temelj informacijskih sistemov, s pripravo informacij za procese planiranja, upravljanja in odločanja - manjšega pomena. (V Železarni Ravne je organizacija baze podatkov na poslovnem nivoju trenutno organizirana na tej stopnji).
4. stopnja
Za to stopnjo organiziranja podatkov je prav tako značilna uporaba programskega sistema za upravljanje z bazo podatkov (DBMS), s tem da gre za večjo podporo informacijskim sistemom, kar pomeni, da je poudarek na hitrem in enostavnem dostopu do podatkov z enostavnim oblikovanjem vprašanj, poročil in drugih načinov,
Slika 1
Priprava ekstrakcije podatkov za podporo informacijskemu sistemu (IV. stopnja)
značilnih za te sisteme. Običajno predstavlja osnovo za organizacijo podatkov na tej stopnji baza podatkov na 3. stopnji organiziranosti - produkcijski sistemi, kar pa zahteva ustrezno preureditev in ekstrakcijo tistih podatkov, ki so potrebni glede na potrebe informacijskega sistema (slika 1). Pri tem se uporabljajo najrazličnejše metode, zlasti so primerne relacijske baze podatkov in uporaba programskih jezikov 4. generacije.
4.	RELACIJSKA BAZA PODATKOV - TEORETIČNA IZHODIŠČA 4.1. Podatkovni modeli - relacijski pristop
Pri obravnavanju podatkov baz na računalniku obstajajo v splošnem trije temeljni pristopi k podatkovnemu modelu:
- hierarhični
- mrežni in
- relacijski pristop.
Trenutno prevladujeta prva dva načina pristopa, relacijski pristop je zaenkrat manj razširjen in uveljavljen. Vendar kaže trend razvoja in zanimanja v zadnjih letih izreden porast prav pri relacijskem načinu pristopa, ki ima pred drugima dvema, predvsem na področju uporabe številne prednosti.
Relacijski pristop k podatkom, shranjenim v računalniku, omogoča tehnološko povsem novo kvaliteto dela, ki se med drugim kaže v neposrednem interaktivnem dialogu pri uporabi baze in na tak način premošča razkorak med bazo podatkov, shranjeno v računalniku (računalniškem centru) na eni strani in uporabniki na drugi strani. V bistvu gre za premik od že uveljavljene vloge baz podatkov v produkcijskih sistemih, kjer je poudarek na množični obdelavi podatkov (dnevne, tedenske, mesečne, itd. obdelave z raznimi pregledi v obliki izpisov na papuju), v informacijske sisteme s poudarkom na interaktivnem pridobivanju informacij za procese planiranja, upravljanja in odločanja.
Klasični pristopi s programskimi jeziki, kot je npr. COBOL, PL/1, FORTRAN, onemogočajo fleksibilne »ad hoc« zahteve s strani uporabnikov, ki se dnevno pojavljajo v informacijskih procesih in sistemih za odločanje. Take zahteve rešujejo jeziki
4.	generacije, ki so grajeni na osnovi relacijske teorije.
Temelji relacijske teorije
Začetek razvoja relacijske teorije sega v leto 1970, ko je dr. E.F. Codd, obrazložil relacijski model, podal definicije nekaterih operacij (relacijske algebre), obravnaval redundanco (ponovljivost) in konsistentnost v bazah podatkov.
Teoretični model je dolga leta deloval le kot zanimivo teoretično in akademsko razpravljanje. V zadnjem času sledimo pospešene implementacije tega modela in njegovo praktično potrditev v gotovih (produkcijskih) programskih produktih.
Relactjski pristop je postal tudi osnova vrsti sodobnih metodologij za razvoj računalniško podprtih aplikacij: metodologija sistemske analize, ki spada v okvir informacijskega inženirstva.
Relacijski model
V relacijskem modelu so vsi podatki definirani in dostopni kot enostavne tabele, sestavljene iz vrstic (zapisi - records) in kolon (polja-fields) - slika 2. Tak model je učinkovit zaradi več razlogov:
- enostavna postavitev koncepta in oblikovanja baze podatkov, ker so podatki definirani v tabelah
- definirajo se lahko nove tabele in se povežejo z obstoječimi tabelami
- nova polja (kolone) se lahko dodajo enostavno in hitro v obstoječe podatkovne baze
- vse te možnosti omogočajo najti uporabniku nove in lažje poti za uporabo svojih podatkov.
Relacijski pristop
Opis relacijskega pristopa temelji na sliki 3, kjer je predstavljen primer baze podatkov z datotekami (tabelami): »NAROČILA«, »KUPČI« in »IŽDELKI«.
Datoteka »NAROČILA« vsebuje polja: številka naročila, datum, številka kupca, številka izdelka in količina.
TABELA (DATOTEKA)
KOLONA
VRSTICA
Slika 2
Relacijski model, zasnovan na tabelah, ki so sestavljene iz vrstic in kolon
V datoteki »KUPCI« so podatki o: številki kupca, imenu kupca, kraju in državi kupca. Tretja datoteka »IZDELKI« pa ima podatke o številki izdelka, opisu, teži in statusu izdelka.
Na prvi pogled vsaka od teh tabel (datotek) predstavlja konvencionalno sekvenčno datoteko z vrsticami v tabeli, ki ustrezajo poljem zapisov. Z vidika matematike vsaka od teh tabel predstavlja poseben primer konstrukcije znana kot relacija, ki je v splošnem precej bolj precizno definirana kot s tradicionalnim terminom datoteka. Kot sinonim za relacijo se pogosto uporablja termin tabela, kar ustreza vizualni sliki take predstavitve. Relacijski pristop temelji na dejstvu, da lahko datoteke, ki zadovoljujejo določene zahteve, predstavljajo matematične relacije in zadovoljujejo elementarno relacijsko teorijo. Relacijska teorija vpeljuje nov termin: področje ali domeno, ki ga ne srečamo v konvencionalni obdelavi podatkov. Domena je množica, iz katere nekatere vrednosti tvorijo stolpce v tabeli (relaciji). Tako sp na primer vrednosti, ki nastopajo v stolpcu »Kupec št.« v obeh tabelah: »NAROČILA« in »KUPCI« sestavljene iz vrednosti domene vseh veljavnih številk (šifer) kupcev.
IV. stopnja organizacije podatkov
/^ \Produkcijski sistem Baza podatkov
Podpora informacijskemu sistemu
iskonje
informacij
Rutinske
aplikacije,
postopki
Informacijske
službe
Uporabniki
informacije za odločanje
Upora .bni ki
tABELA : NAROČILA				
Nar._št	D atum	Kupec— št.	izdetek-št.	K ol ičina
0 1	4-6-89	101	642 3	500
0 2	5-1-90	102	499 9	600
03	10-6-90	103	642 3	1000
65	6-30-90	500	5288	250
tABELA: KUPCI				
Kupec —št.	Kupec—ime	Kraj	Država	
100	Metalna	Maribor	YU	
101	ACM	Cleveland	USA	
102	Progre s	Moskva	SZ	
103	Čelik	Beograd	YU	
500	Litostroj	Ljubljana	YU	
TABELA:IZDELKI				
Izdelek - št	OpLs	TeJ a	Status	
4999	va lj	1000	A 1	
5268	odkove k	3500	A 2	
6423	I n d. noži	200	A 0	
752 1	orodje	150	A 1	
Slika 3 Relacijska baza podatkov z datotekami: naročila, kupci, izdelki				
Ključna značilnost relacijske podatkovne strukture je, da so povezave med vrsticami predstavljene s samimi podatkovnimi vrednostmi v stolpcih, ki so privzete iz domene.
V obravnavanem primeru imata relaciji: »NAROČILA« in »KUPCI« skupno domeno »Kupec št.« (številka kupca), enako velja za relaciji: »NAROČILA« in »IZDELKI«, ki imata skupno domeno »Izdelek št.« (številka izdelka).
Značilnost za relacijski podatkovni pristop je, da sta obe kategoriji, ki opisujeta podatkovni model: entitete (polja) in povezave med njimi, predstavljene enotno v obliki tabel. Tabela (relacija) nas informira tako o entitetah kakor tudi o povezavah, kar ne velja niti pri hierarhičnem niti mrežnem pristopu do baze podatkov.
5.	RELACIJSKI JEZIK - SQL
Relacijski jezik temelji na operacijah relacijske algebre. Nastal je v laboratorijih firme IBM in na tej osnovi je izdelanih več relacijskih sistemov za upravljanje z bazami podatkov (DB2 in SQL firme IBM. ORACLE firme ORACLE, SUPRA firme CINCOM itd.).
Relacijski jezik omogoča kreiranje, povpraševanje, ažunranje in vzdrževanje baze podatkov. Leta 1987 je SQL postal uradni standard združenja ANSI (American National Standards Institute), kar pomeni, da lahko programerji (uporabniki) delajo s tem jezikom na različnih računalniških okoljih z minimalnim dodatnim učenjem razlik. Prav tako je IBM leta 1987 izbral SQL kot standardni jezik za delo z bazo podatkov, za njihovo arhitekturo SAA (Systems Application Architecture).
Jezik SOL uporablja podobne angleške izraze, ki jih srečamo v programskem jeziku COBOL za difinicije podatkov in rokovanje (manipulacijo) s podatki, vendar omogoča veliko več, saj lahko en SQL ukaz nadomesti ducat in več vrstic kode v aplikacijskem programu.
SOL omogoča ne-proceduralni pristop do podatkov v bazi, kar pomeni, da uporabnik opiše podatke, ki jih želi dobiti, ne pa, kako jih naj dobi. Dobra lastnost je tudi manipulacija z določenim setom podatkov naenkrat, namesto samo ene vrstice (record-a) naenkrat. Programiranje v SQL pomeni manj programske kode (manj vrstic programa), enostavno logiko aplikacije in manj sprememb v aplikaciji. Jezik ni namenjen samo za iskanje podatkov oziroma povpraševanje v bazi podatkov, temveč vsebuje tudi temeljne operacije baze podatkov, kot so: dodajanje, brisanje, ažuriranje.
Temeljna operacij'a v*SQL je operacija: SELECT - FROM - WHERE, kot kaže 1. primer na sliki 4.
SELECT Kupec-ime, Kraj KROM KUPCI WHERE Država - »VU«
Ta operacija pomeni iskanje vrstic v relaciji »KUPCI«, za katere velja, daje »Država« enaka »YU« in z izpisom atributov (kolon) »Kupec-ime« in »Kraj« iz teh vrstic. Rezultat gornje operacije je na osnovi podatkov v tabelah (slika 3), prikazan na sliki 5.
Kupec-ime Kraj
METALNA MARIBOR ČELIK	BEOGRAD
LITOSTROJ LJUBLJANA
Slika 5
Rezultat - izpis za 1. primer
Operacija JOIN (poveži)
Operacija JOIN omogoča kombiniranje dveh tabel v eno novo tabelo. Znotraj SQL-a jeJOIN realiziran skozi uporabo SELECT stavka. Kot primer povežimo tabeli: »NAROČILA« in »KUPCI« (slika 3), preko atributa (kolone) »Kupec-št« s tem, da se izpišejo iz tabel podatki: »Nar-št«, »Kupec-št«, »Kupec-ime«, 2. primer - slika 6.
SELECT	Nar-št NAROČILA. Kupec-št, Kupec-ime
FROM	NAROČILA, KUPCI
WHERE	NAROČILA. Kupec-št - KUPCI. Kupec-št
Slika 6
Uporaba ukaza JOIN - 2. primer
Rezultat tega ukaza z upoštevanjem vsebine podatkov - v tabelah (slika 3) je prikazan na sliki 7.
Nar-št	Kupec-št	Kupec-ime
01	101	ACM
02	102	PROGRES
03	103	ČELIK
65	500	LITOSTROJ
Slika 7
Rezultat - izpis za 2. primer
Dodatni SQL ukazi so še: INSERT (za dodajanje), DELETE (za brisanje), UPDA-TE (za ažuriranje) in ostali ukazi za odpiranje datotek (tabel), za pozicioniranje kurzorja, sortiranje podatkov množice funkcij (Min, Max,...), itd.
Operatorji SELECT, JOIN skupno še z drugimi predstavljajo relacijsko algebro. Vsaka operacija relacijske algebre upošteva eno ali dve relaciji (tabeli), s tem da ope-ratoiji algebre povzročijo nastanek nove relacije (tabele) kot rezultat. Ti operatorji so osnova relacijskim jezikom 4. generacije, ki postajajo splošno orodje za delo s sodobnimi relacijskimi bazami podatkov, zlasti za vključevanje končnih uporabnikov v neposredno delo s temi bazami.
6. ZAKLJUČEK
Učinkovita organiziranost baze podatkov na računalniku in učinkovit pristop do podatkov v bazi je temelj uspešnega računalniško podprtega informacijskega sistema. Pomembna lastnost baze je njena neodvisnost od aplikacij (programov) in več-namenskost podatkov za uporabnike na različnih nivojih upravljalsko-proizvodnih procesov.
Na področju računalniško podprtih informacijskih sistemov je danes možno zaslediti napore za prehod iz produkcijskih informacijskih sistemov (množica terminsko ustaljenih, pretežno paketnih obdelav) v mnogo bolj učinkovite in neposredne informacijske sisteme s poudarkom na interaktivnem pridobivanju informacij za procese: planiranja, upravljanja in odločanja. Prehod v nov način posluževanja in delovanja informacijskega sistema omogočajo relacijski sistemi za upravljanje z bazo podatkov. Taki sistemi, zgrajeni na relacijski osnovi, so danes vedno močneje prisotni na tržišču.
