Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 .1 Velja za vse leto - • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA IistislovenskihidelavcevyAmeriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Suodays and legal Holiday«* 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3STS no. m. — Stev. 197. Entered u Second Class Matter, September 21, 19#3, at the Fost Office at New York, N. Y„ under Aet of Congress of March 3, 187» NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 22, 1930. — PETEK, 22. AVGUSTA 1930 TELEFON: CHELSEA «1« VOLUME UXVUL — LETNIK HOOVER BO IZPREMENIL STALIŠČE NAPRAM SUŠI REPUBLIKANCI, NEKOČ MOGOČNI ZAGOVORNIKI PROHIBICIJE ,-SO ZDAJ DRUGAČNEGA MNENJA V Washingtonu so se začele opažati važne izpre-membc. — Pri prihodnjih volitvah bodo dobili mokrači nadaljno zaslombo. — Bivši governer-ski kandidat spoznan krivim, ker je doma izdeloval pijačo. — Wickershamovo poročilo. WASHINGTON, D. C., 21. avgusta. — V zveznem glavnem mestu se zadnje čase splošno o-paža, da imajo zagovorniki prohibicije vedno manj pristašev. Te dni je vse presenetila izjava Georga W. Wickershama, predsdnika komisije, kateri je poveril Hoover nalogo preiskati vzroke splošnega omalovaževanja postav. \X/ickersHam je odločno nastopil proti Jonesovi postavi, ki določa za kršilce osemnajstega amend-menta izredno strogo denarno in zaporno kazen. — Nikakor ni pravilno, — je izjavil Wickers-ham, — da bi smatrali za zločin vsak majhen pre-grešek proti tej ali oni postavi. Mokrači v zadnjem času zelo napredujejo. Splošno se domneva, da bo republikanska stranka s predsednikom Hooverjem na čelu leta 1 932 popolnoma izpremenila svoje stališče napram pro-hibiciji. Hoover bo brez dvoma zopet kandidiral. Toda najmanjše prilike nima, da bi bil izvoljen, če se ne bo izrekel za modifikacijo osemnajstega a-mendmenta oziroma Volsteadove postave. Pri letošnjih jesenskih volitvah se bo marsikaj izpremenilo in sicer v prid mokračem. Pri primarnih volitvah je bilo vsepovsod opažati, da so v pretežni večini zmagovali kandidati, ki so se izrekli proti osemnajstemu amendmentu. Ljudje ne gledajo več toliko na to, če je kandidat republikanec ali demokrat, pač pa na to, kakšno stališče zavzema napram suši oziroma mokroti. PETERSBURG, Va.t 21. avgusta. — Tukaj je bil spoznan krivim John J. Kafka, ki je lani kandidiral za governerja na socialističnem tiketu. Dokazali so mu da je izdeloval v svojem domu opojno pijačo. Obsojen je bil na trideset dni ječe in sto dolarjev globe. NESREČA NA MORJU Med žrtvami se nahajata tudi lastnik in neka ženska. — Ladja se je j razbila tekom viharja na čereh. FOWEY, Anglija. 21. avgusta, — j Sest oseb, med njimi ena ženska, i ja našlo danes svojo smrt, ko se je 1 razbila jahta ' Islander" tekom sil-nega viharja cb čereh Lantivit zaliva V kolikor je znano, ni zaznamovati nikakih preživelih. Jahta, last podpolkovnika John Dtggle, se je udeležila regate. ki je bila vprizorjena ob južni obali. Poročila, ki so naj prvo prišla, ne omenjajo nikakih Imen, vendar pa Je jasno, da Je utonil tudi lastnik jahte. Tekom noč! so ujeli tukaj signale za pomoč. Takoj nato je odšel neki rešilni čoln iz pristanišča To-wey. Posadki tega čolna nI bik> mogoče približati se jahti radi visokih valov in preko slednje ao vsled tega izstrelili rešilno vrv. NUkdo na krovu "Islanderja", pa nI mogel prijeti reAllne vrvi, kajti vsi ao najbrž že utonili. TRETJA OBLETNICA USMRČENJA SACCA IN VANZETT1JA HAVANA, Cuba, 21. Avgusta. — Tukajšnja komunistična stranka je pozvala vse delavce naj se udeleže proslave v spomin Sacca in Vanzet-tija. ki sta bila pred tremi leti usmrčena. Policija je odredila vse potrebno, da bo preprečile morebitne izgrede. • ZARADI POLJUBA SE JE USTRELIL 62-letni John 6ingler je prosil včeraj 16-letno Crowley v Newarku, naj ga poljubi. Rekel je, da se bo ustrelil, če tega ne stori. Ker ni hotela ugoditi njegovi prošnji, je šel v drugo sobo ter se ustrelil. NOVINARSKE KONFERENCE V SOFIJI. VERT1SE NARODA" LINDBERGH BO OBISKAL JUZN0 AMERIKO Slavni ameriški letalec bo obiskal jeseni več mest ob zapadni i n vzhodni obali Južne Amerike. Znani ameriški letalec, polkovnik Chas. A. Lindbergh bo vprizoril še to jesen dolgotrajen polet po Južni