GlaaJ« SZDL ptujstcega >kraja — Uprava Ui uredništvo Ptuj Prešer- nova 7 — Telefon 156 NB Ptu} 643-T-206 — St. 27. — Letnik Vin. Ptuj, 8. julija 1955 Urejuje are.ar srno v zadnjih dneh s vso zavzetostjo prisluhnili do- ira,ianju na sedežu Organizacije združeiiih narodov, se iismerjajo mi?li v mir verujočih Inidi sve- ta v tsh dneh v Ženevo. Do ta- ko zvane četvome konference nas loči samo še neltaj dni De- Bet let sicer v zgodovini naro- flov ne pomeni dosti, tcda zad- niih deset, odkar je bila zadnja podobna konferenca, pomeni v medi\arodnih odnosih mnogo več. Zato pa je tudi zanimanje za to konferenco po vsem ;-'vetu takšno, kakršno zaslužijo tako redki dogodki. Predvsem vzbuja največ zani- manja vprašanje dnevnega re- da konference, saj je hladna vojna pustila celo vrsto nereše- nih mednarodnih vprašanj. T? §•6 ni določen in bo najbrž sploh prepuščeno sodedujočim da načno vpraš.anje. ki se jim zdi T^žno. Vendar to ni ovira, da ne bi :irahodnc sile na eni strani kot gotovo SZ na drugi strani pripravljale svojih načrtov vse- bine razgovorov. Tako se je zdelo, da priprav- ljata ZDA in Vel. Britanija za razpravo predvsem obširen ma- terial o nemškem vprašanju c združitvi nemških dežel, SZ pa prav tako ali še bolj obsežne predloge o razorožitvi in usta- novitvi varnostnega sistema kakor nas je o teh namerah se- JBnanii Molotov v San Franciscu O tej zadevi ne molče sicer todi na zahodu, in Ženeva bi naj bila tisti kraj, kjer bi se mij vzpostavil, ali vsaj začel vzpostavljati takšen varnostni sistem, ki bi slonel na medse- bojnih jamstvih, omejitvi ir kontroli oborožitve in večjeir aaupanju med obema blokoma. 2^asti pa vzbuja pozornost an- gleški ali takozvani Edenov na- črt, ki sicer tudi. predvideva združitev Nemčije, vendar ▼ <*vira evropske varnostne or- sanimcije. ki bi nudila jamstva tudi SZ. Od teža si obetajo Angleži prednost v pogledu možnosti, da bi se zmanjlalo oboroževanje, istočasno pa je to tudi izraz pripravljenosti na Z3nanjšanje oborožitve znotraj posameznih regionalnih obramb- nih sistemov v Evropi (Atlant- ski pakt). Seveda j« predpogoj uresničitve tega načrta uveHja- vitev učinkovitega sistema kon- trdle. Za poseben varnostni pakt med Vzhodom in Zahodom pa se zavzema tudi francoski na- črt. Ta predvideva ustanovitev posebnega pakta med članicami severnoatlantskega pakta in varšavske zveze. Kot vidimo, je idej o Potrebi varnosti na vseh straneh zado- stL Gre le za to, ali je res mo- goče katero od njih učinkovito spraviti v življenje. Pri tem bi ne bilo umestno, vsaj sedaj še ne, spuščati se v presojanje vrednosti prve ali dru^e ideje, vsekakor pa je pozitivno, da je do spoznanja o potrebi česa takšnega sploh prišlo. Nedvomno bi varnostni si- stem v precejšnji meri obrusil politiko medblokovsklh odno- sov. V njegovo absolutno učin- kovitost pa smo iH-Lsiljenj dvo- miti vsaj tako dolgo, dokler bo na svetu obstojala blokovska razdelitev. To so, torej, trenutne per- spektive na bližnjo ženevsko konferenco. In drugi problemi? V Italcji se še vedno ukvar- jajo s sestavlianjcm novega ka- bineta. Prof. Segni je menda že uspel s prcflhndninii razgovori glede udeležbe strank v novi vUidii in mu je bila šele včeraj ali predvčerajšnjim definitivno poverjena sestava nove vlade. Ciper — STŠlii otok v Sredo- zemlju pod britansko upravo — tiovzroča svojim nepriljublje- nJ5Ti upraviteljem vedno večje Kkrbi. Ti namreč nikakor ne bi radi priznali pravice do samo- odločbe tudi prebivalstvu tega otoka, čeprav so jo tudi sami že večkrat slavnostno proklarairali (spomnimo se samo na zadnjo: Atlanteko karto iz leta 1941)- Prebivalstvo otoka je večji del grško in zato želi — razumljivo — v okvir svcje države, Grčije. Za Britance .te izključno stra- te^keg.;! pomena. Podobne, ali še precej hujše teiave doživljajo Francozi v Severni Afrilti. Ko so delno re- šiti tuniško vprašanje, se z vso silo postavlja na dnevni red ▼preianie Alžira in Maroka. Tudi ti področji zahtevata pra- vico vseh svobodnih narodov do sam-'>of»lrčanja. Toda Fran- cija kljub svojim svobodnja- škim tradicijam menda ne kaže preveč navdušenja, da bi svo- bodo priznala tndi drugim, ki se ne morejo meriti z njeno ve- ličino, ki pa so k njej tudi pri- spevali. Letošnji »Dan rudarjev« v n..«deljo, 3. julija t. 1., so praz- novali tudi rudarji rudnika Se- ga pri Makolah. Poič, ki mu tadi potožijo in zaupajo vsakr 'ežavo in ncpnliko. Tudi OLC Ptuj jim gre na roko, kolikor e le mogače, enako pa tudi ljudski poslanec te?. Jože Tramšek, ki se zelo zanima za napredek rudnika. Prehitro se je stemnilo in ne- irv-aterj gostje so odšli, čeprav je ostalo okrog rudnika še dolgo v noč rudarsko veselje. V. J. 80 m globoko pod zemljo Zagorski rudarji pri pred&adniku Mihi Marinku Ob proslavi 200-letnice pre- mogovnika v Zagorju je delega- cija rudarjev obiskala predsed Ljudeike skupščine Slovenije M. Marinka, ki je doma iz Zagorja Miha Marinko je priredil za- gorskim rudarjem slavnostno kosilo ter se z njimi razgovar- jal o družbenih in gosix)darskih vprašanjih Zagorja. iiudarji nad vhodom v ruduiK bego V nedeljo 3. t. m. se je sestal občinski odbor SZDL v Lešju zaradi obravnave organizacij- skih vprašanj. Prejšnji občinski odbori so namreč prenehali z d^'iom, zato so bili vaški odbori SZDL pre- pušičeni samim sebi. Vsled tega je upadla njihova politična ak- tivnost. Odbomiki so sj na seji razdelili ter..«n, tako da je vsak odbornik zadolžen za en va- ški odbor, kjer bo pomagal pri organizacijski utrditvi in poli- tičnem delu. Pogovorili so so tudi o dolo- čitvi skupnega občinskega praz- nika za novo občino (komuno). V spomin na leto 1944. ko je bilo v septembru in oktobru ozemlje sedanje občine skoraj povsem osvotbojeno, okufpator pa se je s svojimi hlapci sti. skal samo v bunkerjih in v z žico zavarovanih poedinih na- seljih, so prejšnje občine do- določile svoje praznilce in sicer: Lešje za 18. september, Zetale za 1. oktober in Makole za 2. ok- tober. Sklenjeno je sporazvunno z odbori Zveze borcev predla- gati novemu občinskemu ljud- skemu odboru, da proglasi sku- pen občinsiki praznik, ki bi se letos nadvse slovesno in pestro praznoval. V okviru tega praznika bi bila pe6tr.a razstava, in sicer: 1. Razstava iz narodnoosvo- bodilne htjrhbr, za katero je do- volj materiala, je bilo v tem predelu narodno os\'-obodilno gibanje in spilošno sodelovanje ljudstva zelo rc ^cmcno. 2. Gospodarska razstava bi naj prikazala gospodarsko moč občine. F^azstavljali bi obe to- varni, kmetijske zadrugo, rud- nik v Makolah, pletarstvo iz Zetal, ki 5e je letos načelo raz- vijati, razni obrtnik' in doma- če obrti, ki so razvite na tem področju. Obiskovalci bi imeli tudi možnost ogleda dela v obeh tovarnah. 3. Organizirali bi tudi razsta. vo p-emenske živine predvsem sivo pšenične pasme, ki prevla- duje na tem področju in katero So v nekaterih krajih začeli kri- žati z sivo rjavim dolenjskim plemcnjahcm. NajlX)lj.šim živi- norejcem bi podelili tudi na- grade. V okviru tega bi še bil pester kulturni program, v katerem bi ' odelovale v^?e sekcije kulturno nrcsvetne dej a vn osti. Sklenili so začeti z temelji- ;im delom na t..'m področju, da bo občinski praznik res mani- festacija politične, gospodarske in kulturne dejavrostj občine, ki ima vse mcžncsti nadaljne- ga razvoja. Fideršek VoMvci iz 24. vohl. enots Ptoja, v nedeljo, 10. t m., na svidenje na vofisj-u! v nedel.i;o, 10. julij-; t. 1., bed v 24. volilni enoti Ptuja nado- mestne volitve odbornik; zi okrajni zbor Okrajnega Ijud^ke- f^a odbora namesto prejšnjg-! odbornika tov. Lojzeta Fra.nge- ža glede na njegovo odnov^d mandatu zaradi spreiema služb. v adminis-traciji OLO. Kot smo že poro-'au v zs^dn^i številki, bosta kandidirala za odbornika te volilne enot':^ tcv Nace Voljč. liud,?;'d pos r-i^c sekretar OKZKS in crcdje^ nik Okrajnega odbora SZDJL, in lov. Ivan Ilovar iz Ptu:'a. Njunp kendidaturo so oredlag.