Orodje za delo z relacijsko bazo so razviti relacijski jeziki 4. generacije, ki omogočajo neposreden ne-proceduralni pristop do podatkov v bazi, kar se odraža v enostavnosti in prijaznosti ter mnogo večji učinkovitosti pri uporabi.
7. LITERATURA
1. C.J. Date, An Introduction To Database Systems I, II
2. M. Krisper, F. Žerdin, Informacijsko inženirstvo, Lj., 1984
3. J. Martin, Čomputer Data Base Organization, 1977
4. G.C. Everest, Database Management, Mc Graw-Hill, 1986
5. Informix, Hovv To Choose An RDBMS
8. OKRAJŠAVE
1. SOL: Structured Ouery Language - Strukturiran povpraševalni jezik
2. DBMS: Dala Base Management Systems - Sistem za upravljanje z bazo podatkov
Avgust Krajnc, dipl.ing.
Slika 4
Uporaba ukaza SELECT (1. primer)
ON-LINE SISTEM V ŽELEZARNI RAVNE
Predstvitve delovanja ON-LINE informacijskega sistema v Železarni Ravne smo deloma že realizirali. Predstavitev se je udeležilo 136 vodilnih in strokovnih delavcev, in sicer iz železarne, dislociranih tozdov (Monter, Kovinarstvo, Armature, TRO) ter zunanjih ustanov (CTK, DONIT Medvode, Iskra Zorin, Gradis Ljubljana, SOZD MZ TITO Skopje, TUS Slovenj Gradec, RAZOR Ravne, SŠTPNU Ravne, Koroška študijska knjižnica, bolnišnica Slovenj Gradec).
Čeprav je bilo za večino slušateljev to novo področje, je bilo zanimanje zelo veliko. V nadaljevanju članka je predstavljen povzetek predstavitev.
Uporaba ON-LINE informacijskih sistemov je v svetu običajna metoda v razvoju in marketingu, pri nas pa je šele na pohodu. ON-LINE ali NA ZVEZI pomeni konverzacijski način iskanja po podatkovnih zbirkah. Iskanje predstavlja interakcijo med uporabnikom in sistemom za iskanje v bazah podatkov, pri čemer je vsak iskalni postopek izražen kot niz iskalnih pojmov in povezav med njimi. Uspešno iskanje v bazah podatkov temelji na ukazih, ki omogočajo uporabniku enostaven pristop in izvajanje iskalnih postopkov. S tem je uporabnikom dana možnost definiranja in spreminjanja poteka iskanja glede na prej dobljene rezultate. Tako se doseže interakcija, ki omogoča hitro in učinkovito doseganje želenih rezultatov v smislu pridobitve končne informacije, kar je cilj iskalnega postopka.
Predpogoji za ON-LINE poizvedbe so:
- pogodba z gostiteljem (vstopno geslo)
- oprema (terminal ali mikroračunalnik, omogoči dostop v telekomunikacijsko mrežo)
- priročniki, referalna literatura
- poznavanje terminologije, »komandnega jezika« operatorjev
- obvladovanje strokovnega problema ter angleški jezik
- Železarna Ravne ima sklenjenih osem pogodb z domačimi in tujimi hosti (gostitelji baz podatkov).
1. RCUM (Računalniški Center Univerze Maribor) je domač nekomercialen host, omogoča popularizacijo informacij, poizvedovalni jezik je enak Dialogu, vsebuje 14 baz (13. bazo gradi naša služba za standardizacijo).
2. IC-INFO (Informacijski center Ljubljana) je komercialen host, vsebuje devet baz.
3. DIALOG (Palo ALto, Califomija, ZDA) je največji svetovni host, vsebuje preko 175 milijonov zapisov, obsega celotno človeško znanje, je komercialen host.
4. ECHO (The European Commission Host Organization, Luxembourg), namen ima pospešiti uporabo in povpraševanje po inf. servisih, zagotoviti on-line izobraževanje ter možnosti testiranja podatkovnih baz, je nekomercialen host.
5. ESA-IRS (Frascati, Italija), podpira in zagotavlja kooperacijo med evropskimi državami pri raziskavah vesolja in tehnologije (v miroljubne namene), je komercialen host.
6. STN (Scientific Technical Netvvork) je znanstveno tehnični on -line informacijski sistem, je kooperacijska ponudba American Chemical Society, Fachinformationszentrum Energie, Physik, Mathematik (FIZ Karlsruhe) in Japan Information Center for Science and Technology (JICSp.
7. DATA-STAR (Bern, Švica) je komercialen host, zagotavlja on-line dostop do najpomembnejših virov informacij za področje poslovanja, znanosti in medicine. Baze podatkov so locirane na računalnikih v Bernu, numerična baza Tradstat pa na računalniku v Veliki Britaniji. Z bazo Tradstat vam lahko on-line zagotovimo statistične podatke o uvozu in izvozu za 15 najpomembnejših industrijskih držav.
8. PFDS (Pergamon Financial Data Services, London, Anglija) nam posreduje poslovne in finančne informacije za naslednja področja; - marketing in prodajne analize, - finance in kredit ter poslovne informacije.
Geografsko razdelitev proizvajalcev baz podatkov v ES prikazuje slika 1. Znano je, daje v ES proizvedenih (po tipu) največ bibliografskih baz (39 %)
Španija 10*/, Por tugalskaO%>N<^ N izozemska5 7./vnSSw
V. Britanija 32%
Irska0%
Francija 14%
CEC27. Dans|<a 6%
Sl. 1: Proizvajalci baz podatkov v ES (geografska razdelitev)
v primerjavi z ZDA, kar polovico manj faktografskih baz in samo 1/4 baz t.i. kompletni tekst in 1/6 statističnih baz. Največ komercialnih baz je v V. Britaniji in ZRN, medtem ko so nekomercialnega značaja predvsem v Italiji, Španiji, Belgiji itd.
Izbira hosta je odvisna od analiz uporabnikov. Hosti so dosegljivi preko nacionalnih mrež.
JUPAK je javno omrežje za prenos podatkov. Omogoča nam avtomatsko vzpostavljanje notranjih in mednarodnih zvez.
S pomočjo on-line inf. sistema lahko za vas preiskujemo bibliografske podatke preko 175 milijonov člankov, knjig, referatov, poročil, standardov itd. Iskanje poizvedbe izvedemo s pomočjo profila (iskalna strategija); to pomeni, da mora uporabnik postaviti vprašanje v obliki ključnih besed-deskrip-toijev v angleščini, ki jih poizvedovalec poveže z matematičnimi-Boolovimi operatorji. Glej sliko 2.
Primer strategije iskanja:
- izbor ustreznih pojmov in njihovih sinonimov
- opredelitev logičnih povezav med njimi
1.0R povezava
'RANSPORT
PROMET,
? select promet or transport
2.AND
3.NOT
? select promet not zračni
Sl.2: Logika iskanja v bazah podatkov Boolove logične povezave :OR,AND in NOT
koncept A	koncept B	koncept C
VODNI AND PROMET AND JUGOSLAVIJA OR REČNI	TRANSPORT	JUGOSLAVIJE
MORSKI	JUGOSLAVIJI
JUGOSLOVANSKI
? S (vodni or rečni or morski) and (promet or transport) and jugosl?v?
Za poizvedbo mora uporabnik imeti naročilnico (konto, podpis odgovorne osebe), ki vsebuje že opredeljeno temo s ključnimi besedami.
Cene on-line informacij ni mogoče natančno določiti vnaprej. Odvisna je od mnogih faktorjev; npr. od izbire baze, porabljenega časa, števila in formata izpisanih referenc, telekomunikacijskih stroškov in od realne vrednosti tuje valute v trenutku plačila. Če naročnik kasneje naroči še kopije primarnih dokumentov (medknjižnična izposoja iz tujine), so to še dodatni stroški.
Osnovno pravilo on-line informacij je »DOBRO VPRAŠANJE DOBER ODGOVOR«.
Vedeti moramo, da so on-line informacije takojšnje. Stroški poizvedb so različni. Plačljivi so v devizah (če gre za tuje komercialne hoste) in v dinarjih (če so to domači komercialni hosti). Obstajata tudi nekomercialna hosta (RCUM in ECHO), ki sta bila že prej omenjena in nam omogočata brezplačno iskanje po bazah podatkov.
Menimo, da so stroški poizvedb relativno nizki. Kajti vemo, da so tudi za vsako raziskavo potrebni čas, oprema ter kadri. Ni pa nujno, daje raziskava še aktualna, ko je končana.
Pogoj za doseganje pravočasnih, kvalitetnih informacij je kombinacija on line informacij ter raziskav.
Zaključimo lahko samo s pregovorom »ČAS JE ZLATO«, ki nam vse pove.
Vse dodatne izčrpne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 5560 ali 5622.
Služba za standardizacijo ON-LINE informacije Anica Potočnik
PROMET
JUGOSLAV?
povezava
? select promet and Jugoslav?
PROMET/^
ZRAČNI
povezava
INOVACIJE V JANUARJU IN FEBRUARJU 1990
PE METALURGIJA
Jožetu Trokšarju in Antonu Godcu je bilo dodeljeno peto pavšalno nadomestilo v višini 70 % poprečnega OD, to je 2.615,60 din, za izvedbo avtomatskega šaržiranja brusilnega stroja centreles tip Malkus CM-35. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Seadu Karadi in sodelavcem je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 30.564,60 din za spremembo kalibracije 3. ogrodja za izdelavo gredic in profilov ter adjustiranje v jaslih po razrezu. V petem letuje bil povečan dohodek za 1,497.033,50 din. Pri delitvi so udeleženi Karada, Hartman in Škalič z 20, Logar in Hladnik s 15 ter Glavica s po 10 odstotki.
Alenki Rodič, Janezu Kovaču in Stanku Petovarju je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
19.579,30	din za uvedbo kontroliranega ohlajanja ingotov nizko in srednje ogljičnih Cr-Ni-Mo jekel v izoliranih kamag paletah. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 558.713,75 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Ludviku Ošlovniku, Jožetu Kosmaču in Viljemu Štifterju je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 18.420,90 din za rekonstrukcijo dozirnega lijaka oboka vakuumskih ponovčnih peči. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 393.584,40 din. Nadomestilo si avtotji delijo na enake dele.
Dušanu Dravčbaheiju, Francu Pavliču, Stanislavu Lipovniku in Petru Periču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 19.757,80 din za predlog, da se jeklo, izdelano v EOP in obdelano na VPPI, odlije v format ingotov GFM2. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 902.506, 50 din. Pri delitvi so udeleženi Dravčbaher s 60, Pavlič z 20 ter Lipovnik in Perič s po 10 odstotki.
Ivanu Pungartniku in sodelavcem je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 21.146,60 din za rekonstrukcijo valjčne proge za krožno peč SMESA. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, ki je znašal 541.408,30 din. Pri delitvi so udeleženi Pungartnik, Vrečič in Rahten s po 20 ter Čebular, Ko-vačec, Knez in Pečnik s po 10 odstotki.
Albinu Šternu, Bernardu Krapežu, Adolfu Robinu in Jožetu Zvikar-tu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 27.727,30 din za izdelavo kontrolnega regulatorja za opozarjanje proti prehitremu lomu elektrod. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
392.450,10	din. Pri delitvi so udeleženi Štern s 55 ter Krapež, Robin in Žvikart s po 15 odstotki.
Sebastijanu Oblaku, Rudolfu Kotniku in Juretu Bricmanu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 13.743,00 din za izdelavo kovinskega zaboja za vroče ostanke gredic. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 305.400 din. Pri delitvi so udeleženi
Oblak z 80 ter Kotnik in Bricman s po 10 odstotki.
Andreju Rotovniku in Alojzu Božiču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1.241,60 din za izdelavo novih kabel čevljev za vodno hlajene fleksibilne kable. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 27.592,00 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Vinku Pušniku in Jovanu Ilijevs-kemu je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 40 % poprečnega OD, to je 1.494,60 din za spremembo formata elektrod iz VK 22 na VK 24. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Vladu Macurju in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 20.775,00 din za uvedbo tehnologije taljenja v EOP z zaostankom taline. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1.393.251,75 din. Pri delitvi so udeleženi Macur in Buria s po 25 ter Lupuh, Lipnik, Ferk, Škalič in Klančnik s po 10 odstotki.
Tomislavu šateiju in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 4.446,40 din za eksterno prodajo razreza gredic. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 954.938,30 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Jožetu Bahčuje bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 100 % poprečnega OD, to je 3.736,50 din za izdelavo naprave za sesanje prahu in ostružkov.
Dušanu Posediju in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 15.207,50 din za spremembo tehnologije ter uvedbo novih predpisov za jeklo Č 4146. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 922.482,18 din. Pri delitvi so avtoiji udeleženi s procenti od 2 do 30.
Alojzu Rozmanu, Stanku Kovačiču in Daiji Oblak je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti
17.075,80	din za spremembo tehnologije izdelave jekla po pogojih ZF. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 391.690 din. Pri delitvi so udeleženi Rozman in Kovačič s po 40 ter Oblakova z 20 odstotki.
Janku Goričanu in Dušanu Drav-čbaherju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 70 % poprečnega OD, to je 2.241,90 din za uporabo bofors glave za stripanje ingotov. Pri delitvi sta udeležena Goričan s 70 ter Dravčbaher s 30 odstotki.
Rudiju šuleiju in Dragu Garbu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 80 % poprečnega OD, to je 2.989,20 din za odpravo zračnosti med plaščem in t-koma-dom. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Etbinu Melanšku in Dominiku Naberniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 50 % poprečnega OD, to je 1.681,40 din za rekonstrukcijo vodila na allino peči za verigo pri vožnji gredic v peč na šaržimi strani peči. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Antonu Godcu in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v
vrednosti 25.333,47 din za osvojitev jekla za neijavno elektrodno žico. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 1,136.738,37 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Janezu Ranču in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 16.483,60 din za zmanjšanje porabe elektrod na 51 elektro peči. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 524.340 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Dušanu Posediju in sodelavcemje bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 12.951,87 din za racionalizacijo žaljenja kolobarjev in palic. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 287.819,00 din. Pri delitvi so avtoiji udeleženi s procenti od 4 do 40.
Vinku Skarlovniku in Ivanu Pogo-revčniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 7.200 din za obzidavo nape s termobetonom. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 80.000 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Dragu Klančniku in Alojzu Ferku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 3.690,47 din za rekonstrukcijo sklopke za pogon voz pri pečeh. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 82.010,46 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Branku Krautbergeiju, Ivanu Jezerniku, Karlu Štrucu in Stanku Hriberniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 25.781,85 din za izboljšavo na vakuumskih pečeh.
V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 1.196.744,64 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Francu Kosu in Romanu Plesniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 882,90 din za izdelavo priključka za cevi pri napravi za vpihavanje prašnih materialov v peč. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 19.620 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
PE JEKLOLIVARNA
Rudiju Kamniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
4.541,40	din za usposobitev stroja za ravnanje jedrnih skeletov. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 50.460,00 din.
Jožetu Skledarju in Ivu Naraloč-niku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 2.161,00 din za spremembo odrezovanja nalitkov pri kvaliteti SBL. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 48.023,55 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Srečku Naberniku in sodelavcem je bilo dodeljeno drugo pavšalno nadomestilo v višini 230 % poprečnega OD, to je 8.594,00 din za osvojitev izdelave vzmeti. Pri delitvi so udeleženi Nabernik, Petovar, Kokalj in Kos s po 20 ter Sedelšak in Cehner s po 10 odstotki.
Jožetu Skledarju in Juriju Glavici je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 40.167,40 din za osvojitev proizvodnje udarnih plošč iz posebne litine. V petem letu uporabe
inovacije je bil povečan dohodek za
3.112.416,70	din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Danilu Tušku, Ivanu Otu, Jožetu Sedelšku in Vladu Barlu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 4.416,56 din za spremembo tehnologije litja segmentov za mletje lesne mase. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 98.145,76 din. Pri delitvi so udeleženi Tušek in Oto s po 28 ter Se-delšak in Bari s po 22 odstotki.
Janezu Šnajderju, Poldu Močniku in Jakobu Babinu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
965,90	din za izdelavo podstavka trna in čepa za podstavek vlivkov.
V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 21.463,89 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Janezu Hajnžetu in sodelavcem je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 60 °/o poprečnega OD, to je 2.241,90 din za montažo elek-trovibratorjev na silose peska nad peskometom. Pri delitvi so udeleženi Hajnže, Dobrodel, Goltnik, Plohl z 22,5 in Hočevar z 10 odstotki.
PE OBDELAVA
Marjanu Lečniku, Avgustu Knezu, Jožetu Pšeničniku in Alenki Rodič je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 19.355,10 din za zamenjavo jekla OC 70 s Cr 53 pri izdelavi odklopnih konic in sekačev.
V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 543.410,50 din. Pri delitvi so udeleženi Lečnik s 70 ter Knez, Pšeničnik in Rodiče-va s po 10 odstotki.
Janku Gnamušu in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 18.495,70 din za spremembo tehnologije toplotne obdelave in odpravo deformacij med prehodom avstenitne v martenzitno strukturo pri sendzimir valjih. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 397.947,20 din. Pri delitvi so udeleženi avtorji s procenti od 2 do 20.
Stefanu Matavžu, Maksu Paradižu in Valentinu Bastlu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 7.891,60 din za spremembo pla-menskega kaljenja srednjega pogona. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
87.684,40	din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Ernestu Kljuglerju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti
285.10 din za spremembo tesnjenja glave s cilindrom pri pnevm, kladivu VK 23. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
3.168,20	din.
Stanku Voglu je bilo dodeljeno prvo in drugo pavšalno nadomestilo v višini 60 % poprečnega OD, to je 2.242,00 din za skonstruiranje vpenjalne naprave.
Branku Mesnetju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 657,90 din za spremembo kvalitete vloženega materiala za krmilne bate za zračne motorje. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, kije znašal 14.619,60 din.
Romanu Finžgarju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti
1.868,30	din za spremembo tehnologije programa pri struženju tulja-kov. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 41.517,80 din.
Rudiju Burjaku, Dragu Studenč-niku in Darku Jevšnikarju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 60 % poprečnega OD, to je
2.055.10 din za izdelavo stroja za vrtanje slepih izvrtin. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Ivanu Gorenšku in Francu Lesič-niku je bilo dodeljeno četrto pavšalno nadomestilo v višini 20 % poprečnega OD, to je 747,30 din za odpravo prvega ravnanja tobačnih nožev. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Jožetu Mlinšku je bilo dodeljeno četrto pavšalno nadomestilo v vrednosti 1.494,60 din za izdelavo nape za oddimljenje oljnih hlapov na gibljiv način pri stroju za kaljenje vzmetnih listov.
Štefanu Matavžu, Maksu Paradižu in Valentinu Bastlu je bilo dodeljeno četrto pavšalno nadomestilo v višini 130 % poprečnega OD, to je
4.857,50	din za uvedbo novega načina plamenskega kaljenja grebenja-kov. Pri delitvi so udeleženi Matavž s 70 ter Paradiž in Bastl s po 15 odstotki.
Jožetu Havletu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
16.381,70	din za spremembo obdelave blok odprtine s pogonom. V petem letu uporabe inovacije je bil
povečan dohodek za 182.019,40 din.
Vladu Koletniku in Ivici Zmrzlak je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 8.852,60 din za izdelavo priprave, ki skrajša čas pehanja zob za čep 206. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 196.724,90 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Branku Mesnerju je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
135.80 din za rekonstrukcijo ekscen-tra z gredjo za zračne motoije. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 3.018,40 din.
Benu Jelenu, Lovru Gorinšku in Ivanu Vravniku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
21.759,50	din za spremembo tehnologije predgrevanja valjev. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 241.772,13 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Damijanu Kotniku, Darku Jevšni-kaiju in Feliksu Smolarju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 391,65 din za zamenjavo upogi-bne štance za izdelavo strešnic za lotanje. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
17.006	din. Pri delitvi so udeleženi Kotnik in Jevšnikar s 35 ter Smolar s 30 odstotki.
PE STROJI
Mihu Hovniku in Janezu Tomažiču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 773,00 din za izdelavo naprave za vtiskavanje plastičnih čepov v osovinice. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 17.178,20 din. Pri delitvi sta udeležena Hovnik z 80 ter Tomažič z 20 odstotki.
Jožetu Danijelu je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 10 % poprečnega OD, to je 373,60 din za spremembo načrtnih številk.
Dragu Klemencu, Dragu Kokalu in Francu Repniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
26.790,70	din za zamenjavo brusne plošče na brusilnem stroju za zunanje brušenje. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
1.331.476.80 din. Pri delitvi so udeleženi Klemenc s 50 ter Repnik in Kokal s po 25 odstotki.
Vinku Javorniku in Antonu Garbu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 40 % poprečnega OD, to je 1.494,60 din za izdelavo vpenjalne glave za vpenjanje obde-lovancev. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
PE TEHNIČNE SLUŽBE
Darku Robarju je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 80 % poprečnega OD, to je
2.989,20	din, za zaščito procesnih računalnikov.
Darku Robarju, Maijanu Obojni-ku in Leopoldu Ranču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 6.568,90 din za razvoj in izdelavo komunikacijske centrale za računalnike v APP. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani doho-' dek, kije znašal 202.257,20 din. Pri delitvi so udeleženi Robar s 40 ter Obojnik in Rane s po 30 odstotki.
Antonu Vehovarju je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
757,00	din za uvedbo izkoriščanja
odpadne toplote N2 pri regeneraciji molekularnih sit v kisikarni. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 16.823,20 din.
Francu Oderlapu in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 18.869,30 din za uporabo odpadne toplote kovaških kladiv za ogrevanje higienske vode. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 510.514 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Silvu Miklavcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti
760,70	din za predelavo v črpalni postaji mazuta. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 16.904,16 din.
PE ARMATURE
Srečku Faku in Jožetu Planinšiču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 2.843,70 din za spremembo tehnologije obdelave ohišij za jamesbury. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 63.194,17 din. Pri delitvi sta udeležena Fak s 70 ter Planinšič s 30 odstotki.
SEKTOR ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Francu Piku, Mirku Glavici in Jožku Kertu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 3.606,20 din za izdelavo podstavkov za talilni avtomat. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
80.136,90	din. Pri delitvi so udeleženi Piko s 50, Glavica s 40 ter Kert z 10 odstotki.
RAZVOJNI CENTER
Jožetu Pšeničniku, Vladu Stra-hovniku, Jožetu Gradišniku in Ivanu Krančanu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1.109,40 din za razvoj izdelka - kontrolne ploščice za preverjanje trdote po Bri-nellu. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
24.654,00	din. Pri delitvi so udeleženi Pšeničnik s 35, Strahovnik s 25 ter Gradišnik in Krančan s po 20 odstotki.
Bojana Vrhovnik
»Je to samo čik pavza ali si se opredelil za tehnološki višek?«
UREDNIŠKA BESEDA
JtitL, g
»Kaj čete, vsi se trudimo, da bi Markovičev program uspel.«
Na področju obveščanja v Železarni Ravne sta se letos v kratkem času zgodili dve spremembi: z reorganizacijo podjetja je služba za informiranje po dolgi dobi znova postala samostojna, s sklepom delavskega sveta pa je po 15 letih ponovno prevzela urejanje Koroškega fužinaija. V ravenski občini je tačas enako kot drugod v Sloveniji zaživel večstrankarski sistem.
Normalno je pričakovati, da bodo vse te spremembe vplivale na vsebino in podobo naših glasil. Kulturniki so prvi zaznali odjugo ter začeli razčiščevati pojme in polemizirati, dobili smo zametke drugega sindikata, stranke so začele vabiti na svoje shode.
Ko seje uredniški odbor Fužinar-ja opredeljeval do teh dogajanj, je določil naslednja temeljna načela:
kot tovarniško glasilo bo Informativni fužinar še naprej spremljal predvsem dogodke v železarni. Ker strank v podjetjih praktično ni več, o njih tudi pisali ne bomo, seveda pa so naši vsi železamiški sindikati.
Predvolilnih dejavnosti in medstrankarskih diskusij se ne bomo udeleževali. Za mesečnik in trimese-čnik to ne bi bilo dobro, nočemo pa tudi komu delati krivice. Če bomo kdaj napredovali do dnevnega (tedenskega) novinarstva, ga bomo gojili predvsem v železarni. Zunaj nje bomo iskali sintetične prikaze posameznih področij za daljša (kvar-talna, polletna) obdobja.
Ker se ob novih nalogah število naših novinaijev ni povečalo, še bolj
Če hočeta gospodarstvo in država delovati uspešno, potrebujeta velike organizacije - birokratske strukture. Negativna značilnost teh organizacij je, da poskušajo mišljenje posameznika nadomestiti z nadzorovalnimi načeli. To počnejo v glavnem iz dveh razlogov:
- stališča in politiko institucij je treba spoštovati, da lahko deluje
- voditi morajo enotno zunanjo, vojaško in ekonomsko politiko, kajti
kot doslej vabimo k dopisovanju kvalitetne zunanje sodelavce.
Nasprotujemo vsakršnemu revan-šizmu in osebnemu obračunavanju ter se zavzemamo za kulturo dialoga. Veseli bomo tehtnih besedil, strokovno solidnih in slogovno privlačnih. Če bo zorni kot obdelave dal vedeti, kateri stranki pripada avtor, nič hudega. Le agitiranje in medstrankarsko obračunavanje naj ne bi imelo prostora v naših glasilih.
Še bolj kot doslej želimo gojiti kakovost in strokovnost. Preveč sta se v minulih letih razmahnila diletantizem na vseh področjih in množično nastopaško šušmarstvo, spodbu-jevano s populističnimi gesli. To je povzročilo inflacijo besed, ki ni bila nič manjša kot inflacija denaija. Zato se bomo zavzemali za »konvertibilnost« besede, torej za tehtno vsebino in discipliniran način pisanja. Naučimo se znova tehtati misli in s tem besede. Presojajmo njihove tan-čine in prisluhnimo njihovi moči. Klasiki besedne umetnosti in znanosti naj nam bodo zgled.
Teh načel ne postavljamo zaradi kakšnih muh, ampak zato, ker je danes tisk zelo drag in bo predvsem Koroški fužinar prisiljen skrčiti obseg. In naprej: naši časniki se bodo morali vsi do vrsti dokazovati s kakovostjo. Če je ne bodo zmogli, bodo tisti, ki nam plačujejo račune, lahko rekli, da takšnih ne potrebujejo več. Teh dejstev se pač moramo jasno zavedati in se po njih ravnati.
Urednik
tu res ne more odločati in ravnati vsak po svoje.
Vendar organizacije ali institucije za razliko od posameznikov ne razmišljajo, le prilagajajo se spremenjenim razmeram, a še to počasi in z odporom.