-- li člani SZDL te volilne enote, ker ju poznajo kot priljubljena. ?x3ciELi.zmu predana politična delavca. Volišča bodo v prosi orih biv- '•ega gostinskega obr&ta Zi^avec na Ljutomerstki cesti, v 2e!e/,ni- čar^ikem domu na Ormoški ces-i ter v pro«:tarih e">'Stin''ke.;ja obrata Kuhar v Budini. Po temeljitih volilnih pripra- vah na nedeljsl^e volitve kaže. da bodo volitve v nekaj urah končane in da bodo oddan: gla- wd Za predla,^ana 'r-:.r>'^-'d- dokaz rnotr,<'l v S7.DL in volivcev tudi pri teh volitvah funkcionarjev ljudske oblasti. Množične organizacije in obč. LO so se tudi letos dobro pri- pravile na II. občinski praznik, na 2. in 3. julij. Ta praznik praznujejo v siKimin na prvo oboroženo vstajo v Destemiku — na napad na orožn. postajo, ki so ga izvedli borci Lackove skupine v noči med 2. in 3. ju- lijem, z namenom, da rešijo pr- vo žrtev, ki so jo gestapovci zaprli v D^-sterniku. Na ta praz- nik so se že dolgo pripravlja- li, toda vse kaže, da bo prihod- nje leto treba začetj že prej. Pripravljalni odbor ]e imel polne roke dela, da se je pred- videni program lahko izvedel v celoti. V sot}oto zvečer je bilo kresovanje na Ojstrovcu. Igra- la je godba in streli iz topičev So naznanjali pričetek prazni- ka. Na kresovanje le prihitelo mlado in staro v takem šte\-ilu kot redko kdaj. Budnica v zgodnjih jutranjih urah je pri- jetno presenetila ljudi. Ob 7 uri v nedeLio je bila otvoritev razstave v osnovni šoli. kjer so učenci prikazali svoje znanje in spretnost v ročnem delu Razstavo je obiskalo nad 500 ljudi. Učenci so prikazali res lepe izdelke ročnega dela. Po- sebnost razstave so bile slike borcev tega področja, žal pa ni bilo mogoče dobiti slik vseh borcev in talcev. Ljudje so si z velikim zaniman.iem ogledovali razstavljene pr^-dmete. Ob 8. uri v nedelo so je zbra- la množica ljudi k sla\'nostni proslavi. Pred pričetkom pro- slave so množične organizacije: ZK, SZ, ZB in obč. LO položile vence pred spominsko ploščo padlih borcev in talcev Pred- sednik ZB Marinič .Janko le ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed v spomin vsem padlim ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev. Sledila je slavnostna seja Ob. LO. Referat o poteku narodno- os^.-obodilnega gibanja na tem področju je podal sekr. SZDL Analiziral je predvojno politič- no gibanje, zlatsti pa poudaril narodnoosvobodilno giban.ie v času okupacije, ki se je v De- stemiku za^lo takoj po zlomu stare Jugoslavije. Začetniki te- ga narodnoosvobodilnega giba- nja v Def^emiku «so W!i: dr. Jo- že Potrč, Franc Osojnik in dru- žina Reševih, ki so bili poleg Lacka idealni politični delavci — komunisti. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Ivan Kostanjevec ,ie v političnem delu referata analiziral predvsem uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjih de- setih letih. SL^iil je kulturni prog^ram, ki so ga izvedli pionir- ji osnovne šole. Zvečer ob 8. uri se je pred- stavilo domače KPD z igro »Raztrganci,« ki Jo Je postavilo na oder v dobrih 10 dneh. Vlo- ge posam.eznikov so dobro in čustveno podane, saj s-^ Je m.ar- sikomu orosilo oko. Igra je pri- kazala življenje našega kmeta in življenje naših krajev v ča- su Ouuig^je^načiri^ kako so se Nemci posluževali raznih zvi- jač, da so laže ugonabljali lju- di. Sledilo je ljudsko rajanje, ki se je zavleklo vozn^ v noč, a je potekalo v prijetnem in mirnem razpoloženju. Vse kaže, do so bile priprave dobre, zato tudi uspeh ni izo- stal. Iz progi'irna je odpadel fiz- kultumi nastop pionirjev osnov- ne role, ki bi pa ob vcčii pri- zadevnosti n.l:aterih učiteljev lahko bil izveden. Pri pripravah So 3c zlasti izJcazali funkcionar- ji SZDL, medtem ko je odbor- nikom Ob. LO bilo malo mar za ta praznik, ker jih ni bilo mogoče pritegniti k delu. Upamo in želimo, da bo pri- hodnji praznik pripravljen še bolje, da bo prikazal celotno gospodarsko moč in dejavnost tega področja. Zal da se pro- slavv, niso udeležili v večji meri povabljeni pred3tavniiki raznih forumov, da bi se lahko prepri- čali, da tudi v Desterniku poli- tično delo ne zaostaja, kakor to nekateri ocenjujejo. Cestsrnik v narednorsvobcdilRi borbi 1941—1945 Ko je okupator 8. aprila 1941 vkorakal v Ptuj in v nekaj dne- vih prevzel oblast v ptujskem okraju, so bili tudi v De,ter- niku mnogi napredni Slovenci. ki so že takrat mislili na oboro- žen odi3cr proti okupatorju. Tri- je bratje Reši: Vinko, Mirko in ko-stja so morali sicer na pri- (Nadaljevanje na 3 str?m) Nekaj posn^kov z oi>č nskegc praznika v De&leriuku ___ (fotoam. Cdinunj 'Ptujela mesta, ki so ponekod do tal pogorela. Ta- ka nesreča je zadela Ptuj 1684. leta, ko je velik požar upepelil skoraj vse mestne zgradbe ra- zen obeh samostanov in pobral 36 človeških žrtev. Pozama ne- sreča je zadela Ptuj zopet 1705. leta. ko so zgorela zopet vsa po- slopja razen 4 hiš in dveh sa- mostanov. Ob tem požaru je ogenj zajel tudi stolp, ki so ga radi požarnih poškodb morali znižati za eno nadstropje. Ob prvem požaru 1684 leta je bila v Ptuju taka vročina, da So se v stolpu stopili zvonovi. Tako vsaj zatrjujejo poročila o ta- kratnem požaru. Da bi se zava- rovali pred takimi nesrečama. So se Ptujčani po zgledu večjih mest sklenili zavarovati s pro- stovoljno gasilsko organizacijo in so na pobudo obrtniških slo- jev marca 1870 ustanovili v Ptuju Prostovoljno gasilsko društvo. Takoj ob ustanovitvi je štelo društvo 28 članov, ve- činoma obrtnikov in njihovih pomočnikov. Poveljnik društva je bil medičar Wibmer. Prva leta po osvoboditvi je razpola- galo društvo s skromnim orod- jem in zaščitnimi sredstvi. Ime- li so le malo ročno prenosno brizgalno. ki je sedaj v ptuj- skem muzeju, nekaj veder in lestev. S tem se velikemu po- žaru ne bi mogli postaviti v bran, zato je bila prva četa s svojo opremo ljudstvu bolj v pogum in tolažbo kakor pa v pomoč Prvo prevozno ročno brizgalno tvrdke Samasa si je društvo nabavilo leta 1890 Me- ščani so zbrali za njo prosto- voljne prispevke Več kot 40 let >e ta t«izgalna nemo'tenio delovala in ie pomenila za tiste čase naimodemeišo gasilsko napravo Leta 1901 je uspelo društvu okrepili svoje obramb- ne moči s parno brizgalno. ki je bila mestu nad 30 let v po- nos in je tudi služila svojemu namenu do leta 1933 Tehnični napredek ie prodrl tudi v ga- silske vrste Prvotne gasilske naprave so zastarele in prednost so dobile bencinske črpalke in avtomobili. Prvo bencinsko čr- palko velikega tipa tvrdke Ma- gyrus iz Ulma ie društvo na- bavilo leta 1931. V predvojni dobi si je društvo nabavilo še dvo motorni brizgalni in gasil- ski avto. Ze v letu 1930 se ptul- sko gasilsko dru.štvo ni več omeievalo samo na pomoč ob požarih, temveč je razširilo svojo pomoč bolnikom in je or- ganizira ]n Tfešpvalno po«;taio za prevaž=in-ie bolnikov v ptuj- sko bobrsnico. kar so prej opravblaH liiid^e na kolps'iih in drugih kmečkih vozilih V to pomo" bol-pikom So vključili tudi zdravnika in strokovno rz- v.ižbfmo o^ob-^o Kunili so re^il- n- avtr; znamke Stever in uslu- ge zaračunavali po primerna ta- rifi. Tako so pomagali obvaro- vati pred smrtjo številne bolni- ke, kj so pravočasno dosegli zdravniško pomoč biLi operira- ni itd. GASILSTVO V PTUJU PO OSVOBODITVI Do primerne tehnične operne je prišlo društvo šel« po osvo- boditvi. S pomočjo PGD Ma- ribor se je dokopalo PGD Ptuj do gasilskega avtomobila Po zaslugi dobrih gasilcev iz pred- vojne dobe. obmejnih stražar- jev ob osvoboditvi, je prišlo PGD Ptuj še do skoraj novega odprtega gasilskega avtomobi- la. Gasilski stolp je radi svoje starosti in bližnjega bombardi- ranja postal neraben in je bi- lo treba zgraditi novega. S po- močjo republiške gasilske zve- ze in PGD Ptuj je uspelo zgra- diti nov gasilski stolp za opazo- vanje in sušenje gasilskih cevi. Vedno večjo p>ožamo nevarnost v Ptuju radi starih hiš je lani upošteval zlasti LOMO Ptuj ki je materialno podprl PGD Ptuj, da je lahko sezidalo nove gara- že in moderniziralo gasilski voz ter prevzelo v uporabo gasilski voz z rezervoarjem, ki je v ve- liko pomoč zlasti pri manjših požarih in pri gašenju pred po- ložitvijo cevi. Tudi v času osvo- boditve same so se člani PGD Ptuj dobro izkazali, Okupator nam je zapustil žalostno zapu- ščino. Gasilski dom je bil izro- pan in močno poškodovan. S prostovoljnim delom je dobil gasilski dom zoipet prijazno li- ce, zbrane je bilo zopet nekaj opreme in ptujsko gasilstvo je bilo zopet na mestu in vedno pripravljeno na pomoč v nesreči kar dokazuje nešteto primerov, kjer