Člani takih institucij so ponosni na pripadnost svoji organizaciji in se v njej počutijo varne. Zmeraj je tudi bolje ne imeti prav z večino kot imeti prav sam.
Birokracija in birokrati tako na Vzhodu kot na Zahodu se zato zelo zavzemajo za status quo, saj vsaka sprememba ogroža tako njihov položaj na hierarhični lestvici kot tudi dohodek, saj imajo vodilni člani velike organizacije celo vrsto privilegijev, ki jih prinašajo visoki položaji. Eden od njih je tudi varnost pred kritiko (četudi potrebno ali upravičeno).
Rimsko pravo je tako znamenito, da je še danes od predmetov na pravnih fakultetah. Čeprav so seveda tudi že starejši narodi imeli svoje zakone (Babilonci, Mojzesovih 10 božjih zapovedi itn.), pa so bili Rimljani prvi, ki so iz njih zgradili sistem, ga dopolnjevali in tudi zapisali. Danes, ko toliko govorimo in pišemo o pravni državi, je nemara zanimivo pogledati nekaj izrekov iz tiste davne dobe. Prav presenetljivo je, koliko je med njimi aktualnih še danes. (Nabrali smo jih iz leksikona Pravo Cankarjeve založbe v Ljubljani.)
Opisane lastnosti so skupne velikim organizacijam tako v kapitalističnem kot socialističnem svetu. Ker pa klasiki ekonomije (npr. Smith, Manc) niso predvideli, da bo svet kdaj vodila velika organizacija - birokracija, tudi niso obdelali takega primera niti niso predlagali zanj rešitve.
(Po besedilu J. K. Galbraitha v Metalki, št. 6-7/89)
Pravni izreki starih Rimljanov
Naj se sliši tudi druga stran.
*
Zakone je treba razlagati blago, da se ohrani njihov namen.
•
Moč jeze ne opravičuje delikta.
*
Prikrivanje goljufije je tudi goljufija.
*
Nihče ne more biti kaznovan za svoje misli.
*
Premoženjska skupnost je vir sporov.
*
Rok opominja za človeka.
*
Visok položaj povečuje težo kaznivega dejanja.
*
Zakon je zakon, čeprav je trd.
♦
Dejstva se ne domnevajo, temveč dokazujejo.
*
Zakon sme razveljaviti tisti, ki ga je sprejel.
*
Dokazati mora tisti, ki nekaj trdi, ne tisti, ki nekaj zanika.
*
Vse pravo obstaja zaradi ljudi.
*
Neizkušenost se prišteva k malomarnosti.
Pri obljubah česa slabega ni treba držati besede.
*
Dedič ne podeduje kazni.
Demokracija v praksi
GALBRAITH O BIROKRACIJI
ZAKON JE ZAKON, ČEPRAV JE TRD
ZDRAVJE
S KVALITETNEJŠO OPREMO DO BOLJŠEGA ZDRAVJA NAŠIH ŽENA
Ultrazvok v sodobni medicini ni več nobena redkost. Povsod po svetu ga že s pridom uporabljajo. Uporabljamo ga tudi mi, vendar nimamo še dodatnih pripomočkov; v ginekologiji in porodništvu težko po-grešljive vaginalne sonde, ki bi nas popeljala k hitrejši in natančnejši diagnozi.
V dispanzerju za žene uporabljamo ultrazvočni aparat že dobro leto dni. Poznajo ga predvsem nosečnice, saj so na ta način pregledane obvezno vse okoli 20. tedna nosečnosti. Z njim ugotavljamo razvoj ploda. Po potrebi gledamo plod večkrat, običajno pa še okrog 34. tedna nosečnosti. V zgodnji nosečnosti gledamo z ultrazvokom takrat, kadar žena krvavi in moramo ugotoviti, ali je plod še živ in gre le za grozeči splav, ali pa je plod že umrl oziroma se ni razvil in sledi nujni splav. Na ta način ugotavljamo tudi groz-dasto molo in izvenmaternično nosečnost V zgodnji nosečnosti uporabljamo ultrazvok tudi za določanje roka poroda zlasti pri tistih ženah, ki imajo neredno perilo, ki so poza-
bile datum zadnje menstruacije ali pa imajo ob pregledu večjo maternico, kot ustreza višini nosečnosti. V tem času se tudi dvojčki oziroma večplodne nosečnosti laže ugotavljajo.
Ultrazvočni aparat uporabljamo tudi pri ginekoloških bolnicah, saj z njimi preiskujemo notranje genitalne organe (vagino, maternico, jajcevode, jajčnike). Iščemo morebitne bule na maternici in jajčnikih, ciste na jajčnikih, lego materničnega vložka (kontracepcijska sredstva) v maternici, dvojno ali dvorogo maternico itd.
Za to preiskavo mora imeti žena poln mehur, kar pomeni, da zjutraj ne sme na vodo in mora popiti še en liter tekočine pred preiskavo. Tako poln mehur namreč dvigne črevo iz male medenice, sicer nam zrak v črevesju odbije ultrazvočno valovanje in pregled ni mogoč.
V svetu in tudi pri nas že pregledujejo žene s posebnim priključkom ultrazvočnega aparata, s tako imenovano vaginalno sondo, ki jo vstavimo v nožnico. Žene ne obremenjujemo
KULTURA
RAZSTAVA SLIK ČLANOV DRUŠTVA KOROŠKIH LIKOVNIKOV
Društvo koroških likovnikov je eno največjih tovrstnih društev v Sloveniji, odlikuje pa ga tudi delavnost. V glavnem člani prinašajo na vsakoletno razstavo v Likovnem salonu nova in tudi kvalitetnejša dela. Vsak ima bolj ali manj oblikovan oseben stil, tako da skoraj nobenemu ne moremo oporekati konkretnih vzorov. O delu društva bi se dalo povedati še kaj, vendar je bistveno, da
jih druži zgolj veselje do likovnega angažiranja, ne pa tudi kakšne politične ideje.
FRANC BOŠTJAN - lahko bi ga imenovali že kar »starosta« koroškega likovnega ustvaijanja, saj je na sceni že vsaj trideset let. Tokrat razstavlja dela, nastala v likovni koloniji Semič ’89. Slikar se ukvarja s problemom prostora, ki ga dosega
zlasti na dva načina: s hladno - toplim kontrastom in smeijo. Faktura - poteza je mehka in lirična, kolo-rit enoten. V treh delih pa ga zanimajo tudi vodne refleksije, raziskovanje kompozicije. Ravno tuje barvni kontrast najizrazitejši, poteza čopiča sunkovita.
ŠTEFAN BOBEK - razstavlja 5 slik. Risba, izvedena z rjavo kredo (sepia), je zelo enostavna, vendar uspešno rešuje vprašanja prostora in prodore svetlobe skozi drevje. Gradi na svetlo - temnem kontrastu in deloma s smerjo v 1. planu. Barvni pasteli pa so nekako zasanjani in polnozračni. Arhitektura je v prostor vključena nenasilno.
Barvna kompozicija je enotna, tako da tudi temnejše barve, ki so simetrično razporejene po planih, ne motijo preveč.
MATEVŽ ŠUMAH - odlikuje ga močno poenostavljena risba. Poudarja zlasti arhitekturo, ostalo pa je zgolj kulisa. Perspektivo uporablja korektno, kar kaže na dobrega opazovalca. Črnine so ponekod preagre-sivne, vendar celote ne kvarijo.
V vsakem primeru pa so njegove črne risbe dragocen zapis nečesa, kar mineva in propada in kažejo tudi na sentimentalno vezanost. Glede na izredno delavnost ga pot vodi v vedno večje stiliziranje in celo geo-metrizacijo, vedno bolj pa se tudi odreka ozadju.
FRANC JOHM AN - razstavlja tri akvarele manjših formatov. Kompozicija je izrazito simetrična, faktura (poteza) je tipično razdrobljena in na neki način omejuje svobodnejše slikanje. Medtem ko sta krajini barvno izenačeni, pa je tihožitje premalo slikarsko, motiv preizrazit in premalo povezan s tretjim planom (ozadje).
ALBERT HOJNIK. Poševnine v njegovih delih gradijo prostor. Kolo-rit je enoten, perspektiva pa premalo izrazita. Motiv Kotelj je izdelan svobodneje in z manj detajli. Zdi se, da se slikar stilno še išče. Poševnice v ospredju (poti) so zaradi stalnega ponavljanja neprepričljive, saj za dosego prostora obstajajo tudi drugi postopki.
ALOJZ POTOČNIK - razstavlja štiri tempere. Potezo in risbo ima zelo tipično. Kljub močnim barvnim kontrastom (v glavnem komplementarni kontrast), delujejo slike enotno. Prostor in motiv sta povezana v celoto. Tudi oprema slik je solidna, tako da je usklajena solidna celota. Pejsaž je izdelan na podoben način kot tihožitje z dodano problematiko svetlobe.
SAMO CEKL1N. Izrazito ga zanima figura (portret ali telo), še zlasti
z zadrževanjem urina in s pitjem večje količine vode. Pregledamo jo lahko takoj po ginekološkem pregledu, nosečnost v maternici in izven nje se hitreje ugotovi, prav tako tudi vsa patologija v zvezi z nosečnostjo.
Še bolj nepogrešljiva je vaginalna sonda pri odkrivanju zgodnjega raka na jajčnikih. Rak jajčnikov se še vedno prekasno odkriva le s tipanjem, kar ima za posledico visoko umrljivost žena. 60-70 % raka na jajčnikih se odkrije v poznem stadiju, ko je petletno preživetje le še 20 °/o, medtem ko je petletno preživetje bolnic
z rakom, odkritim v ranem stadiju, 80 %.
Zaradi naštetih prednosti čutimo potrebo po nabavi vaginalne sonde. Ta bi omogočila hitrejšo in natančnejšo diagnozo zgodnje nosečnosti v maternici in izven nje, predvsem pa bi lahko z njo hitreje odkrili eventualne tumorje ali ciste na jajčnikih. Vsaka sprememba na jajčniku še sicer ne pomeni rakastega obolenja, a o tem odločajo nadaljnje preiskave.
Marija Božikov, dr. med., spec. ginekolog
eksotična ali ženski akt. Pri obeh portretih je perspektiva obraza zadovoljiva, razmerje med risbo in ploskvijo ustrezno, manjka le nastavitev glave na vrat ali celo ramena, ker bi s tem slikar formo bolj definiral. Prav tako ne bi škodile nekatere poenostavitve.
Akt poudarjata predvsem senzibilnost in izzivalnost ženskega telesa. Praviloma telo deloma zakriva in ponekod odkriva in ga tako dela bolj skrivnostnega. Ponekod pa pride do izraza tudi seksualnost. Manjši svetlo - temni kontrasti bi bili ustreznejši, kakor tudi več čiste risbe.
MOJCA KOVAČ. Izstopa izrazita zračna perspektiva. Kolorit je značilen in zato včasih preveč tipičen. Lahko pa, da slikarka namenoma išče podobne svetlobne situacije. Realizacija po platnih je dobra, 1. plan nenasilen. Slike pa vsebujejo tudi dosti razpoloženjskosti. Slike kažejo dobrega opazovalca, detajli pa kljub temu niso preagresivni. Ob ustreznejšem okvirjanju in osamosvojitvi od vzorca bi bili rezultati še boljši, osebni stil pa izrazitejši.
SREČKO FRUHAUF. Slika izrazito domačijska tihožitja. Motiv je z okoljem dobro povezan, vendarje ta povezanost preagresivna. Potrebne bi bile poenostavitve v smislu manjše odvisnosti risbe od motiva. Detajlov je včasih preveč. Dela so izrazito dekorativna in tudi sentimentalna, vendar zaradi tega premalo slikarska. Slikar izpričuje dober občutek za barve, ki jih tudi primerno uskladi.
LEANDER FUŽIR ima izrazit oseben stil, čeprav se slikar v približanem planu nikakor ne more odločiti med stilizacijo in realizmom, tako da dela včasih delujejo nedodelano. Pomemben delež ima struktura, kontrast med debelimi in tankimi nanosi barve. Slikanje s slikarsko lopatico ustvaija dodatne efekte. Bogatejši okviri (eden ustreza) bi ustvarjali kontrast z motivom in vse skupaj zaključili. Slikarja zanimajo predvsem rudarski motivi pa tudi potrtet.
PAVEL ŠUBIC. Risbe objektov so problemsko premotne - saj si slikar zadaja premalo slikarskih problemov. Izrazita je kombinacija risbe in zabrisanja ploskev kakor tudi značilen neizrazit svetlo - temni kontrast. Razmerje detajl - celota je ustrezno.
Značilne so tudi močne poenostavitve.
Z dobro tehnično ureditvijo (pastel) slika pridobi na likovni kvaliteti. Priporočljiva bi bila večja svetloba v risbi in barvah.
OSKAR ROTOVNIK -OKI-ima izrazit osebni stil. Zanimajo ga zlasti svetopisemski motivi s svojo sporočilnostjo, ki jih včasih dopolnjuje z osebnimi videnji. Faktura je tipična, vendar preveč asociira na Tisnikarja. Kolorit je enoten s prevladujočo ijavo barvo. Barvne poživitve so neagresivne, vendar motiv popestrijo ali pa pomagajo pri kompozicijskem snovanju.
Slika in okvir tvorita enotno celoto. Več trših linij in nekateri izboljšani detajli (roke) bi slike naredili izrazitejše, izrazitejši barvni kontrasti pa uravnotežili kompozicijo.
JOŽE BELINA. Ukvaija se predvsem z zasanjanimi krajinami, ki pa v izvedbi preveč spominjajo ena na drugo. Prostor dosega predvsem z diagonalami, barvni kontrast pa je neizrazit. Kompozicijaje simetrična, obdelava preveč enotna. Svobodnejša in bolj enotna obdelava motiva bi prinesla boljše rezultate. Navezanost na krajino ob zarji je prevelika in slikarja omejuje. Zanimajo pa ga tudi oblike iz narave, ki v izvedbi lah-
ko delujejo tudi abstraktno.
V primerjavi z ostalimje arhitektura izvedena preveč risarsko. Boljši okvirji in ostala oprema (pas:par-tout) bi sliko oplemenitili.
Društvo koroških likovnikov je vsekakor aktivno. Oblikovalo se je nekakšno jedro najbolj angažiranih, pri katerih lahko sledimo vidnemu napredku iz leta v leto. Kljub vedno prisotni materialni omejenosti pa so slike v glavnem solidno opremljene. Ostalo bo prineslo delo, čas in tudi vedno potrebna nova znanja.
Benjamin Kumprej
ne orgle v prevaljski cerkvi, glasbeniki pa razmišljajo tudi o študijski glasbeni prireditvi, ki bi jo organizirali v ravenski občini in naj bi pritegnila priznane umetnike in mlade ljubitelje glasbe. Mogoče bi jo posvetili izvirni koroški ljudski pesmi.
Srečanje je izzvenelo v optimistično misel, da se bo stanje v (glasbeni) kulturi doline izboljšalo, ker so se ljudje, ki to dejavnost vodijo, zavedli problemov in imajo voljo, da nekaj storijo. Najti pa bodo morali tudi moč, da strnijo svoje vrste, kajti razdrobljenost in medsebojni spori vodijo samo navzdol.
Mojca Potočnik
KULTURNA KRONIKA
3.	februarja je bil v klubu Levi devžej na Prevaljah jazzovski večer s pevko Mijo Žnidarič in skupino Svvinging Cat.
7.	februarja je bila v Titovem domu na Ravnah občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prežihovih plaket. Slavnostni govornik je bil dr. Janko Sušnik, recitirali so ravenski srednješolci pod vodstvom Irene Oder, pela okteta TRO in glasbene šole ter igrali učenci te šole.
Od 9. do 16. februarja je v jedilnicah ob valjarni in Meži razstavljal svoja dela akademski slikar Slavko Kores.
Od 9. do 17. februarja je bila v Likovnem salonu na Ravnah razstava del članov Društva koroških likovnikov.
Ta dan so taborniki in mladi planinci z Raven organizirali že 25. zimski pohod po Prežihovi poti.
17.	februarja je bilo na Prevaljah prvo srečanje glasbenikov Mežiške doline.
14. februarja je bilo v Koroški osrednji knjižnici »Dr. Franc Sušnik« popoldne srečanje s pesnikom Ervinom Fritzom, zvečer pa je v Titovem domu na Ravnah amatersko gledališče KUD Zarja iz Trnovelj uprizorilo Fritzovo gledališko delo Kralj Malhus.
16. februarja je bil v Titovem domu koncert moškega pevskega zbora Fužinar, posvečen 40. obletnici smrti Prežihovega Voranca.
21. februarja je bila v klubu Levi devžej otvoritev razstave del Zlatka Ogrinca iz Radelj.
M. P.
KAKO IZBOLJŠATI GLASBENO DEJAVNOST
Na pobudo Jožka Kerta je bilo v soboto, 9. februarja, na Prevaljah prvo srečanje glasbenikov Mežiške doline. Vabilu seje odzvala le dobra četrtina povabljenih, med njimi sorazmerno več tistih, ki živijo zunaj matične občine, npr. skladatelja Franci Lampret in Lojze Lebič, skladatelj in organist Maks Strmčnik, pianist in dirigent Marko Letonja, glasbena pedagoginja Polona Guček, od kulturne politike sta bila navzoča predstavnik ZKOS Marko Studenin strokovni delavec kulturne skupnosti Ravne Mirko Rozman, od »domačih« glasbenih delavcev pa sklicatelj Jožko Kert, Tone Ivartnik, Jože Štrekelj, Jožica Ovnič, Marija Dretnik, Urška Vezovnik, Zvonko Ortan in še nekaj drugih. Navzoči so se čudili in obžalovali, ker na srečanje ni prišel noben predstavnik Glasbene šole Ravne. Brez pomoči njenih delavcev bo namreč glasbeno življenje v dolini težko izboljšati, saj je za to nujno strokovno delo, ki ga zmore le taka ustanova s svojimi kadri.
Glasbeniki so se sestali, ker ob splošnem kulturnem in političnem mrtvilu v dolini še posebej močno občutijo upad glasbene dejavnosti, ki je bila pred leti neprimerno bogatejša, kot je danes. To velja tako za zborovsko petje, ki mu primanjkuje podmladka in vse bolj tudi občinstva - vedno slabši je obisk na koncertih posameznih zborov, vedno manj je zanimanja za nekoč mogočno prireditev Od Pliberka do Traberka, glasbenike pa skrbi tudi
to, da v dolini skoraj ni več kakovostnih glasbenih prireditev, koncertov poklicnih skupin ali posameznikov, kar smo pred leti imeli. Zanje ni denaija in tudi ne ljudi, ki bi jih organizirali, in kot se je bati - tudi poslušalcev ne.
Navzoči so nakazali različne vzroke za tako stanje. Prvi je gotovo v slabih časih, polnih negotovosti in materialnih stisk, posledica česar je padec vrednot, tudi kulturnih. Svoje naredijo še javna občila - slovenjgraški radio npr. nima prostora za oddajanje resne glasbe, razen tega nekontrolirano vskakuje v tretji radijski program. Večina problemov se začne v šolskem sistemu, v katerem so t.im. umetnostno-vzgojni predmeti pogosto podcenjeni, zaradi faktografsko usmeijenih učnih načrtov pa je vzgojna plat odvisna od poguma, znanja in volje posameznih pedagogov. Upati je, da bosta pluralistična usmeijenost družbe in preobrazba šolstva pripomogli k večji veljavi glasbene vzgoje ter dali več možnosti glasbenemu šolstvu, ki ob družinski vzgoji edino lahko razširi in dvigne glasbeno dejavnost v krajih, oddaljenih od kulturnih središč.
Vsaka dejavnost potrebuje tudi publiko, ki smo si jo v zadnjih letih močno odtujili. S postopnim uvajanjem primernih prireditev, za katere je treba najti ustrezne prostore in pritegniti v prvi vrsti naše domače umetnike, si bomo občinstvo sčasoma znova privzgojili. Velike možnosti za raznovrstne koncerte bodo od jeseni naprej dajale nove koncert-
S srečanja glasbenikov Mežiške doline
LETOŠNJE KULTURNE DEJAVNOSTI V ŽELEZARNI
Načrt kulturnega življenja delavcev Železarne Ravne za leto ’90 obsega naslednje dejavnosti:
Knjige in bralna kultura. Prizadevali si bomo, da bi pri nadgradnji jedilnice dobili prostor za oddelek ljudske knjižnice, kjer bi lahko tudi delali z bralci. Še naprej bomo pomagali delavcem-literatom. Po jedilnicah bomo omogočili nakup knjig naših založb.
Glasbena in gledališka dejavnost. Čimveč delavcev bomo vključili v glasbeni in gledališki abonma 1990/91. Pomagali bomo glasbenim in gledališkim skupinam, v katerih delajo naši delavci, eno tako akcijo pa bomo tudi materialno podprli.
Likovna dejavnost. Spodbujali bomo vključevanje novih članov v Društvo koroških likovnikov in v jedilnicah priredili razstave.
Izobraževanje - informacije. Delavcem z daljšim stažem v kult, dejavnostih bomo omogočili udeležbo na seminarjih za gledališko, glasbeno in likovno področje. Informirali bomo o kulturnih dogodkih v kraju in občini.
Prireditve. 8. februarja v jedilnicah razstava del. akad. slikarja Slavka Ko-resa, kulturna prireditev za 8. marec. Skupaj z RTV dve razvedrilni oddaji. Promenadni koncert naše godbe pred 1. majem in celodnevni kulturni program na prvomajskem srečanju na Ivarčkem. Konec leta program ob obdaritvi otrok umrlih delavcev in ob srečanju z našimi upokojenci.
Če bo denar, bomo izdali vodič - katalog o skulpturah Forme vive.
(Vir: program kulturnega življenja)
TEŽAVE DELAVSKEGA MUZEJA NA RAVNAH
Muzej je mesto, ki ga najpogosteje obiščejo turisti, da spoznajo kratko zgodovino nekega kraja. Tu naj bi bila zbrana vsa pričevalnost politične in gospodarske zgodovine ter predstavljala način življenja v določenem času in prostoru. Tu najdemo kulturo v njenem najširšem razumevanju in se nam predstavlja kot materialna (stavbarstvo, prehrana, noša, pohištvo...), socialna (društva, stranke, medsebojni odnosi, šege in navade,...) in duhovna kultura (znanje, vedenje, verovanje, branje,...) od katerih so vse tri enako pomembne in medsebojno odvisne.
Muzej na Ravnah je bil ustanovljen leta 1953. V naslednjih letih so postavili metalurško, rudarsko, gozdarsko in lesarsko zbirko, dimnico in nekaj eksponatov na prostem. Zadnja leta ga letno obišče okrog 5.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Pri tem pa muzej nima razvite reklamne dejavnosti.
Prva usmeritev muzeja je bila z delom pokrivati vse štiri občine koroške regije. Skoraj dvajset let je gradivo zbiral zgodovinar, a le honorarno. Pri akcijah so mu pomagali člani Društva inženirjev in tehnikov. Vse je v glavnem ostalo pri zbiranju gradiva in osnovni zaščiti, hkrati pa se je ožil teren samo na občino Ravne. Šele leta 1979 so uvideli potrebo po stalno zaposlenem strokovnem delavcu, leta 1983 pa so zaposlili še drugega.
Vsa leta od ustanovitve je kadrovsko vprašanje ostajalo ob strani. Izobraževanju ustreznih kadrov niso posvečali nikakršne pozornosti. Tako ni bilo nobene kadrovske politike za delo v kulturi niti na nivoju občine. Z gotovostjo lahko trdim, da danes v muzeju manjkata še vsaj dva strokovna delavca, dokumentalist in kustos pedagog. Muzej ima tudi prostorske težave. Primanjkujejo ustrezni prostori, kamor bi shranili večje predmete (vozove, razne sani, pohištvo, itd.), kjer bi pripravljali manjše občasne razstave, in prostori
gramom. Muzeju na Ravnah niso odmerili mesta niti v »Seznamu muzejev, galerij in muzej sko-galerijskih zbirk v Sloveniji s kodno oznako za identifikacijo«, kije potrebna za vnašanje gradiva v računalnik. Tukaj se mi zastavlja vprašanje odnosa osrednjih muzejskih institucij do lokalnih muzejev. Je mar zanje zbrano gradivo v lokalnih muzejih nepomembno in nepotrebno, delo kustosov pa samo sebi namen in vse brez vrednosti za slovenski prostor? Že tako je Mežiška dolina odmaknjena od Ljubljane in le redki pridejo sem raziskovat, zdaj pa nima prostora niti v informacijskem sistemu. Še vedno bi bilo treba upoštevati obstoječe stanje, kjer je Pokrajinski muzej revolucije v Slovenj Gradcu samo specialni muzej, zbirka pri Koroški osrednji knjižnici pa v naravi splošni muzej, saj so tukaj zbrani predmeti, ki jih lahko uvrstimo med zgodovinske, tehnične in etnološke. Tako
spet zaradi formalizma delamo škodo terenu in znanosti. Nihče od Kulturne skupnosti Slovenije in osrednjih muzejskih institucij v Sloveniji ni obiskal lokalnih muzejev, da bi tako ugotovil dejansko stanje. Nadaljnji razvoj muzeja na Ravnah je torej odvisen od nas samih in od tega, kakšen muzej si sploh želimo ter koliko pomena pripisujemo tej kulturni dejavnosti.
Vsekakor pa je muzej institucija, ki bi je ne smeli zanemarjati. Že tako tonejo v pozabo stoletja, ko se je tukaj uvajala industrijska revolucija, izginja podoba življenja kmeta, delavca, uradnika, obrtnika, trgovca in gostilničarja. Pred našimi očmi propadajo ali izginjajo v sosednjo državo dragoceni predmeti hišne opreme in ljudske ustvaijalnosti.
Razmere zahtevajo takojšnjo rešitev, saj se je ta že tako predolgo odlagala.
Karla Oder
Polemika
DRUŽBENO PODJETJE ŽELEZARNA RAVNE IN KULTURA
za stalno postavitev še kakšne stalne zbirke. Muzej sicer ima »grajsko konjušnico«, kjer so že vsa leta vsi prostori zasedeni z razstavnimi zbirkami in depoji. V grajski stavbi pa ima še dve pisarni. Vse to je premalo za uspešno delovanje v današnjem času. Muzeju bi morali nameniti samostojno stavbo.
Kadrovske in prostorske težave so povezane s finančnimi, kjer za muzej vedno zmanjka denarja. Vse te težave so povezane z nerešenim vprašanjem statusa muzeja, ki je kljub bogatemu gradivu (okrog 2500 muzealij, 10.000 enot fotografskega gradiva, številno arhivsko gradivo) še vedno samo muzejska zbirka v okviru Koroške osrednje knjižnice. Res je, da lahko kustosa samostojno oblikujeta in usmerjata svoje delo, vendar je navzven to ena delovna organizacija.