je PGD prihitelo na po- moč in preprečevalo nastanek večje požarne škode Več odli- kovanih in pohvaljenih gasilcev je zgovoren dokaz velike požr- tvovalnosti članstva PGD Ptuj. KAKO PA JE BILO Z GASILSKIM ČLANSTVOM Kot ž« omenjeno je bilo v pr- vih gasilskih vrstah v Ptuju največ obrtnikov in trgovcev nemškega porekla in domačih ponemčencev. ki so se od usta- novitve društva 1870 do 1900 leta kar dobro medsebojno ra- zumeli Funkcionarji so bili iz njihovih vrst, članov slovenske narodnosti, zlasti pa iz vrst železniških delavcev, socialnih dcmrtkratov pa niso sprejemali. Svojo oholost So po zlomu Av- stro-Ogerske nekoliko potuhni- h. V gasilske vrste je prodiralo vedno več slovenskih zavednih ljudi in je bilo razumljivo, da 90 bili šteti dnevi upravnemu in nadzornemu odboru PGD Ptuj. v katjretn je sedelo še nekaj potujčencev in našemu ljudstvu nenaklonjenih tujerod- cev. V gasils^kem domu, kamor policija ni imela dostopa, so se zbirali nacistično nastrojeni pe- tek olonaši in njihova mladina in organizirali propagandne ak- cije. Njihova drznost je bila večja ob času raznih volitev in ob njihovih lastnih prireditvah Pod pritiskom nacionalno za- vednih Ptujčanov tega politična oblast ni mogla več tolerirati, zato je konec leta 1932 razre- šila funkcij talcratnj odbor PGD Ptuj. Večina takratnega član- stva je Izstopila ob domišljiji, da je s tem v Ptuju konec ga- silstva. V resnici pa je bilo dru- gače. Po zaslugi gasilcev — pa- triotov Iz vrste d-,o dovršitvi osnovnošolske obveznosti in nižje gimnazije Tako je pre- vzel odsek za delo OLO Ptuj skrb za nad 330 otrok, ki se že- lijo Izučiti raznih poklicev To vsekakor ni mala skrb in odgo- vornost, ki zahteva proučitev vseih možnosti sklenitve učnih razmerij v socialističnih in za- sebnih obratih ter razporeditve otrok po raznih strokovnih šo- lah v Ptuju in drugod po Slo- veniji, zraven tega pa tudi upo. števanje materialnih možnosti otrok ter družbenih sredstev, ki omogočajo šolanje in učenje obrti otrokom, neobhodno po- trebnim družbene pomoči. Iz številnih prijav za posa- mezne poklice se vidi, da je med dekleti največje zanimanje za Lzučitev za šivilje (90 prijav), med dečki pa za mizarje (21), mehanike (26), ključavničarje (18), krojače (16). frizerje (10), pleskarje (6). trgovske pomoč- nike (20), zidarje (15), kovače (5), za številne ostale poklice pa po 3, 2 in 1 deček ali deklica. Pri vsem tem seveda nastane vprašanje, če je v Ptuju in ptujskem okraju na razpolago 330 učnih mest za va.ience in če so otroci kot tudi njihovi star- ši pripravljeni omogočiti otro- kom učenje v drugih okrajih, kjer ni interesentov, so |>a na razpolago učna mesta. To vpra- šanje se ne da administrativno rešiti, temveč življenjsko in je rešitev najbolj odvisna od do- bre volje mojstrov in obratov% ki lahko spre.jmejo vajence. Se bolj pa od otrok, njihovih star. šev in skrbnikov, da se bodo do- volj zavzeli za nadalinic sploš- no in strokovmo izobraževanje svoje mladine. _ P. V. V torek 5. julija t. 1. se je se- stal iniciativni odbor za ustano. vitev komune Ptuj k svoji prvi seji. Odbor se je ob tej prilož- nosti konstituiral ter za predsed- nika izvolil tov Janka Vogrin- ca Na dnevnem redu prve seje Je bila tudi razprava o statutu bo- doče veliko občine, kakor šte- vilo odbornikov Predvidevajo, da bo imela nova velika občina Ptuj 45 odbornikov. ★ Težave pri Projektivnem bi- roju v Ljubljani, ki pripravlja načrte za ptujski vodovod in kanalizacijo, kj sta glavna pror bleraa v komunali pivi-skega mesta, So krive, da se še niso začela dela na mestnem področ- ju. Vendar je pričakovati, da bodo načrti kmalu pripravljeni in da bo kmalu možno začeti z deli. v sredo 6. julija 1955 (za li*er, kilogram ali kos) Čebula 30—40, česen 50, fižol (Itiščeni) 50, fižol (stročni) 60, grah (luščeni) 40, grah (stročni) 25—30, krompir (stari) 20, kole- raba 50. cvetača 50, kumare 50 —60, petei-šilj 40, pesa (rd,-"ča) 50, solata (endivija) 40, solata (v glavah) 30, špinača 60, ze- lje (v glavah) 30, korenček 40, koruza 40, pšenica 35, proso 40, moka (koruzna) 40, moka (bela) 110, moka (ajdova) 60. moka (enotna) 60, zdrob (koruzni) 60, surovo maslo 400, zaseKa zoo, mleko 25, smetana 120, sir 40— 80, kokoši 400. piščanci 300— 400, če^je 12—20. hruške 60, borovnice 40. gobe 120 lisičke 60, jajca 12, novi krompir 25, jagode (vrtne) 160, jagode (gozd- ne) 180. IZPRED SODISCA Okrajno sodišče v Ptuju je pred nedavnim razpravljalo o nerednostih v bivšem podjetju »Rožnik« v Ptuju. Direktor tega podjetja Boris Gerlovič je na.mreč pri blagajni podjetja dvignil na račun dnevnic za službena potovanja 118.460 di- narjev, ki jih ni nikdar opra. vičil in obračunal. Sodišče so je zato postavilo na stališče, da je porabil ta denar za svoje po- trebe ter ga obsodilo na pet mesecev zapora — pogojno ter vrnitev omenjenega zneska. Zakljufek šolskega leta v Ivanjkovcih v Ivanjkovcih smo imeU pred kratkim zaključek šolskega leta za šoli Runeč tn Ivanjkovci. Učenci šole Runoč so izvedli ob tej priložnosti peste^r pro- gram s petjem, deklamacijami in plesi v narodnih nošah. Naj- boljši učenci so bili nagrajeni. Najboljši med njimi je bil Mav. rič Alojz iz Stanovna. Tudi učenci šole Ivanjkovci so izvedli lep program. Naj- boljša učenka te šole pa je bila Kavčič Alojzija iz Zerovinc. Ivanjkovski prispevek za ormoški rešilni avto v nabiralni akciji za nabavo rešilnega aviomobila bodoče občine Ormož so se doslej naj- bolj izkazali Ivanjkovčani. Zbrali so 7215 jajc in 256 di- narjev v gotovini, torej skupno 72.406 din Največ je prispeval tov Simonič iz Cerovca. Nekaj skopuhov ni hotelo ničesar pri- spevati. AT Se enkrat O problemih Ptujske gore Naiš nedavni članek o razme- rah na Ptujski gori ni ostal. ka. kor nam poročajo s Ptujske go- re, brez odziva Dopisnik nam sporoča, da je dotične številke našega lista v tem kraju hitro zmanjkalo in da so prebivalci odobravali da Je nekdo načel v javnosti obravnavo pomanj- kljivosti in nedostatkov na Ptujski gori Preden bi obravnavali vse to. kar nam dopisnik dodatno spo- roča naj ugotovimo, da so na Ptujski gon ljudje kakor nam kaže ta primer, ki se kljub tre- nutno nezavidnemu položaju v javnih zadevah zanimalo za te in da je torei vsestransko mrt- vilo možno odpraviti Seveda samo zanimanje ni dovoli tre- ba je tudi energije in vztrajno, sti temeljitega dela in požrtvo- valnosti, torej vsega, kar je tu- di vedno v preteklosti gladilo pot k uspehom, da bi se s ča- som razmere popravile Povrmmo se k dopisniku Ta sporoča da sta na Ptujski gori celo dve škarpi porušeni in da skozi to ruševino (pri hiši šte- vilka 5) pronica gnojnica vse do vodnjaka prav tako kakor na poti v Selce da je bila ptuj- skogorska zdravstvena postaja svoječasno prvi zdravstveni dom na okrajnem področju ustanovljen po zaslugi krajev- nega zdravnika dr. Pečeta in s prostovoljno zbranimi sredstvi, pa pozneje (v 1. 1951) prebival, stvu odvzeta in odp)eljana v Zetale. da je bila likvidirana kmetijska zadruga. inventar (sadne škropilnice m drugo) pa razvlečen na vse strani in obravnava končno VT>rašanje gostišč. Trdi da so sicer o vseh teh zadevah že razprav- ljali na zborih volivcev, da pa odborniki ljudskega odbora in organizacij vse premalo upošte- vajo želje in predloge prebi- valstva za zboljšanje takega stanja. Ce bi se ustavili tu, bi se najbrže na pravem mestu V naši stvarnosti so namreč vse naloge, kj izvirajo iz neštetih pomanjkljivosti. stvar vsega prebivalstva To pa jih rešuje po svojih predstavnikih, odbor, nikih v oblasti in organizacijah Ce So torej vohvci na Ptujski gori o teh zadevah že govoriU, odt>omiki pa ničesar ukrenili, bi bilo umestno pogl dati, ali takšni odborniki še uživajo za- upanje ljudstva. Ptujskogorske pomanjkljivo- sti so po našem mnenju izključ- no stvar iniciative cKibomikov in podp>ore prebivalstva, saj menda v tem kraju nikdo ne pričakuje da bo Gorc>_'m nekdo iz Lovrenca ali nemara iz Zeta! ustanovil kmetijsko zadrugo, se pobrigal, da jim bo potem ta odprla gostilno ali kakšen drug obrat ali pa jim bo kdo drug razen (borcev samih popravil škarpo. Veselilo nas bo, če bo z našo pomočjo na Ptujski gori v do- glednem času nastopilo izdatno