Muzej je že leta 1987 dal na komite za družbene dejavnosti občine Ravne na Koroškem pobudo za ureditev statusa, ki za sabo potegne tudi določene strokovne naloge, vezane na teren. Istočasno je Kulturna skupnost Slovenije v akciji urejanja muzejske mreže poslala zahtevo občini, da poveri naloge varstva kulturne dediščine ustrezni inštituciji. Iz te pobude in akcije muzej na Ravnah ni ničesar pridobil. Ostal je na istem. V letu 1988 so poskusili z ustanovitvijo kulturnega centra, a tudi brez uspeha. V začetku leta 1989 je bila dana pobuda za ustanovitev splošnega muzeja koroške regije, ki do danes ni dala končnega rezultata.
Ob spremembah, ki so se v družbi že začele, se mi še toliko resneje zastavlja vprašanje, kaj bo z muzejem na Ravnah. Zaradi nerešenega vprašanja statusa je kljub bogatemu gradivu za Kulturno skupnost Slovenije ostal nepomemben in nezanimiv. Izostal je pri njeni akciji nabave računalnikov in programa MO-DES osrednjim slovenskim in pokrajinskim muzejem. Plačala je tudi tečaje za delo z računalnikom in pro-
Čeprav se pod kulturno rubriko navadno oglašajo le kulturniki, ni pa odziva od drugih bralcev, vseeno ne morem biti tiho in moram povedati svoje mnenje. Prebral sem Kertovo razmišljanje »Družbeno podjetje ŽR in kultura«, v naslednji številki pa Kolarjev članek »Razsežnosti kulture«.
Že Kolar je povsem nevtralno zapisal in pustil možnost debate okoli tega, ali je nujna povezanost med kulturo in osebno kulturo človeka, ali dela kultura človeka bolj plemenitega ali pa sploh ni tesne povezave.
Kertov članek se mi zdi preveč enostranski in čustven. Z njegovo teorijo o povezavi med kulturo in njeno ozko povezanostjo z »osebno kulturo« in nadalje s proizvodnjo oziroma dvigom produktivnosti pa se absolutno ne morem strinjati. Vsaj tako si lahko razlagam njegov članek, kjer je zajet zelo širok pojem kulture, od vsesplošne kulturne bede v občini in s tem vzporedno gospodarskega upadanja.
Najbrž mi ni treba naštevati (niti jih ne mislim) razna znana imena velikih umetnikov iz preteklosti, pa »Permanove afere« v laboratoriju, kjer niti kulturniki niso bili »izvzeti«, nadalje raznih medčloveških odnosov itd., da bi lahko dokazal svoje prepričanje, da samo ukvarjanje s kulturo še ne dela nujno človeka »kulturnega« v najožjem pomenu besede. In to kljub vsem vzvišenim besedam o ne vem kakšnem poslanstvu, ki naj bi ga opravljali, nekateri le ne morejo preiti od besed k dejanjem.
Ne mislim pri tem samo na kulturo. Niti pripadnost kakršnikoli stranki, narodu, verski skupnosti, raznim združenjem in dejavnostim še nikakor ne zagotavlja, da so vsi njeni pripadniki že zaradi svojega članstva pošteni, dobri delavci...
Mogoče se bo sam avtor ali pa kdo drug oglasil in rekel, češ pravilo potrjujejo izjeme. Res je, vendar ne sme pravilo imeti preveč izjem, ker potem že ni več pravilo.
Seveda me s tem ne razumeti napačno, da zaradi nekaterih človeških napak posameznikov ne cenim njihove umetnosti, njihovega prispevka h kulturi. Zavračam le teorijo o tem, da je že samo ukvarjanje s kulturno dejavnostjo ali obiskovanje raznih kulturnih prireditev dovolj, da bi preobrazili človeka - njegovo miselnost in »kulturo« dela.
Pa brez zamere. Sem namreč eden tistih, ki niso čisto prepričani, da absolutno velja izrek: kdor poje, zlo ne misli!
Ivan Večko
NADALJUJEMO Z RAZSTAVAMI
Likovne razstave po naših jedilnicah niso več novost.
Letos smo serijo začeli z akademskim slikatjem Slavkom Koresom iz Maribora. Razstavo njegovih del smo odprli v jedilnicah ob Valjarni in ob Meži 8. februarja in ju pustili na ogled teden dni.
H.M.
REKREACIJA IN ŠPORT
ODBOJKA
Drugi del prvenstva v obeh republiških ligah se je pričel 10. februarja. Moška ekipa Fužinarja, ki si je priigrala jesenski naslov, je nadaljevala v stilu prvakov in v prvih treh tekmah zmagala. Doma so fantje premagali Agroplod Ljutomer in Izolo s 3:1, v gosteh pa Šempeter s 3:2. Po 14. kolu so imeli Ravenčani maksimalnih 28 točk, štiri točke pa so zaostajali odbojkarji Tovila Olimpije. V naslednjih dveh kolih je Fužinar igral doma z Braslovčami in v gosteh na Bledu.
Tudi ženska odbojkarska ekipa Fužinarja je v prvih treh kolih nadaljevanja izpolnila zadani načrt. Naše igralke so na domačem parketu premagale Ljubno s 3:1 in Triglav iz Kranja s 3:0. Pričakovano pa so v 13. kolu izgubile v Kopru s 3:0. Po 14. kolu so vodile odbojkarice Mislinje, Ravenčanke pa so bile devete. Igralke Fužinarja so v naslednjih dveh kolih najprej gostile ekipo Celja in nato igrale v Mariboru s Paloma Branikom.
NAMIZNI TENIS
V Zalogu pri Ljubljani je bil v začetku februarja namiznoteniški turnir za Rojkov memorial, ki se ga je udeležilo kar 240 mladih igralcev in igralk. Lep uspeh so zabeležili pionirji in pionirke Fužinarja, saj se je Andrej Bač uvrstil med 8 najboljših med ml. pionirji. V tej kategoriji je nastopilo kar 120 igralcev, ki so bili razdeljeni v 24 skupin, še bolj odmeven uspeh je dosegla Petra Mlakar, ki je prepričljivo zmagala v finalu mlajših pionirk. Nastopilo je 48 igralk. V finale se je prebil tudi Rožič med starejšimi pionirji in bil na koncu 4., v kategoriji starejših pionirk pa se je Tina Vastl uvrstila med 8 najboljših.
PLAVANJE
Naši mladi plavalci in plavalke so na republiškem prvenstvu za člane, mladince in kadete, ki je bilo od 16. do 18. februarja v Mariboru, osvojili kar 38 medalj. Največ jih je osvojila Eva Breznikar, kar 16, v kategoriji članic in kadetinj. Od tega si je priplavala 12 zlatih odličij (tri v štafeti) in 4 srebrna. Samo v absolutni kategoriji med članicami je bila Breznikaijeva dvakrat prva: na 100 in 200 m prsno, štirikrat pa je osvojila drugo mesto. Poleg tega je mlada Ravenčanka na tem prvenstvu dosegla še štiri nove rekorde. Državni rekord je plavala v disciplini 400 m mešano za kadetinje, poleg tega pa dosegla še tri nove republiške znamke: absolutnega na 200 m prsno ter v kategoriji kadetinj na 100 m prsno in 100 m delfin. V ravenskem klubu so seveda izredno ponosni na vrhunske dosežke svoje tekmovalke, gotovo pa so lahko zadovoljni tudi z nastopi ostalih plavalcev in plavalk Fužinarja. Tako je v Mariboru osvojila 8 medalj tudi Saša Kovač, 3 Helena Cej in 2 Sonja Prosenc, vse med
kadetinjami, le Kovačeva je bila enkrat tretja med članicami. Izkazali so se tudi mladinci, saj je Matija Medvešek dobil 7 odličij, od tega tri bronasta med člani, po eno pa sta si priplavala še Aleš Fink in Rok Dolinšek.
ALPSKO SMUČANJE
Mladi smučar iz Čme Mitja Kunc je tudi v februarju dosegel na tekmovanjih v tujini nekaj odličnih uvrstitev in je tako po točkah vse bližje prvi jakostni skupini v tekmovanju za svetovni pokal. Najprej je v Courmayerju, na petem super VSL za svetovni pokal v tej sezoni, osvojil 43. mesto, kasneje pa je dosegel velik uspeh na mladinskem mednarodnem prvenstvu Avstrije v Mo-krinah. Med tekmovalci iz 13 držav je Kunc zmagal v slalomu in super VSL, v veleslalomu pa je zasedel
2.	mesto.
Zaradi pomanjkanja snega pri nas ni bilo mogoče izvesti državnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bi moralo biti na Jahorini. Tudi prvenstvo Slovenije so morali izpeljati na smučišču v Mokrinah pri Šmohorju na avstrijskem Koroškem. Odprto mednarodno republiško prvenstvo, ki je bilo od 20. do 22. februarja, je bilo uspešno tudi za najboljša koroška smučarja - Katju-čo Pušnik in Mitja Kunca. Pušniko-va si je prismučala dve bronasti medalji v slalomu in veleslalomu, medtem ko je bila v super VSL peta. V konkurenci članov je Kunc zmagal prvi dan tekmovanja v veleslalomu, drugega dne zasedel 11. mesto v slalomu, medtem ko super VSL ni izpeljal.
SMUČARSKI TEKI
Tekmovalki iz Čme Nataša Lačen med članicami in Anita Mežnar med pionirkami sta osvojili naslove republiških prvakinj v smučarskem teku. Prvenstva na Pokljuki, kije bilo 17. in 18. februarja, seje udeležilo kar 318 tekačev in tekačic vseh starostnih kategorij. Med starejšimi pionirkami je uspešno tekla tudi Ravenčanka Bahčeva in osvojila 6. mesto.
Državno prvenstvo na Voglu je bilo že v začetku februarja. Med članicami in juniorkami na 5 km je zmagala Grašičeva iz Kokrice pred Črnjanko Lačnovo. Med člani na 15 km je bil Branko Slivnik iz Čme 10. Po tem državnem prvenstvu so se najboljši jugoslovanski tekači in tekačice podali v Ramsau, kjer so se tekmovalci iz 12 držav pomerili za Alpski pokal. Med članicami je bila Grašičeva 19., Lačnova pa 23.
Na Pokljuki je bila tudi tretja tekma smučarjev tekačev za pokale Žita. Med st. pionirkami je bila Mežnarjeva 3., med ml. pionirkami Bahčeva (Fužinar) 9., med ml. pionirji pa Dimc iz Čme 10.
SMUČARSKI SKOKI
V Planici na 90- metrski skakalnici je bila 3. februarja tekma mlajših mladincev za pokal cockte. Med 41 skakalci iz 8 klubov so Ravenčani dosegli lepe uvrstitve. Erih Pečnik je bil s skokoma 79 in 82 m tretji, Jože Zagernik 6. in Kristi Švab 14. Zmagal je Ljubljančan Fras. Naslednji dan so se na isti skakalnici preizkusili še starejši mladinci za ekipno državno prvenstvo. Najboljši so bili tekmovalci iz Kranja, ekipa Fužinarja pa je bila šesta v konkurenci 16 klubov. Tudi tekmovanje pionirjev do 13 let je bilo v Planici 4. februarja. Na 40-metrski skakalnici je za pokal cockte nastopilo 65 mladih tekmovalcev, med njimi znova z uspehom pionirji Fužinarja. Andrej Zagernik je bil 5., Aljoša Krivograd 6. in Ivi Polanc 13. Najboljši je bil Kranjčan Rakovec.
18.	2. je bila v Planici tretja tekma pionirjev do 13 let za pokal cockte. Med 62 tekmovalci je bil 1. Grosar (Tržič), 8. A. Zagernik, 11. Krivograd in 16. Polanc.
KEGLJANJE
Tudi v drugem delu prvenstva enotne republiške lige so kegljavke Fužinarja nadaljevale z dobrimi rezultati. Vse do 16. kola je kazalo, da imajo prav Ravenčanke največje možnosti za osvojitev naslova prvakinj.
Tudi ugoden razpored tekem v zadnjih štirih kolih je šel na roko varovank trenerja Prinčiča. Toda nedelja 25. februarja je bila usodna, saj so kegljavke Fužinarja doma izgubile z neposrednimi konkurentkami v boju za prvo mesto - ekipo Triglava iz Kranja. Sicer pa je ravenska ekipa predtem premagala Gorico, Izolo in Krško na svojem kegljišču, v gosteh pa še Korotan in Kamnik. Izgubile pa so v Mariboru s Konstruktorjem in, kot smo omenili, na Ravnah proti Triglavu. V ekipi so se z dobrimi rezultati izkazale zlasti Renata Gostenčnik, Medika Prinčič in Silva Cigler. V preostalih dveh kolih so Ravenčanke nastopile v Trbovljah in doma proti Tekstini iz Ajdovščine. Katera ekipa je osvojila naslov republiških prvakinj in si pridobila pravico nastopa v kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo, pa bomo objavili v naslednji številki.
Kegljavke Korotana, ki tudi nastopajo v I. slovenski ligi, so v sedmih kolih drugega dela prvenstva trikrat zmagale. Doma proti Triglavu in Rudarju Trbovlje in v gosteh v Kamniku. Poraze pa je ekipa doživela v Ajdovščini in Novi Gorici ter na svojem kegljišču proti Konstruktorju in Fužinarju. V prevaljški ekipi so se odlikovale predvsem Ivanka Sabljar, Majda Verbole, Štefka Polovšak in Darinka Petek. V zadnjih dveh kolih letošnjega prvenstva so kegljavke Korotana nastopile doma proti Izoli in nato še v Krškem.