izboljšanje v vseh javnih zade- vah in če bo Ptujska gora kma. lu postala resnično privlačen turistični kraj. Ob Vnesli o Davčne zavezance dohodnine od kmetijstva, ki prebivajo na področju občinskih ljud.skih od borov Cirkovd. Destornik. Go- rišnica. Grajena. Hajdina Jur- šinci Lovrenc Marko vci Or- mož. Polenšak. Podgorci Ro- goznica. Središče Starše, Tr- novska vas oziroma ki bivajo izven okraja Ptuj. pa imajo m navedenem področju svoje zemljišče, obveščamo, da bc davčni razpored za leto 195£ razgrnjen za javni vTX>gled v profiorih pristoinega občinske- ^a !jud«;kesa odbora do 13. ,iu. lija 1S55 do vključno 26. julija 19.5.5. Davčni zavezanci dohodnine od kmetijstva se proti tej od- meri lahko pritožijo Komisiji za davčne pritožbe Okrajnega ljudskega odbora Ptuj v pet- najsrtdnevnem rokri ki začne teči dne 27 luliia 1955 ter se zaključi 10 avgusta 1955 Pri- tožbe zavezanci sami odr>o51ie- jo po pošti ali v*a jih o^-ebno vlagalo pri vlož-šču OT/) P+uj V na«f'edniih dneh bod-o davč- ni zave7.a-nci navrd'-Tiih ot>čin- skih liud- šknopljenih ali zaprašenih nad 86 ha nasadov Za nadaljnjo borbo proti škodljivcu so po- trebne nove količine škro'^iv, ki pa jih ni nikjer d-blti Tre- nutno razpolagajo edino z lin- danom v prahu Najslrbši faktor v borbi proti krompirievcu na hajiin^kem občinskem področju pa ie zavze- tost kmečkrt:q '-rebivalstva za uničevanje škodljivca. Zopet požari zaradi strele v nedeljo. 3 julija t. 1., je upepelil po streli povzročen požar domačijo Mrtije Murko v Svetincih št 39. Škoda znaša nad milijon dinarjev Požar se je razplamcnei tako hitro, da ni bilo mogoče rešiti nit; pohištva. Zgorelo ie tudi nekaj živine Istega dne je strela udarila v lesc-no shrambo Alojza Kram- bergeria v Ločkem vrhu — Biš 17. Stavba je zgorela do tal, škoda pa znaša 70.000 din Ormožanci, ali vas ni sram? Pred nekaj dn^vi sem se mu- dil za nekaj časa v Ormožu ter na štirih različnih krajih slišal nemško govorico. Za trenutek se mi je zdelo, kakor da je še vedno okupacija. Ali se nek a te. ri Ormožanci res sramujejo svx)jega materinega jezika? Stvari sploh ne bi načenjal, če bi bili tuicl. ki sem jih slišal govoriti. Bili pa so sam doma- čini. V nekem lokalu sem slišal celo: »Auf vviedersehen!« V b^>- doče bom, če bom še kdaj nale- tel ria kaj podobnega, dotične im roval v časopisu s polnimi imeni. -k Ptui, 8. jul-ja 1955^ Stran 3 Kot zaključek dela DPD »Svoboda — Jože Lacko« iz Ptuja in Kidričevega v sezoni 1G54/55, sta obv.- društvi priredi- li v nedeljo, 3. julija t. 1. skupni izlet k bratom Hrvatom. Odlo. čili smo se, da obiščemo lepe zagorske kraje Stubiflke Topli- ce, Zutnico in Krapinske Top- lice. Prvi kraj naj bi bil izlet- nišlca točka, v ostalih dveh pa bi imeli koncertni nastop. To je bil načrt in pri nj^m je ostalo. Tov. Fran jo Zorčič, tajnik ptuj- s-ke »Svobode« je vse lepo or- ganiziral, želeli smo si samo le- pega vremena. V prekrasnem nedeljskem ju. tru smo odpotovali; Mešani in moški pevski zbor in godba na pihala »Svobodo« Ptuj ter mo- t;ki pevski zbor »Svoix>de« Ki- dričevo, kot manifestacija po- vezanosti med Ptujem in Ki- dričevim, oz. dokaz koristnega sodelovanja pevskih zborov in drugih sekcij bodoče ptujske komune. Ko se bomo že tesne- je povezali s Hajdinčani, upa. mo na najboljše. Veselo razpoloženje v iskre- nem tovarištvu nas je privedlo v Stubičke Toplice, kjer smo ostali ve(s dopoldan. Prijetni bazeni, številni kopalci, prekras- na pokrajina, vse nas je kar vleklo v mokri element. Ker je trg. podjetje »Panonija« istoča- sno priredilo z drugimi izlet v Stubičke Toplice, nas je bilo FM:ujčanov kar lepo število. Ugodja, veselih prizorov in vse- splošnega zadovoljstva vseh ni treba opisovati. Prehitro je minil čas, določen za razvedrilo. Pred nami sta bi- la dva koncerta. Po krajši vaji smo se odpeljali v Zutnico pri Krapini, kraj z veliko tekstilno tovarno, kjer smo popoldne ob 16. uri imeli prvi koncert. Zbra. lo se je mnogo ljudi, največ de- lavcev in uslužbencev tovarne, da čujejo »drage Slovence«, ka- kor so rekli. Skup>en moški pevski zbor »Svobode« Ptuj in Kidričevo je pod vodstvom dirigenta tova- riša Franja Luževiča odpel: Oskar Dev: »Soči«, Venturini- jevo: »Bazovica«, Fr Luževič: »Lacko nas poziva« in Simoni- tijevo. znano in priljubljeno: »Plovi. plovi ..« — Sledil je nastop mešanega pevskega zbo. ra »Svobode« Ptuj, pod vod- stvom prof. Luževiča. Zbor je odpel: Emil Adamič: »Naša pe- sem«, Ivan Ocvirk: »Moja po- mlad«, Peter Jereb: »Kam si šla«, pet koroških narodnih v priredbi Luke Kramolca: »Mr- zel veter tebe žene«, »M'je F« krajčič poslava«, »Pojedm v Ru- te«, »Oj ta mlinar« in »V Pli- berci, v jormaci«. Za zaključek pa delavsko himno, Radovana Gobca: »S proporom na delo«. V tretjem delu koncerta je nastopila godba na pihala »Svo_ bode« Ptuj. dirigent tov Jakob Štucl. Odigrala je koračnico »Spomin na Knin«, koncertno polko »Dva dobra prijatelja«. Sedlačkov venček srbskih na- rodnih »Beograd u noči« ven- ček dalmatinskih narodnih skladateljev Kuletina »Veseli momari«, Učakarjev venček slovenskih narodnih »Fantje na vasi« in Fučikovo »Florentinsko koračnico«. Občinstvo je eno in pol umi koncert z navdušenjem spreje- lo. Vsi smo bili zadovoljni in srečni, kljub hudi vročini, ki nas je mučila pri izvajanju. Po krajši zakuski sme se odpeljali v Krapinske Toplice. Ta koncert smo v prvi vrsti namenili go. stom in pacientom zdravilišča ter ostalim. Zbralo se jih je ve- liko število v lepi in sijajno akustični dvorani. Koncert smo izvedli z manjšimi sprememba- mi, kakor je navedeno zgoraj. Odobravanje in ploskanje je bi- lo tolikšno, da smo morali po- navljati. Na koncu se je za uspelo izvajanje zahvalil v ime- nu zdravilišča in vsJa prisotnih zdravnik dr. Djuka Herenčevič, ki je bil navdušen nad prelepo slovensko narodno pesmijo, ka- tero tudi Hrvati, posebej še Za- gorel tako radi poslušajo in tu. di sami po jo. Povabil je zbor in godbo, naj pridejo gotovo zopet gostovat. Poslušalci pa so se nam ginjeni zahvaljevali nad- vse srečni in veseli, da so lah- ko zapet poslušali »drage sus- jedne Krajn'"e«. Priti moramo še in še.. . Vsem nam je bila to največja nagrada in už'tek. da smo naš kremni način za- dovoljili brate Hr^^^ate. Trije kammond In ^Jn avtobus so nas takoj po koncertu od- peljali po p«"elepi zagorski de- želi proti domu Pesem je ^ zmirai donela med nami, saj smo na ta način veseli preživeli kf) dan med delovnim ljud- stvom drage nam Hrvatske, ka. mor bomo ob vsaki priložnosti zopet in zopet radi ponesli na. šo slovensko pesem in našo muziko. Nas namen je, biti glas- nik kulture delovnega človeka delovnemu človeku ^ pa pride pri tem še do zbliževanja med ljudmi dveh narodov potem mislimo, da je naše poslanstvo še veliko bolj pomembno »Svo- boda« Ptuj In Kidričevo se te- ga v polni meri zavedata, zato bosta v bodoč^^ stalno hoditi po tej poti. Prepričani smo, da uspehi in sadovi takšnega dela ne bodo izostali -erc Ormcški gimnazijski pevski zbor e zelo ag len Dijak: nižje gimnazije v Ormo- žu io sklen li slavnostno prosla* Titi 10-letn co oSTobod tTe V ta namen so s pomočjo požrtvo- valnega prof Burga ki le žttvo- ral mnogo prostega časa Ttd uče- nje m ddih pevcev, naštudirali 26 narodnih, umetnih in partizan- skih pe-m. Prvič so nastopili ▼ Ormožu Pesmi so izvajal; doživeto gla- sovno ubrano n adno ter so želi ob.lo priznanja V želji, da bi spoznal Haloze in zapeli svo- jim tovar.šem. so se odpravili * Cirkulane m Podlehnik Spotoma 80 ob.>kali Bori kjer so ^^e spo- mmjalj težk h dni okupacije, k.