Fužinarjeva moška ekipa, ki nastopa v II. republiški ligi, je prvih pet dvobojev v nadaljevanju prvenstva odločila sebi v prid. Tako so Ravenčani doma premagali Tekstilno Prebold, Branik in Krško, v gosteh pa Konstruktor mlade in Šoštanj. Posebej so v ekipi z dobrimi rezul-
Zmagovalci v letošnji občinski B kegljaški ligi so igralci Monterja (na fotografiji takoj po prejemu pokala), 2. mesto je osvojila ŠTG, 3. Jeklolivama, 4. Vzmetama, 5. Postaja milice Ravne, 6. DU Mežica in 7. DU Prevalje. Med neregistriranimi posamezniki je zmagal Franc Sedelšak, 2. mesto je osvojil Tone Jamšek, 3. pa Jože Razdevšek. Prva tri mesta pri registriranih posameznikih so si razdelili Jože Lasnik, Adolf Petrič in Fajmut.
Monterjevci so bili zmage zelo veseli. Kot cilj so si jo zadali že lani, ko jim je za las ušlo 2. mesto. Zdaj so jim odprta vrata v občinsko ligo A.
Pohvalili so organizatorje in izvajalce tekmovanja, zlasti tov. Marico Jezeršek.
Kot je povedal eden izmed igralcev tov. Laznik, je kegljanje na Monterju zelo priljubljen šport, zato ima že tradicijo dobrih igralcev. Ko bo v Dravogradu opravljena rekonstrukcija kegljišča, pa bo možnosti za kegljanje še več.
H. Merkač
tati izstopali Silvo Belaj, Ivo Mlakar in Ferdo Paradiž, pohvaliti pa velja tudi ostale: Podojstrška, Lasnika in Borovnika. V marcu sta bili odigrani še preostali dve koli, kegljači Fuži-narja pa so nastopili v Trbovljah in doma s Hmezadom iz Žalca.
KOŠARKA
S koroškim derbijem med košarkaši Slovenj Gradca in ekipo Koroške je bilo v začetku marca sklenjeno prvenstvo v območni slovenski ligi. Predtem so naši košarkarji na Ravnah premagali Ljutomer s 73:54 in Hrastnik z 80:72, izgubili pa v Brežicah s 84:61. Uspešno so letošnjo sezono zaključili košarkaši Slovenj Gradca, ki so se uspeli uvrstiti v višji rang tekmovanja, medtem ko je ekipa Koroške osvojila 4. mesto v ligi.
je bil 4. Peter Rapac in 15. Primož Praper, med pionirkami pa 12. Sabina Balažič. Premočno je ekipna zmaga na krosu pripadla atletom in atletinjam iz Titovega Velenja.
Ivo Mlakar
KARATE
Od 2. do 4. 2. 1990 je bil na Ravnah strokovni seminar tradicionalnega karateja, ki ga je vodil dr. Vladimir Jorga. Treningi so bili dvakrat dnevno v dveh skupinah. Tre-neši in inštruktoši so imeli dodatne treninge. Sodelovalo je okoli 30 domačih članov in 15 gostov iz Celja, Ruš, Železne Kaple in Borovelj. Z vodstvom kluba je dr. Jorga imel posvet o stanju karateja v Sloveniji in Jugoslaviji. Med seminarjem je napravil tudi kratke priprave za sve-
tovno prvenstvo, ki bo meseca marca v Limi v Peruju.
Na kraju sta M. Cigler in M. Mravljak uspešno opravila izpit za
1.	DAN, prvo stopnjo črnega pasu, R. Breznik pa je uspešno končal ciklus izpitov za 3. DAN. To je bil prvi seminar, ki je bil organiziran s pomočjo sklada za strokovni razvoj kluba, ki je ustanovljen znotraj kluba z letom 1990.
16. 2. 1990 so uspešno opravili izpite za šolske pasove:
- rumeni pas: Grega Švajger, Vera Jovič
- oranžni pas: Tadeja Merkač, Lovro Cofi
- zeleni pas: Tilen Ivič, Aljoša Lipove, Darko Božič, Stanoje Mitrovič, Budimko Gašič, Tomaž Skrivar-nik, Drago Borišič, Aljoša Hanc-man, Stanko Mravljak
- plavi pas: Milan Pavlovič.
R.B.
sha Pangmo, prvenstvena smer Frančka Kneza v Bagirattiju ter prvenstvena smer ravenskih alpinistov v steni Gangapume so dosežki, ki Slovence uvrščajo v 1. ’89 v alpinističnih podvigih daleč pred druge narode.
Ž.J.
MIRKO BABOSEK (1937 - 1990)
Mirko je bil človek nežne poetske duše. Pesem je odražala njegov značaj in prav vešetno je, da si je za poklicno spremljevalko že kot mladenič izbral - pesem jekla. Bil je kovinar z vsem svojim srcem.
Njegov nemimi duh in strokovna radovednost sta venomer rojevala nove in nove ideje, ki jih je Mirko sam najpogosteje tudi realiziral. Izbral si je resen in težak poklic, ki gaje opravljal z veliko ljubeznijo in vso predanostjo.
Sredi lanskega poletja je minilo 26 let, odkar je prišel med nas v Dravograd. Tudi sam je bil takrat star 26 let. Nenavadno krepko in odločno je poprijel za delo. S sabo je prinašal dokajšnje izkušnje in radovolj-no jih je razdajal svojim sodelavcem
ATLETIKA
V Kopru je bilo 10. februarja republiško prvenstvo v krosu, ki so se ga udeležili tudi atleti KAK z Raven. Lep uspeh je dosegla ekipa mlajših mladincev, ki je osvojila 1. mesto, med posamezniki pa so se v tem teku na 4000 m uvrstili: 3. je bil Janez Štern, 5. Robert Brezovnik, 9. Gorazd Podržavnik in 12. Andrej Kos. Med pioniši, ki so tekli na 2000 m,
NAJBOLJŠA SEZONA RAVENSKIH ALPINISTOV
Z opravljenim delom v lanskem letu smo ravenski alpinisti lahko zelo zadovoljni. To je bila najuspešnejša sezona v zgodovini našega društva. Opravili smo 200 vzponov vseh težavnostnih stopenj, izvedli več taborov, uredili plezalno steno v športni hali, delno opremili plezalni vrtec
v Topli, izvedli celotno alpinistično šolo ter vrsto predavanj z diapozitivi za širši krog ljubiteljev planin.
Posebej velja omeniti uspehe v YU pokalu športnega plezanja, kjer sta Jelka Tajnik in Branko Vezovnik posegala po vidnih mestih. Jelka Tajnik je v skupni uvrstitvi zasedla osmo mesto, vendar zaradi hude poškodbe ni sodelovala kar na dveh tekmah. Z dobrimi zimskimi vzponi pa si je priplezala status športnice zveznega razreda.
V anketi za najboljše v preteklem letu med ženskami je dosegla tretje mesto; anketo izvaja komisija za alpinizem pri PZS. Branko Vezovnik je dobil točke za YU pokal v štirih tekmah od šestih, kar pomeni v skupni uvrstitvi 9. mesto med 33 plezalci, ki so dosegli točke za YU pokal.
Vrhunec našega dela pa je bila uspešna alpinistična odprava na Gan-gapurno (7455 m), ki sojo sestavljali: Franc Pušnik, vodja, Rok Kolar, Stanko Mihev, Andrej Gradišnik in Edi Krebs. Proglašena je bila za najboljšo ekipo v občini Ravne, v zveznem merilu pa je zasedla 3. mesto med uspešnimi odpravami.
Uspehi slovenskih alpinistov v Himalaji pa žal bolj odmevajo drugod po svetu kot doma. Vzpon Toma Česna na alpski način v severni steni Januja, odprava na osemtisočak Shi-
- predvsem vajencem. VPodgradu je gradil svoj lastni dom. Neizmerno je ljubil svojo družino in bil nanjo izredno ponosen. Užival je, ko je pripovedoval, kako uspevajo in napredujejo njegove tri hčere. Zadovoljstvo mu je kar sijalo z obraza.
Življenje je teklo skupaj z njegovimi strojnimi novotarijami in z rastjo njegovega doma, ob tem pa se je na žalost razraščala v njem tudi nevidna, a nevarna bolezen, ki je načenjala njegovo srce. Prav ta bolezen ga je mnogo prezgodaj zlomila.
S spomini na pokojnega Mirka Ba-boška ostaja v našem kolektivu tudi ponos, kajti prav Mirko je bil eden redkih monteijevcev, ki mu je naša družba kot priznanje za delo podelila visoko državno odlikovanje. Tudi sicer je bil deležen mnogih strokovnih in delovnih priznanj, še tik pred smrtjo mu je bilo priznano inovator-stvo pri pomembni strojni napravi.
Dragi Mirko, za vse, kar si nam dal, smo ti iskreno hvaležni. S ponosom in radi se te bomo spominjali in s prizadetostjo ter bolečino v srcih govorili o tebi.
Hvala za vse, kar si dobrega storil za svojce, za kolektiv in za KS Dravograd.
Naj ti bo lahka domača zemlja -gruda ljubezni in spoštovanja!
KADROVSKA GIBANJA od 21.1. do 20.2.1990
Dne 20.2.1990 nas je bilo v železarni zaposlenih 5575 delavcev ter v Armaturah 171 ali skupno 5746 delavcev. Tudi v tem mesecu je bilo največ prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve delavcev.
Delovno razmeije so sklenili
JEKLARNA - Šturbaj Stanislav, Zapečnik Robert, Kalčič Damjan, vsi talilci - iz JLA; Ovčar Leopold, ta-lilec - mirovanje pravic.
JEKLOLIVARNA - Slatinek Janez, Pajnik Srečko, kalupaija-livar-ja, Senica Leopold, žarilec, Kotnik Tomaž, NK delavec - vsi iz JLA
KALILNICA - Atelšek Matej, ka-lilec - iz JLA
VZMETARNA - Grilc Janez, strugar - iz JLA
KOMERCIALA - Hauptman Damijan, NK delavec - iz JLA
K S Z - Kaker Borut, inž. strojništva, Kadiš Franc, dipl. inž. strojništva, Kotnik Tanja, prof. nem. in Špan. jezika - vsi pripravniki iz šole.
Delovno razmere je prenehalo
JEKLARNA - Kramer Ožbalt, izmenski skladiščnik - predčasno starostno upokojen.
JEKLOLIVARNA - Korat Jože, nabijalec - dosežena pokojninska doba; Ignjatič Miroslav, brusilec na rafami - sporazumno.
VALJARNA - Marin Avgust, delovodja - predčasno starostno upo-
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem ter sindikatu minilivame za izkazano pozornost in dragocena darila. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili poslovilnega večera in prispevali k dobremu razpoloženju.
Vsem želimo v prihodnje še veliko zdravja in delovnih uspehov.
Ludvik Paradiž, Tončka Uršej in Marija Slatinek
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem računovodstva za lepa spominska darila ter izkazano pozornost in tople poslovilne besede.
Vsem želim obilo sreče in delovnih uspehov!
Nada Korbar
Zahvaljujem se sodelavcem in prijateljem v obratu ETS, šibki tok in fi-nomehanične delavnice, ki so mi pripravili prisrčno slovo in me obdarovali ob odhodu v pokoj.
Leopold Lešnik
kojen; Hudrap Franc, valjavec - dosežena pokojninska doba.
KOVAČNICA - Gros Aojz, pri-pravljalec orodja, šipek Rudolf, pul-tist - dosežena pokojninska doba; Prevorčič Karel, pomočnik kovača -sporazumno.
KALILNICA - Lužnik Milan, ka-lilec - invalidsko upokojen.
T S D - Siher Jožefa, ključavni-čarka - predčasno starostno upokojena; Pajovič Blažimir, monter -sporazumno; Gostenčnik Stanislav, skladiščni delavec - mirovanje pravic.
STROJI IN DELI - Hudopisk Štefan, delovodja, Lepičnik Ernest, monter, Pastirk Ivan, kontrolor, Tasič Tomislav, tehnolog, Trup Ivan, ključavničar - predčasno starostno upokojeni; Berložnik Veronika, vz-drževalka - sporazumno.
INDUSTRIJSKI NOZl - Nabernik Jožef, fazni kontrolor - dosežena pokojninska doba.
ETS- Lešnik Leopold, elektro-mehanik, Živič Maijan, vodja navi-jalnice - starostno upokojena.
S G V - Pečnik Štefan, ključavničar - invalidsko upokojen; Jert Iztok, ključavničar - sporazumno.
DRUŽBENI STANDARD - Mlakar Anica, natakarica, Knez Frančiška, sobarica - starostno upokojeni.
K S Z - Pokleka Aojzija, čistilka - starostno upokojena; Krivec Aojzija, ref. za premoženjsko zavarovanje - predčasno starostno upokojena.
Kadrovska služba
Sodelavcem Jeklolivame, predvsem pripravi dela, se iskreno zahvaljujem za darila ob odhodu v pokoj.
Franc Hudovernik
Vsem sodelavcem orodnega skladišča in ostalim v SiD se iskreno zahvaljujem za trajno darilo presenečenja ob odhodu v pokoj. Zato vsem skupaj želim še veliko osebne sreče in delovnih uspehov.