^ jih je posebno žive opisala e^.o dijakinja, katere očeta so Nemci muč li na borl-kem gradu, poz- neje pa zverinsko ubih. V C rkulanah so pionirji z od' prtimi usti poslušali koncert in navdušeno ploskali. V Podlehniku so prredil: kon ccrt v lepo urejenem zadružnem domu Dvorano so napolnil: pio- nirji, prišlo pa je tudi nekaj od raslih Pesem je v akust čni dvo- ran? zelo lepo zvenela Po koncertu je povabil pionirje predsednik Frcnček Kozel na malinovec ter jim pripovedoval o delu n življenju v Halozah Prot! večeru sc se pevci poslo- vili od prijetn h ljudi v Halozah Nikdar ne bodo pozabili lepeg*< izleta Pevski zbor )e pozneje gosto- val še v Središču m Rogašk Sla- tini. PK Končno je zaživel šolski odbor tudi v Sredisiu Središče zaostaja za drugimi večjimi kraji v Sloveniji le v izjemnih primerih Eden tf-kš- nih je bil nedvomno uvedba samoupravljanja v Šolstvu Medtem ko so v mnogih k'"ajih šolski odbori že zdavnaj začeli z delom ter zabeležili že tudi prve uspehe, v Središču ta za- deva ni mogla z mrtve točke Preteklo nedeljo pa Je tudi središki šolsk* odbor postal de- javno telo. Na svoji prvi seji je poslušal poročilo upravitelja tov Vitorija o zaključku šol- skega leta na središki osnovni šoli in nižji gimnaziji ter z za- dovoljstvom vze na znanje da je bil na obeh šolah dosežen lep uspeh Razpravljal je tudi o predlogu proračuna Za pri- hodnje leto. k. bo mo'al biti precej obsežen ker so potrebna na šolski zgradb- številna in obsežna popravila Za izvfedbo le-teh bi vsekakor u.strezalc po- rabiti čas počitnic da bi ne bilo moteno redne šolsko delo po pričetku novega šolskega leta. Za predsednika prvega šol- skega odbora v Središču j* bil soglasno izvojeo tov. Jož^ Go- lob iz Središča Odbor za prinravo in izvedbo občinskega praznika v Središču je v nedeljo 3 t. m., zaključil svoje poslovanje Cisti prebitek v znesku 21 000 din Je bi pri- ključen fondu za ureditev pro- stora okrog .spomenik? padlim borcem narodnoosvobodilne voj- ne ter talcem ir žrtvam r^bo- rišč kakor tudi celotnemu tr- gu pred občinskim poslopjem, Središke organizacije areju- jejo skupen sekretariat, k. bo posloval v občinski zg^-adbi Tehnični sekretar bo tov Ciril Horvat, ki bo v določenem času ustregel poleg funkcionarjev odborov tudi vsem ostalim DESTERNIK v narodnoosvobodilni borbi 1941—1945 (Nadaljevanje s 1 strani) silno delo v Kapfenoerg v Av- strijo, a so se že decembra 1941 vrnili domov, da bi se pridru- žili borcem za svobodo Vinko Reš. pekovski pomoč- nik, je bil leta 1941 sekretar Okrožnega odbora SKOJ m ptujski okraj Da je bil vreden te odgovorne funkcije. Je kma- lu dokazal, ko je z Zvonkom Sagadinom organiziral prvo oboroženo skupmo za borbo proti podivjanemu fašističnemu okupatorju ki je hotel iztrebiti slovenski rod na slovenski zem- lji Vinko je postal komandir čete. Zvonko pa politkomisar. Takoj so se četi priključili še Mirko. Kostia za njima pa Franc Rajšp, pozneje pa Franc Osojnik, znan borec za pravice delovmega človeka. Tudi drevesničar Ivan Ceh iz Destemika je bil naprednega mišljenja že v stari Jugoslaviji. Ze takrat je spoznal kapitali- stično izkoriščanje delavskega razreda, in se je odločil, da bo delal kakor bratje Reši za so- cializem Ko 90 borci I slove- njegoriške ali Lackove čete po- trebovali pomoč jim jo je nu- dil Ivan Ceh ki je stanoval ta- krat v Ptuju na Ljutomerski cesti Spomladi leta 1942 jo napadla Lackova četa orožniško postajo v Desterniku, da bi osvobodila Franca Rajšpa. ki so ga Nemci zaprli V borbi sta bila ubita dva nemška orožnika Zaradi pomoči gestapovcev iz Ptuja, ta akcija ni uspela Avgusta leta 1942 so zaprli tudi Grabarja iz Desternika, ker je pomagal prvoborcem Zaiprli so ga v ječo z narodnim hero- jem Jožetom Lackom ki je v ječi podlegel strahotnim mu- kam, ki mu iih je prizadejal okupator zato. ker se je boril za svobodo svojega naroda. Mirko Reš je po bitki pri Most ju ranjen prišel domov, kjer je zvedel žalostno ves*, da So Nemci ustrelili očeta in že- no, mater pa odpeljali v tabo- rišče Ob misli na smrt dragih soborcev. ki so padli zaradi iz- dajalca ICneza 8 avgusta 1942 v bitki pri Mostju in zaradi strašne izgube dragega očeta in žene si Je Mirko sam vzel življenje. V kroniki Desternika bo osta- lo najveličastnejše poglavje ob- dobje okupacije, ko ^'O se po- leg bratov Rešev, Franca Rajš- pa. ki so bili prvoborci. še mno- gi drugi odločili sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, čeprav za ceno svojega življe- nja. Sest tx)rcev. sedem talcev in devet internirancev iz Destemi- ka je vpisanih v knjigo žrtev slovenskega naroda za svobodo! Slava jim! R. V. OKRAJNO GLEDAMSČE PTUJ V času gledaliških r>očitnic (od 1. julija do 15. avgusta t. 1.) bo v Okrajnem gledališču Ptuj dnevno dežurna služba od 9. do 11. ure razen ob nedeljah. — Telefonska številka Okrajne- ga fTlrdnliš^a ip 71 Uprava TESTAMENT ... potem naj se v moj testa- ment še vpiše da je treba ob pogrebu zapeti mojo najljubšo pesem! »Da, dragi stric katero pa bi rad s;i.šal?« Pred kratkim sem bil zopet v Ptuju. Tolcrat na srečo nisem imel opravka na sodišču, kakor običajno, temveč s.em šel po svojih privatnih poslih. Vino- grad bi moral zopet poškropiti, pa je zmanjkalo modre galice. Zvedel sem. da je še ImaJo ^ Ptuju dovolj. Peljal s^vn se z avtobusom, ker je pešačenje v sedanji vročini preveč mučno pa tudi pri žepu nisem bil po- polnoma suh Mislil sem da mi kot starejšemu človeku na Bre- gu ne bo treba stopiti iz avto- busa Na milo prošnjo šoferja pa sem le izstopil, ker v avto- busu ne smejo namreč voziti ljudi preko ptujskega mostu. Šofer mi je potožil, da je že bil občutno kaznovan, ker je en. krat peljal čez most par man- deljcev ki niso hoteli izstopiti. Pri »Zadružniku« sem res do- bil 2 kg modre galice In sem jo vesel, da nis^m hodil zastonj, mahnil po svoji stari navadi V gostilno in naročU četn bel^ ga. Dobil sem ga 3 ded, ker »fir- kelcev« verjetno več nimajo Počasi sem ga srkal. Presenetil me Je pri tem '»fin« gospod, ki se je v^del na drugem koncu mize in naročil »Musolin''špri- cer«. Zakaj se tista rdečkasta pijača im nuje s tako zapemim imenom res ne vem? NekaJ ča- sa sem še sedel v gostilni in nanenjal ušesa, kako Ijudie na. ročajo jestvine in pijače, kar bal sem se da bo gn<ri+7er«. k sreči tega ni-^em sl'šal, ker take pi^^če pri nas več ne obstojajo. Mislim da bi tudi za »Miisolin^^r^rirer« lahko na.^li kako domačo lepše zvene- če ime. K najini m=zi je prisjdla še stareiSp gO'^a. k le ^mela v tor- bi več inozemskih časopisov. Z rnojim sosedom pri mizi sta se gotovo poznala, ker sta kmalu začela prisrčen razgovor. V hr- vaščini je gospa s primemo primesjo nemščine govorila go-i spodu o rieki kitajski gobi na čaju, k izredno blagodejno vpli- va na živce in prebavo in da se je treba držati po nekem uvoženem receptu. Gospa Je gobo priporočala raznim ptui. skim finim go'?p'"m, ki so lo že naročUe iz inoz mstva preko Zagreba. Kako uvoženo čudo pa je zopet to? sem si mislil, plača! in zapustil gostilno Domov grede sem se hotel iz- ogniti neprijetnemu izstopanju iz avtobusa pred mostom, zato seTn jo kar peš mahnil do Bre- ga. Imel pa sem smolo da sem izbral najbolj neprikladen tre- nutek Za prekoračenje mostu. Bilo le to v soboto točno ob 15.10. Na poti preko mostu me Je prehitel 1 kamion in 5 oseb- nih avtomobilov srečal s^-m pa 4 kamione in 3 osebne a\-tomo- bile. Stiskal sem se ob ograjo gugajočega se mostu in straho- ma pričakoval, kdaj se bom z drugimi vred znašel v Dravi Posebno vroče mi je postalo, ko sta s precejšnjo naglico privo. žila naproti 2 težka komiona z drvmj in še par ljudi je na njih sedelo. Za njima jo je pa z vso naglico kuril tretji kamion, na- ložen s sodi; šofer je skozi od- prto okno kabine kričal nad onima dvema spredaj, naj vo- zita v večjem razstoianju, sicer se bo most podrl. Na srečo je most vse skupaj zdržal in tudi moža postave ni bilo nikjeT v bližini. Nehote se mi je zasmi- lil šofer avtobusa, ki je bil baje kaznovan in po mo^em mnenju glede na mnogo težje tovornja- ke, ki sem jih pravkar videl. neiiT>ravičeno. Globoko s »n si oddahnil, ko sem zopet začutil trdna tla pod nogami. Slučajno sva prišla skupaj z enim naših faranov in ker sva še imela čas. sva io r>eš mahnila do Turni šča Navezala sva pogovor o vremenu, letini in drugih domčih stvareh, ka- kor se pač ljudje pogoa^arjajo. Ko nama je tesa zman%alo mi je faran zaupal, soved^i s vri. stavkom, da naj to os+ane med nam.a. ker se stvar še dela v tainosti. Povedal mi je namreč, da bo o>bč^'ria v Zotalah v krat- kem likvidirana, ker se :^dnjži z Lešjem in takr^^t dobi ž^mnik nazai v last sedanio občinsko zgradbo. kVr jp tudi prowpt,na dvorana. Zgradbo je namreč zgradil o^nirvpfnr na mestii kipr le r»rei stal farovški hlev in do- ?edai še pravno ni ti^^to zemlii- ščp od nad^T-hinfrkeff=i