Ivan Pastirk
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem Pnevmatičnih strojev za izkazno pozornost in darila. Želim jim veliko sreče pri nadaljnjem delu.
Valentin Mikeln
. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem Jeklolivame - čistilnice za darilo in izkazano pozornost. Vsem želim veliko sreče pri nadaljnjem delu.
Avgust Šuler
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Kontrole kakovosti Kovačnice za iskreno pozornost in lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Želim vam veliko medsebojnega razumevanja, osebne sreče, zdravja ter obilo delovnih uspehov.
Jakob Šavc
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem tozda Stroji in deli iskreno zahvaljujem za prejeto darilo. Vsem želim še veliko uspehov pri delu. Pa srečno!
Vinko Hroval
Vsem sodelavcem in prijateljem se iskreno zahvaljujem za lepa spominska darila in tople želje ob odhodu v pokoj. Želim vam veliko uspeha pri delu in osebnem življenju. Vsem res lepa hvala!
Edita Golob
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem Pnevmatičnih strojev iskreno zahvaljujem za lepo darilo in lepe poslovilne besede. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov v prihodnjih letih.
Ivan Gorinšek
Sodelavcem tozda Stroji in deli se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za lepo darilo in izrečene lepe poslovilne besede. Želim jim še naprej veliko zdravja in sreče ter veliko delovnih uspehov.
Ivan Zagernik
Sodelavcem in vodstvu tozda ETS lepa hvala za bogata darila in prijetno poslovilno srečanje ob odhodu v pokoj.
Marjan Živič in Ivan Jezernik
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
Ane Svetina
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sodelavcem, sosedom, prijateljem za darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in z nami sočustvovali. Hvala tudi pevcem ter g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči hčerka in sinovi z družinami
Ob izgubi moje drage žene
Marije Lešnik
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu ETS, šibki tok in finemeha-nične delavnice, za podarjen denar, ki je bil namenjen za cvetje na grob. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v Mariboru.
Žalujoči: mož, hčerka in sin z družinama
Ob smrti drage mame in babice
Julijane Janet
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sodelavcem v DS za računovodstvo, znancem in drugim, ki so jo pospremili na zadnji poti s cvetjem, lepimi besedami in žalostinka-mi.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Antona Brineija
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in vso pomoč. Zahvaljujemo se ravenskemu pihalnemu orkestru in pevcem DU Prevalje za žalostin-ke, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala osebju internega oddelka slovenjgraške bolnice in patronažni sllužbi Koroškega zdravstvenega doma Ravne.
Vsi njegovi
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
Maksa Sekola
iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga s cvetjem pospremili na zadnji poti. Hvala za vse darovano v njegov spomin.
Posebna hvala družini Dobnik -Cigler in tudi drugim, ki ste nam izrekli sožalje ter pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se ZZB Prevalje za izkazano čast, tov. Poriju za poslovilne besede, praporščakom, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem DU Prevalje in Pihalnemu orkestru Železarne Ravne za zaigrane žalostinke.
Žalujoči: žena Tilka in hčerka Metka z družino
Ob smrti dragega očeta in dedka
Jožeta Tratnika
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru ravenskih železaijev, pevcem, govorniku in g. župniku za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Zahvala delavcem Železarne Ravne
Zaradi opešanega vida nisem v stanju, da bi vam napisala lastnoročno zahvalo za tako prisrčne želje, ki ste mi jih napisali v vaši brzojavki ob mojem praznovanju 90 let.
Vaše voščilo je bilo eno tistih, katerih sem se najbolj razveselilaj>a se vam prav lepo zahvaljujem. Želim tudi vam vse dobro in vas prav lepo pozdravljam.
Marija Kuhar-Prežihova
Turistično društvo Kotlje se vsem, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi 12. pustnega karnevala, najlepše zahvaljuje. Posebej se zahvaljuje vsem, ki so prispevali denarne ali druge prispevke, ter vsem sodelujočim skupinam in maskam na karnevalu. Zahvala pa gre tudi vsem obiskovalcem karnevala, ki so prispevali za vzdušje na karnevalu.
Turistično društvo ob tej priliki poziva vse, da ostanejo zvesti tej turistični prireditvi v Kotljah in da se krog sodelujočih še razširi.
še enkrat vsem najlepša hvala in na svidenje na 13. karnevalu v Kotljah.
ZAHVALE
MOJSTRI BESEDNE UMETNOSTI Umberto Eco
IME ROZE (odlomki)
Naenkrat se mi je deklica zazdela kot črna, a lepa devica, o kateri govori Pesem. Nosila je obrabljeno oblekico iz grobe tkanine, ki se je na prsih odpirala na precej nesramežljiv način, in okrog vratu je imela ogrlico iz zelo živih in po moje nadvse cenenih kamenčkov. Toda glava se je ponosno dvigala na vratu, ki je bil kot slonokoščen stolp, njene oči so bile jasne kot ribniki v Hesebonu, njen nos je bil libanonski stolp, kodri las njene glave kot kraljev škrlat. Da, njeni lasje so se zdeli kot trop koz, njeni zobje kakor čreda ovac, ki stopajo iz kopeli in vse imajo dvojčke in jalovke ni med njimi. »Kako si lepa, ljubljena moja, kako si lepa,« mi je ušel z ustnic šepet, »tvoji lasje so kakor čreda ovac, ki prihajajo z galaadske gore, tvoje ustne so kot škrlaten trak, tvoja lica so kakor granatna jabolka, tvoj vrat je kakor Davidov stolp, na katerem visi tisoč ščitov.« In prestrašen in prevzet sem se spraševal, kdo je ona, ki se je dvigala pred mano kot zaija, lepa kot luna, bleščeča kot sonce, terribilis ut castrorum acies ordinata.
Takrat se mi je deklica približala še bolj, odvrgla v kot zavoj, ki ga je dotlej tesno stiskala k prsim, in spet dvignila roko in me pobožala po obrazu in še enkrat ponovila besede, ki sem jih bil že slišal. In medtem ko nisem vedel, ali naj pobegnem ali se še bolj približam, medtem ko mi je v glavi razbijalo, kot bi Jozueto-ve trombe prav tedaj rušile jerihon-ske zidove, in sem seje obenem hotel in bal dotakniti, se je ona nasmehnila kakor v veliki radosti, izustila pridušen stok raznežene koze
in razvezala trakove, ki so ji zapirali obleko na prsih, in se izvila iz obleke kot iz tunike in ostala pred mano takšna, kakršna je morala stati Eva pred Adamom v edenskem vrtu. »Pulchra sunt ubera quae paululum supereminent et tument modice,« sem zamrmral, ponavljajoč Uberti-nove besede, kajti njene prsi so se mi prikazale kot dva mladiča, gaze-lina dvojčka, ki se paseta med lilijami, njeno naročje je bilo dragocena kotlica, v kateri nikdar ne manjka odišavljenega vina, in njeno telo kup pšenice med lilijami iz doline.
*
In ona me je poljubljala s poljubi svojih ust in njena ljubezen je bila slajša od vina in prelestne so bile njene dišave, in lep je bil njen vrat med biseri in njena lica med uhani, kako si lepa, moja ljubljena, kako si lepa, tvoje oči so kot golobi (sem govoril) in daj mi videti svoj obraz, daj mi slišati svoj glas, zakaj tvoj glas je sladek in tvoje obličje je ljubko, ožarila si mi srce, sestra moja, očaral me je en sam pogled tvojih oči, ena sama ogrlica s tvojega vratu, strd kaplja s tvojih ustnic, med in mleko je pod tvojim jezikom, vonj tvojega diha je kot jabolko, tvoje prsi so kot grozdi vinske trte, tvoja usta so kot najboljše vino, ki mi v slast čez nebce teče in polzi na ustnice in zobe... Zaprt vrt si, zaprt studenec, narda in žafran, kolmež in cimet, mira in aloa, jedel sem svoje satje in svoj med, pil sem svoje vino in svoje mleko, kdo je bila, ki se je dvigala kakor zatja, lepa kakor luna, čista kakor sonce, strašna kakor vojska v zastavah?
*
Ležal sem, ne vem, kako dolgo, in deklica je ležala ob meni. Z lahkimi gibi seje le njena roka še vedno dotikala mojega telesa, ki je bilo zdaj vlažno od znoja. Čutil sem notranjo radost, ki pa ni bila mir, marveč kot zadnji pritajeni žar ognja, ki noče ugasniti pod pepelom, ko je plamen že mrtev. Brez obotavljanja bi imenoval blaženega tistega, ki bi mu bilo dano izkusiti kaj podobnega (sem mrmral kot v snu), četudi poredko, v tem življenju (in zares sem to občutil samo tistikrat), in četudi bežno, za en sam hip. Skoraj kot bi me ne bilo več, kot bi ne čutil samega sebe, kot bi bil pomanjšan, skoraj izničen, in če bi kateri smrtnik (sem si dejal) mogel le za en hip in nadvse bežno okusiti, kar sem jaz okusil, bi brž z nejevoljo pogledal na ta sprevrženi svet, razžalostila bi ga hudobija vsakdanjega življenja, občutil bi težo smrtnega telesa... Mar me niso tako učili? Tisto povabilo vsega mojega duha, naj se brez spomina izgubim v blaženosti, je bilo gotovo (zdaj vem) žarenje večnega sonca, in veselje, ki ga daje to, odpira, širi, povečuje človeka, in široko odprta usta, ki jih človek nosi v sebi, se ne zapro več tako zlahka, zakaj to je rana, ko jo je odprl sunek meča ljubezni, in tu doli v tej dolini je ni slajše in strašnejše reči. Toda takšna je moč sonca, prebode ranjenca s svojimi žarki in vse rane se odpro, človek se odpre in razširi, njegove žile so razprte, njegova moč ne zmore več ubogati ukazov, ki jih dobiva, temveč ga žene želja, duh pekli pogreznjen v brezno tistega, česar se dotika, videč, kako resničnost, ki jo je doživel in ki jo živi, prekaša njegovo željo in njegovo resnico. In je zanesena priča svoje lastne radosti.
*
In o ženski kot viru skušnjave je v spisih že dovolj povedanega. Pridigar pravi o ženski, daje njeno go-voijenje kot žareč ogenj, in Pregovori pravijo, da se ona polasti dragocene duše moža in da more pogubiti tudi najmočnejše. In še pravi Pridigar: našel sem, da je grenkejša od smrti ženska, ki je kot mreža, njeno srce je past, njene roke okovi. Spet drugi so rekli, da je hudičev sel. Vse to vem, dragi Adson, pa vendar ne morem verjeti, da bi bil Bog hotel postaviti v svoje stvarstvo tako nizkotno bitje, ne da bi mu bil podelil tudi kakšno krepost. In ne morem si kaj, da ne bi ugotovil, da ji je On podelil mnogo prednosti in razlogov za ugajanje, od katerih so najmanj trije zelo močni. Moža je namreč ustvaril v tem nizkotnem svetu in iz blata, žensko pa pozneje, v paradižu, in iz plemenite človeške materije. In ni je ustvaril iz Adamove noge ali drobovja, marveč iz rebra. Drugič, Gospod, ki more vse, bi se bil mogel na kak čudežen način naravnost utelesiti v kakem možu, a si je vendar izvolil prebivališče v trebuhu ženske, kar je znak, da le ni tako nečedna stvar. In ko se je prikazal po vstajenju, se je prikazal ženski. In nazadnje, v nebeški gloriji ne bo kraljeval noben mož, pač pa bo kraljica ženska, ki ni nikdar grešila. Če je torej Gospod namenil toliko pozornosti Evi in njenim hčeram, je mar čudno, da tudi mi občutimo privlačnost čarov in plemenitosti tistega spola?
DELAVEC O PENZIONU
Dokler si še v službi, te nič ne skrbi, kako se boš preživljal na svoje stare dni.
Nobeden ne pomisli, da leta minejo, na starost pa ti dgjo le majhno penzijo.
Adijo dobra hrana, vse je predrago, le pasjo radost žvečim in pijem radensko.
Še zdravje me zapušča, pomaga mi nihče, od penzjje pa take mi še na slabše gre.
Ne bom se več sekiral, sgj ne pomaga nič, a v taki je državi živeti res hudič.
Objjubljgjo. da kmalu gotovo boljše bo, a s penzijo bo tako nam prej odklenkalo.
PO KOM SE KAJ IMENUJE
MANSARDA
po Julesu Mansardu, gradbeniku Ludvika XIV.
AKADEMIJA
po junaku Akademu. V gozdiču blizu Aten, imenovanem po njem, je predaval filozof Platon.
SENDVIČ
po lordu Sandwichu, kije tako strastno igral karte, da so mu namesto kosil in večerij morali pripravljati obložene kruhke.
MAKADAM
po škotskem inženiiju MacAdamu (1756-1836), ki je izumil tak način gradnje cest.
BAKELIT
po njegovem izumitelju Belgijcu Backeladu.
SAKSOFON
po Adolfu Saxu (1814-1894), kije ta instrument izumil 1. 1841. PEPITA
po španski plesalki Pepita de Oliva, kije začela nositi tkanine s tem vzorcem.
(Vir: E. Kun, Kvizologija)
izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6800 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Boži-novski, Alojz Janežič, Silvo Jaš, Marjan Kolar, Brane Žerdoner. Uredništvo:	glavni	in odgovorni
urednik Maijan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Tel.: 21-131 int. 6304 in 6753
Tisk: Grafika Prevalje
Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčer\ju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
ti
500,00 \ 6 v
»Če me oči ne varajo, smo že zdavnaj prehiteli Evropo.«