Posps.tva odrrn,''?f^I ■p^prnil mi .5- V^Vo se bo dalo iz prosvetne dvora- ne napraviti moderen živinski hlev in o drugih načrtih, ki jih baje ima gospod župnik. Nekaj sem mu ugovarial, on pa je tr- dil svoje. V tem je prišel av- tobus in sva vstopila, vendar nisva mogla pogovora nadalje, vati, kjr je v bližinj sedela oseba, ki rada vleče na ušesa in potem to izčenča na mestu, kjer je to najbolj nezaželjeno. Pri- znati moram, da sem sj mislil, kako bi mogel biti živinski hlev v prosvetn dvorani, ko je tako potrebna naši kulturni dejavno- sti ZetalPsn iz Lešja ROJSTVA. POROKE IN SMRTI V JUNIJU 1955 Rojstva: Elizabeta Lorber roj. Galun je 2 junija 1955 rodila hčerko Elizabeto (Stoperce štev. 19); Justina Jus roj. Vidovič je 7. junija 1955 rodila hčerko Alojzijo (Bolečka vas 7); Karo- lina Novak roj. Vinkler je 5. ju- nija 1955 rodila hčerko Alojzijo (Bolfenk št 32); Marija Potoč- nik roj. Zumer je 18. junija 1955 rodila hčerko Olgo (Janžki vrh št. 39); Poroke: Alojz Jerič. roj. 30. junija 1923, kmetovalec. Donač- ka gora št. 47, in Angela Jer- nejšek, roj. 25. marca 1930. kme- tovalka, Stoperce št 35; Jožef Tacinger, roj 10 marca 1923, kmetovalec, Lešje št. 30, in Pavlina Avguštin, roj. 27. dec. 1929. kmetovalka, Pod'ože 95; Smrti: Antonija Gajšek roj Kolar, roj. 15 aprila 1869. pre- užitkarica. Stoperce št. 74, je umrla 4. junija 1955; Alojz Pul- ko, rojen 20. junija 1904, kmrto- vailec. PodliOŽe št. 97, je umrl 9. junija 1955 Roman Kacian, rojen 26 februarja 1955. sin de- lavca, Stogovce št. 20. jQ umrl 26. Junija 1955- SODOBNI ROMAN WA KMIlETli: IVAN POTRČ (27) Znova sta se zahihitall; nju- na sreča da sta bili mimo. Ne vem, kaj me je zadržalo, da ni- sem planil Šiloma sem se kro" til in zatem ujel, kaj je Olga zdaj z jezo povedala: »Prekleta baba, si Jo videla, kako se je naštimala! Vsaj toli- ko naj bi počakala, da bi se ji ded do kraja ohladil. Stegova- la Je vrat. ko da bi ga samo ona imela.« V cerkvi sta Jo videli — kar zras,lo mi je pred očmi: cerkev, jutranja maša Toplečka in obe mioji sestri, kako stegujeta vra- tove, in vrag vedi, zakaj sovra- žita Toplečko. Le zakaj je ne trpita? Prignal sem živino domov in že med zapreganjem začutil da Je po hiši napeto Ženske so se držale, Toplečka ni domala no- bene zinila, Hana pa, ki je pri- šla šele po pozni maši — bilo je Že proti poldnevu — se je za- dirala. kolikor se Je pač lahko, ker je bil mrlič v hiši Ljudje, ki so šli od maš in jim ni bilo preveč s poti, so pri- hajali kropit čez poldan pa so ostale pri hiši Cafovka in ne- kaj tistih neogibnih vešč, ki so nenehioma neka^ sikajoče žebrale, da je bilo. kadar si šel m.imo na stežaj odprte izbe s pokojnim, ko da bi šel mimo kapele Ne samo vrata, tudi sprednja okna so bila na stežaj odprta, da je vleklo in da je bil po vsej hiši duh po vosku. po smrečju, po jesenskih rožah in po pušpanu; tiste vešče so se tiščale peči — to tudi zaradi prepiha — gledale nekam pra- zno predse ko da bi jim ne bilo za nič na svetu več. in so ves čas sikale in obračale molke. »Južek, obedovat pridi!« Je poklicala Tunika Odšel sem za njo iz hleva in našel vse tri, kako so v kuhi- nji jedle, vsaka zase, in mol- čale. Prinesel sem si stol iz prik^e- ta in obstal sredi kuhinje Mi- za, pravzaprav polica za pomi- vanje. Je bila ob steni, a one tri so sedele vsaka na svoji strani, da nisem vedel kam in med kateri dve se naj zarinem- Stopil sem zadaj, za Hano in za Toplečko, in obstal. »Hana!« je zaklicala Tunika. »Kaj?« Jo Je ta trdo vprašala in pisano pogledala. »Ogni se no malo Ali je vsa miza tvoja?« Zdaj se je sestra ozrla in z zadnjico, ne da bi vstala zri- nila stol proti Tuniki, da sem lahko sedel med Toplečko in Hano. »Jezus, kakšni ste!« Je zaisto- kala Toplečka, dvignila pred- pasnik in Se obrisala, da sem lahko za sveto mislil, da se jo- če; nisem si je upal pogledati Nato smo molčali in si nosili Juho. Zatem se Je Toplečka dvignila — ona je kuhala — in postavila na mizo nasednji dve skledi: krompir z narezano ku- hano govedino to z endivijo Nato je Hana vprašala, na glas in skoraj malo preveč nestrpno: »Strica Rudla še ni?« Lahko je vedela da ga §e ni. vendar je vprašala Spreletela je s pogledom po nas treh okoli mize. obstala na Toplečkl ko da bi ona bila dolžna odgovoriti in še enkrat, enako nestrpno ko prej, zinila: »Meni so rekli, da bodo še pred poldnevom tu; kar od maše pridejo ..« Nobeden ni nič rekel in To- plečka se Je morala ozreti po hčeri. »Kaj me toliko zija.^?« Ip za- stokala, zatem pa rekla- »Vsaj danes me pustite vsaj danes ko njega pokopavamo« Znova je dvignila predpasnik a preden ga ie prinesla dr oči je vstala irj odšla iz kuhinje — stra.5no in duš^^če je rahlipala »Pu.stila b{ mater!« Je rekla Tu-nika. »Pustila Kaj veš ti?« 1c Je zavrnila Hana. Zdaj se je tudi mlajša Tu- nika dvignila Ostala sva sama s Hano: ona ni pustila obeda Hodil sem z odortimi očm* od sk>de do sklede da mi ne bi bilo treba pogledati Ha- ne, in začutil sem strahoten od- por do vsega, kar Je pri mizi delala; kako je zaiemala, kako je nosila, ko kakšna snaha, ki se ne zmeni za nič okoli sebe, in kako žveči govedino, kako si pomaga pri tem opravilu s pr- sti Hvala bogu, sem si mislil, prav lahko da zadnjič obedu- jem z vami da vas zadnjič pre- našam Kar oddahnil sem si, ko sem pomislil da lahko od- idem — in da bom tudi odšel Vseeno pa sen. si lahko mislil, da je bilo nekaj med njimi, preden sem prišel k obedu, med njimi, se pravi, bolj med To- pleiJko in Hano in med stricem Rudlom Se malo mi ni padlo na pamet da bo še tisti dan usekedo in zagrmelo — na sa- mega pogreba dan, komaj bo- mo pokojnega pokopali Pokopavanje je bilo domenje- no za ob štirih, a ker je bilo do Rogoznice kakšno poldrugo uro, poti pa so bile slabe smo mo- rali pokojnega ob dveh dvigniti — kar se pravi da se Je vse ti- sto s pogrebom začelo koj po tem napetem obedu in da so, komaj sem pospravil kosilo, pogrebci, sosed; in žlahta že začeli prihajati in se zadnjič, s pokrižavanjem in s škropitvi- Jo. poslavl.iati od gospodaria na Toplekovem od zadnjega Topleka Moram povedati: ime' sem srečo, da Je prišel h pogrebu tudi Serugov tesar, in da je on zabil krsto, tako je meni ni bi- lo treba — ni mi pa ušla noS- nja Nosili so po štirje In se menjavali, pri menišk; hosti pa je Rudi pogleda, nazaj, me na- šel z očmi m mi pokaz^al proti krsti — nič ni pomaga.o. moral sem tudi jaz pod nosila V levi sem držal klobuk daleč proč od sebe, s prav^ pa sem držal no- sila, ki so se pozibavala na ra- menih da sem jih čutil do ko- sti, kakor je pač bila steza ko- tanjasta in kakor so ostali trije no-ači hodili in nosili Še dandanašnji dve tri leta bo od tega. čutim ta nosila, ri- banje nosil po kosteh slišim molitve pred krsto in žensko požebravanje za njo; v spomi- nu mi je ostala dolga vrsta po- grebcev, čeprav sem se bal ozi- rati se nazaj, v spominu mi je ostala Toplečka obe njeni hče- ri, Hi.na in Tunika ki sta ho- dili koj za krsto, -n n.;un jok; zatem dolga Rudlcva postava, ki je hodila poles Toplečke in ki je ves čas nosila glavo ne- kam togo in pokonci; zatem njegov beli in hladen pogled ko da bi prišel k pogrebu sod- nik, pred katerim ni milosti; in zatem mati nekje zadaj in so- sedje Skratka dolga vrsta pogrebcev Vse to mi Je ostalo .še dandanašnji v spominu bolj živo ko bi si lahko mislil, če- prav čeprav — sem pomagal nositi do pokooališčt. tri- ali štirikrat in vedno =e ml je do- zdevalo da nosim ceio večnost in da prenašam strahotno težo, a pred dvema dnevoma, pono- či, sva ga s tako lahkoto spra- vila v posteljo — in čeprav . . čeprav ne bi mogel več pove- dati kako smo prišli na pokopa- lišče Koma-' sem se dobro od- dahnil že sem zasliša jokanje; naj prvo otroško jokajaje, bilo je Tunikmo, zatem pohlipavanje, bili sta Toplečka in Hana. Ime- li sta skoraj enak glas kakor dve sestri ko dve stari teti, ki sta zahlipali. ker morata joka- ti; vsaj za Toplečko se mi je zdelo tako. Rudi si je potegnil po očeh z robcem potem je ro- be-c spravil Po glavi se mj je motalo to kar sem videl sinoči, ko sem stal med sedminarji; grozna misei me je spreletava- la: kako drugače se živi in ka- ko drugačni se kažejo ljudje svetu. Sred: tistega zmešanega duha po izkopani ilovKi m po Sladkobnih cipresah sem začu- til iznenada strašno to post v glavi in po vsem telesu, ali je bilo to od jabolčnika, ki sem ga spil doma pred pogrebom, ali je bilo to od nošnje, od utrujenosti. tega ne bi mogel povedati. »Kar je je,« Je rekel Rudi iz- nenada Toplečki. »prestal Je svoje Vsi pridemo na vrsto.« To ji je povedal ko v tolažbo, kakor o nečem kar pač pride in česar se ne moremo ogniti. Toplečka je samo huje zahli- pala Skrbno sem se ogibal, da se ne bi srečal z njenim pogledom ali s pogledom katere od njenih hčera, enako ne z Rudlovim ali z mašnikovim — z mladim, obritim kaplanom, ki Je prišel od nekod na pokopališče, zmo- lil svoje in vsevprek poškro- pil, znovb molil, zatem pa enako naglo kakor se je od nekod vzel. nekam izginil, ko da bi se mu ves čas mudilo (Dalje prihodnjič) Ptuj, 8. jul ja 1955 ,,Ptu}ska tiskarna^^ 03 začela av?gusta s poskusnim obratov7an em Doslej že 14 milijonov investicij — Potrebujemo se stavni stroj Linotyp in večji tiskars*ki stroj z avgustom 1.1. bo začelo poskusno obratovati novousta- novljeno ptujsko podjetje »Ptuj- ska tiskarna« na Slovenskem trgu, ki bo zaenkrat delno za dovoljevala vse tiskarske »A knjigovczniške potrebe ptui*^ke- okraja ;n ki bo lahko občut- no pomagala tiskarnam v Slove- niji s kvalitetnimi t:skaisk mi m knjigovezniškim; u&lugami S tem novim podjetjem bo ugodeno želji podjetii m množičn-h orga nizacij, ki so po osvobodUv; ze- lo pogrešala ti«karno in knjigo- veznico, brez katerih ni mogei biti Ptuj nit. v predaprilski Ju- goslaviji, kd sta bili v njem ce^o dve tiskarni (Suier in Blanke). V zgradbi na Slovenskem trgu, kjer je bila svoj6a« tiskarna in papirnica (Blanke Viljem), po osvoboditvi ni več kazalo, da bo še kdaj tiskarna knjigove7nica in papirnice, zlasti ko je tiskar, niške prostore zasedla Čevljar- ska zadruga, enako spodnje pro- store {sklad šča) delavnica Okrajnega gledališča pa proS"t<^- re prejšnje papirnice. Vsa let po osvoboditvi se je vedno zno ve načenjalo z debato, zakaj np bi imeli v Ptuju tud: sedaj svoje tiskarne m knj-govezmce? Lan: je bUa na eni izmed sej Okrajnega sveta za gospodarstvo prav živahna razprava o predlo- gu pobornikov ponovne ptuiske tifikarne tov Martina Klemenči- ča in tov Jožeta Tramška Predlog je navdušil tudi ostale člane gospodarskega sveta in nekaj časa pozneje tudi oba zbora OLO ki sta sprejela sklep o ustanovltv: »Ptujske ti«ka'ne- s sedežem v Ptuiu na Sloven- skem trgu s primernimi denarni- mi sredstvi te' zača*n;m direk torjem tov Martinom Klcmenči- čem Začelo i>e je ..tkanje stroiev po cel držav Prihajale so pisme- ne telefon- .e ;n telegrafične po nudbe, od v 'torih je bilo nekaj sprejet-h, ueKaj pa zavrnjenin Po porab: 4 milijonov za nabavo prvih stroiev, je bilo treba ni- jet) še 6-mil:jonski kredit za na- bavo nadaljnjih strojev ter končno še zopet 4 milijone za stroje 'n razni neobhodno po trebm material OLO in LOMO Ptuj sta storila vse, kar le bilo v njuni moč:, da bi »Ptuj-^ka tiskarna« res zaživela in tud čimprej služ-lu svojemu namenu V lepo urejenih liskarnških prostorih s sodobno razsvetlja- vo, po predpis.h prepleskanim stenami so razvrščeni razni stro- ji od male »Planete« do obrczo- valnih škarij za papir in lepen ko, obenem pa je tudi priprav Ijen prostor za še večji tiskarsk stroj in stavni stroj Linotyp Ot stenah na severni strani so po- tavljene mizice za črke, ki še ni- so VSe razložene vanje Skratkč vse samo čaka še na pošiljke medeninastih ploščic, brez kate- rih ni mogoče začeti z delom. Te pričakujejo te dn: in lahko začnemo. Seveda bo potrebno še marsikaj, ampak glavno ie tu. Ob poskusnem obratovanju se bo pokazalo, kaj vse še primanjku je in kaj vse bo še treba posto- poma nabaviti Dva strokovna delavca sta že vsakodnevno po- poldne v tiskarn: in pr;pravliata vse Za začetek obratovanja. Svojevrstni problem še vedno predstavljajo ostali ti'5karn ški prostori v pr-tličju zgradbe, iz katerih bo morala čmprej Čev- ljarska obrtna delavnica ter de- lavn.ca Okrajnega gledališča. Te prostore bo potrebno pred upo- rabo primerno uredit-, in obnovi- ti. Brez težav ob pomanjkanju lokalov v Ptuju tudi to ne bo šlo vendar bo potrebno pokaza- ti obojestransko dobro voljo pa bo mogoče rešit, tudi ta pro- blem. Ko bo v Ptuju več stano- vanj, jih bo nekaj treba tudi za scdai v zgradb tiskarne stanu- joče stanovali ce, na mesta kate- rih bodo potem lahko prišli uslužbenci tiskarne. Nad 14 milijonske investicije zahtevajo. d.a bo treba z vsem tem čimbolj pohiteti, da bo lah- ko tiskarna začela z delom in z vračanjem posojenih sredstev, ki že čakajo zopet za številne ostale potrebe K. V. Crkovnjaki se polnijo V strojnici Moderna Planeta Stroji čakajo na delo Knjigoveznica /c pripravl/ena OENARJA, ki ga takoj ne porabimo, ni treba imeti doma m ga izpostavljati nevar- losti, da zgori, propade ali izgine, temveč ga je treba vlagati na hranilno knjižico. To ni le pravnlen m kulturen način spravljanja denarja, temveč tudi velika korist ia vsakega delovneg a človeka. Vloge so varne, nedotakljive in tajne! Zadružna hranilnica in posojilnica Ptuj obrestuje hranilne v loge od 5 do 6 NAJ OSTANE MED NAMI EN DAN NEMCA Doživetje v Trakoščanu v nedeljo sta se dva Ptujča- na, oziroma Ptujčan in Ptujčan- ka odpravila na izlet. Vreme je bilo bajno in lepo točko sta si izbrala: odpeljala sta se v Trakoščan. Ker to dela nuiogo Ptujčanov, ne bi bil ta izlet nič zanimivega, če se ne bi naša dva junaka med potjo dogovo- rila, da bosta zaigrala nekaj po- sebnega. »Inozemca bova,« st.a skleni- la. »To bodo skakali natakarji, to bova zanimiva!« sta navdu- šeno vzklikala. No, potlej sta morala izbrati še narodnost. »Nemca bova,« sta soglasno sklenila, ker sta oba znala nemški in so obenem časi pod nemško zasedbo nekako prira- sli k srcu in jih še zdaj ne mo- reta pozabiti. Kakor takrat sta začela žlubodrati nemščino ... V Trakoščan sta prispela nadvse slovesno. Z jezikom sta pridobila tudi nekatere pruske lastnosti: ošabno in oblastno sta hodila okrog in z viška gleda- la na ostale ljudi. Ogledala sta si zanimivosti gradu in tolkla nemščino tako naglas, da so jih ostali obiskovalci začudeno po- gledovali. Bila sta naravnost čudovita. Nihče ni pvosumil, da z njima ni vse v redu in sta navadna Ptujčana. tako sta se v svojo vlogo vživela. Vsi so bi- li zelo prijazni z njima in v restavraciji sta bila precej po- strežena. Preživela sta čudovit dan. Se misliti sta začela po nemški in užila vse sladkosti svoje pustolovščine. Ko je dan minil, ju je bolelo srce, ker sta se morala poslo- viti od Trakoščana, nemške na- rodnosti in slovesa inozemcev. »Kako lepo je bilo,« je vzdiho- vala ženska. »Čudovito«, je vzdihoval možakar. »Kako so bili natakarji prijazni! V Ptuju nisva nikoli bila tako postre- žena .. .« (Med nami povedano, natakarji So pričakovali napit- nino, katere od »Nemca« in »Nemke« niso dobili in so mar- sikatero krepko rekli na račun oholih »Svabov«. Kako lepo je biti en dan Ne- mec! To ic obema drugo jutro rojilo po glavi, ko sta prišla v službo. V Ptuju oba poznajo, drugače bi mogoče svojo pusto- lovščino nadaljevala. In mogo- če bi se našel kdo, ki bi k nji- ma prišel kupit tisto »čudežno gobico«, ki zdravi vse bolezni in so jo pred nedavnim začeli razpečavati po Ptuju Saj so to gobico odkrili v avstrijskih ča- sopisih in tudi v Ptuju prav dobro uspeva. »Zdravi« vse bo- lozni in uspeva v ruskem ča- ju... Drugače je iz Japonske. Zelo zdravilna zadeva samo ta- kih zmešanih pameti kot sta naša dva jimakju ne ozdravi. -ic Janez Svajncer: „Streli na meji" Pred kratkim je izšel roman mariborskega novinarja Janeza Svajncerja »Streli na meji« V njem opisuje avtor tihotapl.ienje živine čez severno državno me- jio in druge dogodke v vasi bli- zu meje. Zlc.:Sti doživeto in z občutkom je opisal življenje viničarjev in kmetov, vpliv Hitlerjevih plačancev na vaške trgovce in podobne veljake ter trpljenje malega človeka, ki je sprejemal življenje vse preveč vdano, ker je pač menil, da ni bilo moč ničesar spremeniti. Knjiga je primerna za mlade in starejše bralce Stane samo 160 din in jo lahko kupite tudi v upravi našega lista. Roman »Streli na meji« je Svajncerjev prvenec. Njegova druga knjiga. »Junak na kol- cih«. je izšla te dni pri mari- borski založbi Obzorja Obe knjigi je kritika ugodno spreje- la, zlasti pa obe ugajata bral- cem. Knjigo »Junak na kolcih« prodajajo trgovine založbe Ob- zorja in druge knjigarne. T. B. NEDELJA. 10. julija 1955 6.00—8.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (Pester glasbeni sp.>- red) — vmes ob 6.05—6 10 Na- poved časa in poročila 6.30— 6.35 Pregled tiska 7 00—7.15 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15—7.30 Reklame. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 Otroška predstava: James Kriiss-Mitja Mejak: Pevsko tekmovanje zaj- cev na Goljavi (ponovitev) 8.50 Glasbena medigra 9,00 »Po svetu poezije«. Srednjeveška nemška lirika. 9.3^ Zbori pojo slovenske narodne p>esmi. 10.00 Družinski pogovori. 10,30 Dopol- danski simfonični koncert: Jo- sef Haydn: Simfonija št. 80 v d-molu; Friderik Chopin; Kon- cert za klavir in orkester št, 2 v f-molu. Marijan Kozina: Bela Krajina. 11.15 Oddaja za Bene- ške Slovence. 11.35 Opoldanski spored lahke gla.sbe — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušal- ci. 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — po- slušajte! 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15.15 Igra Trio Dorka Škobemeta 15.30 Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik: Go- riška brda po toči 16.00 Igrata godbi na pihala Ljudske Milice pod vodstvom kapetana Rudol- fa Stariča in Ljudske armade pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna. 16.50 Igramo vam za za- bavo in ples. 17.30 Radijska igra. Berislav Brkič: Žice in ko- šček nebs. 17.50 Glasbena med- igra. 18.00 60 minut razvedrila iz Radia Sarajevo — IV odda- ja. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski d-nevnik. 20.00 Zabavni zvoki — sodelujeta Ljubljanski plesni sekstet in solisti olesne- ga orkestra RL. 20.30 Športna poročila. 20.40 Nekaj opernih melodij. 21.15 MednarcKTna ra- dijska univerza: a) Desmond I>onneHy: Nova mesta v Veliki Britaniji; b) dr. Pierre Uhry: Obolenja zaradi nepravilne pre- hrane (normalna prehrana), 21.35 Ludwig van Beethoven: Trio št. 4 v B-dnru op. 11 (F. Istomun — A. Schneider — P. Casals). 22.00 Napoved časa po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15—23 00 V svetu ritmov in melodij. Pismo P. Olge iz počitniške koloni e v? Sekin na Ko'-oškem Dragi domači! V koloniji nas je 265. Pieb-va~ mo v tieh stavbah V levi stavbi v drugem nadstropju, v drugi so- bi stanuje 8 Ptujčank V sob' je 8 postelj, omara z obešalniki, posteljna omarica in omarica z ogledalom v kater- so predali za perilo. Čevlje imamo pred sobo na polici. Postelje so dvonad- stropne! Na gornjih poitelmh spijo: Hilda Brus, Jer ca Ko^ta njevec, Marija Pečnik in jaz, na spodnjih pa Rosita Mesaric, Nada Knez, Anica Fece m Sonje Sotlar — same Plujčanke. Dnev- ni red je tak: Zjutraj vstanemo, se umijemo počešemo n pospra- vimo sobo ter gremo ^ zajtrku, ki je v Spodnji stavbi Tam je obednica. Po zajtrku igrajo n«' katere pingpong ali pa gredo veslat Dečki ?e kratkočasijo z nogometom in odbojko Tud' de- klice imamo več žog. Ce je lepo vreme kot navadno, se kopamo. Takoj naslednji dan, ko smo prišli Sem, smo se kopali. Ob pol desetih imamo malico. Včasih gremo po zajtrku na sprehod Po maici se zabavamo po ivoje Na razpolago so nam razne igre Ob 12. uri obedujemo Obednica ie premajhna, da bi vsi jedli na- enkrat Tako je tudi pn zajtrku in večerji. Malico imamo zunaj Po kos-lu počivamo do treh nakar se gremo kopat al- pa na sprehod, po jagode in borovnire. Včasih gremo iud' na nogomet- no igrišče. Ob štirih je zopet malica, po tej pa zopet veslanje za določene skupine Tudi feo- pamo se po mal-ci Pred večerjo se preoblečemo, po tej pa «e umijemo n očistimo čevlje Irrr,- mo tudi zvočnik in plešemo kola. Ob 9. uri moramo ie vsi spati. Postelje so mehke in dobro sp - mo. Zjutraj nas zbud zvočnk. Zajtrkujemo zdrob s kakaom ali pa žemljice, preste ah rženi kruh in kavo Za malico ima 7io kruh s s-ifom. z marmelado ali z mastjo al: pa beli kruh v raznih oblikah Zraven pijemo kislo mleko, surovo mleko ali malino- vec. V nedeljo dobimo za mali' co torto Popoldanska mal ca ;e prav taka Za kosilo in večerjr ne bom pisala, ker je vsakokrat kaj drugega Po kosilu ie ^e vedno kak priboljšek Za vodiča nam je študentka prirodopisa, kj je zelo dobro Ne skrbite, ker nam je res le- po in je vse v redu V glavnem vse veste Podrobnosti vam še lahko opišemo, ko se vrnem^. Pozdravljamo vse domače in naj ne bodo jezni da jim ne pišemn vsakemu posebej Prihodnj teden bomo potovati Po celi Koroški Pozdravljeni' Olga I Opomba uredništva. Mlada dopisnca. kt fe no po- čitnicah na Koroškem se nas je vseh spomnila ki "mo ostai do ma in nam poslala v tmenu veh otrok, ki So z njo, pozdrave, obe- nem pa nas je -eznanila z živ- ljenjem v letov šču Upamo, dc se nam bodo tako oglas-lj naš\ najmlajši dop sniki iz drugih le tovišč Vsem pošiljcmo prisrčne D'"* zdrave h^i^id Kranj C iz Nove vasi se je vsekala v palec leve roke. Feliks Rojko iz Krčevine je padel z avtomobila ter se moč- no poškodoval. Stanko Hedž^-t iz Kajžarja je padel s češnje ter si poškodo- val nogo. Valentina Majcena iz Vičanc je v trebuh brcnil konj in ga močno poškodoval. Ivan Bedrač iz Cirkulan se je vreza 1 s koso. Marija Zuran iz Cirkulan se je vrezala v nogo. Ludvik Senčar se je pičil v nogo z nekim železom. Alojza Spolenaka iz Cirkovec ie brcnil konj in mu poškodo- val nogo. Ana Benko iz Ločiča je padla z voza ter si poškodovala nogi tn desni del telesa. Jožef Premužič iz Hajdine se je poškodoval s starim železom Ivan Horvat iz Zg. Hajdine Si je porezal nogo s steklom. Ivanka Pintarič iz Turškega vrha je padla in si zlomila ro- ko. Maks Bratec iz Pacinja je pa- del s kolesom in si zlomil \Tat- na vretenca. Ludvik Sagaj iz Sprinca je padel v Ormožu z vlaka in si zlomil nogo. Franca Erhatiča iz Kidričeve- ga je nekdo napadel in mu za- dal močne poškodbe po glavi. Anica Petek iz Tržaškega vrha je padla s kolesom ter si po- škodovala rebra. Emica Ploh! iz Vitana je pa- dla z drevesa ter si zlomila nogo Hedvika Kolmančič iz Senča- ka se ie vsekala z motiko v desno nogo. Vilko Kralj iz Budine Se le vozil na motorju, ki ^e treščil v avto, ter si je poškodoval gla- vo Stanka Zupaniča iz Gorišnice je nekdo napadel na ve« liri v P<^dsn'-eih ? '^<^žem ter mu po- škodoval vrat. Brzcpotezni turnir SD Ptui za mesec julij bo v torek, 12. t. meseca v prostorih Sindikalne- ga doma železničarjev s pričet- kom ob 19.30. Vsi prijatelji šaha vljudno vablieni ENOSOBNO STANOVANTE v Ptuju zamenjam za en? ko v mestu ali v bližnji okolici — Naslov v upravi lista Pošlen od.eiovor Filmska igralica je zaprosil za potni list — S?mskP? — Da. slučamo OČALA SO NAJDENA. Vpra- šati v upravi. PREKLIC RAZVELJAVLJAM izgubljeno železniško legitimacijo za ku- povanje mes <čnih vozovnic, veljavno za 1955. leto in gla- seče na ime Vrabl Marija, Ža- bo vci št. 66, izdano na posta- li Ptuj. VAJENCA (FANTA) SPREJME V UK Trgovina tovarne usnja Lenart v Slovenskih goricah. Informacije v trgovini v Ptu- ju, Murkova ulica 10. OBVESTILO Tajnišstvo za zdravstvo in so- cialno politiko OLO Ptuj bo štipendiralo v šoLskem letu 1955-56 3 dentiste, 3 med. ssstre in 3 sanitarne tehnike. Interesenti, ki so bili pri sprejemnem izpitu in so spre- jeti na študij naj vložijo proš- nje za štipendijo. Tajništvo za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj Trgovsko podjetje »ZADRUŽNIK« Ptuj, čestita vsem kolektivom kmetijskih gospodarstev in kmetovalcem ka- kor tudi vsem ostalim potrošnikom k narodnemu praz- niku 22. juliju. Obenem obvcšJamo kmetovalce in kmet. gospodarstva, da so prispela umetna gn ojila za jesensko setev (apneni dušik, nitroioskal, apneno -amonijev soliter in superf osf at). Nabavite in oskrbite se z njimi pravočasno! Trgovsko podjetja ^Zadružnik" ZAHVALA Ob bridki izgubi na';e žene, hčerke, matere in sestre Lucije ErIaC iz Ptuja se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem v.T>.cev in cvetia in vsem, ki so po ko j ni co sirremliali na njtni zad- nij poti. Ptuj, 6. juHia 1^55. Žalujoče sorodstvo