Ameriki. Obislkal bo vsa važnejša južno-ameriška mesta na vzhodni in zapadni obali. Sprva je b;lo rečeno, da bo vzel seboj svojo ženo, pozneje je pa objavil, da bo letal sam. Ta polet je bil že lani zasnoval, za vršiti ga pa ni mogel zaradi raznih privatnih zadev. Več južno-ameriških republik je poslalo v Washington posebne delegacije s prošnjo, naj vlada napoti Lrndbergha, da obišče Južno Ameriko. Prebivalci so vsi navdušeni zanj, pa tudi vladam bi bil dobrodošel, ker je priznan strokovnjak v aeronavtiki. Nameravani polet ni v nikakem stiku z Lindberghovo službo, ki je kot znano, tehnični ravnatelj Pan-American Line. NAGLA OBSODBA STANTON, Mich., 21. avgusta. — Tukaj so aretirali 25-Ietnega Wil-liama H. Davisa, ki je usmrtil svojo prejšnjo gospodinjo, 59-letno Mrs. Loree. I>vanajst ur nato se je vršila proti njemu obravnava, in sodnik Hawley je obsodil morilca na dosmrtno ječo. Morilec je svojo žrtev po umoru okradel za tristo dolarjev. Konference s turškimi in poljskimi novinarji so se končale z uspe-hocn. Posamezna društva se obvežejo, da bodo izdelala načrt za čim šire sodelovanje v tisku. Minister za finance Molov je sprejel poljske in turške novinarje in jim med drugim rekel, da bo Briandova Pan-evropa v 2 letih uresničena. Molov ne verjame, da bi pretila vojna nevarnost; pač pa grosd po njegovem mnenju Evropi vse večja nevarnost od bolj&evisma. ZA OMEJITEV ZRAČNE VOJNE WILLIA9MSTOWN, Mass., 21. avgusta. — Admiral Sir Herbert Richmond je v tukajšnjem Političnem Inštitutu izjavil, da bodo v kratkem sprejete mednarodne določbe za bojevanje v zraku. Določbe bodo podobne onim, ki se tičejo submari-nov. REVŠČINA IN POMANJKANJE NA ANGLEŠKEM George Dallas je naslikal žalostno sliko splošne revščine, ki se bliža deželi s prihodom zime. CHAUTAUQUA. N. Y., 20. avgusta. — George Dallas, član angleškega parlamenta, je naslikal skraj- ' no žalostno sliko o razmerah, ki bodo prevladovale v Angliji tekom prihodnje zime. ( — Angliji se bliža ena najbolj strašnih zim, kajti revščina in beda sta razvidna vsepovsod. Dallas je rekel, da je splošna nezaposlenost na angleških otokih direktna posledica povojne politike zmagovitih držav in da ni nikakega upanja, da bi se razmere v Angli-pi količkaj izpremenile. Zavzel se je za podpore za nezaposlene in starostne penz'je. Rekel je, da je civilizacija preveč razvita, da bi mogli delavci stradati do smrti, ker je ekonomska kriza preko njih kontrole. Do čim Nemčija dobavlja premog Franciji in Ita-liji, zapirajo angleški rovi svoja vrata, in na tisoče premogarjev je brez dela in zaslužka. Zmanjšanje kupilne sile angleškega denarja, je prizadelo tudi druge temeljne industrije Anglije. Ker so zavezniki zaplenili dosti nemških ladij ob koncu vojne, je bilo ladjedelništvo ob Clyde nezmožno tekmovati na svetovnih trgih. Železna in jeklarska industrija sta bili prizadeti in posledica tega je bila zopet, da je pričela padati angleška industrija proizvajanja premoga. Glede indijskega vprašanja je rekel Dallas, da ne morajo iti Angle-žil v sedanjem času iz Indije in dvomi tudi, da bi Indijci želeli kaj takega. — Mi silimo Nemčijo, — je rekel, — da nanovo opremi vse svoje industrije in v par letih bo to največji trgovski narod na vsem svetu. ODREDBA ZA PR0H. AGENTE Amos Woodcock, nrohi-bicijski ravnatelj, je u-kazal, da morajo vsi su-haški agenti pokazati znake, kadar ustavljajo avtomobile. WASHINGTON, D. C., 20. avgusta. — Z izjavo, da je t-reba odstraniti iz izvrševanja prohibicije ves nepotreben nekom fort za nedolžne ljudi, je objavil, danes Amos Woodcock, prohibicijpski ravnatelj, da morajo biti vsi suhaški agenti o-premljeni z znaki justičnega de-partmenta, katere morajo pokazati, kadar ustavljajo avtomobile na cestah. Woodcock se je odločil za ta korak, ko je slišal pritožbe avtomobilskega kluba v Mary Lan du glede sitnosti, katerim so bili izpostavljeni avtomobilisti od ljudi, katerim se ni videlo, da so suhaški agenti. Identifikacijska oprema bo obstajala iz medenega ščita, katerega morajo imeti na desnih sprednjih vratih avtomobila. Ščit bo nosil naslednji napis: Ustavite! Prohibicijski urad Združenih držav. Mr. Woo doc k je rekel, da bo takoj naročil tisoč teh znakov. Ta odredba je bila uveljavljena, ker se je vozeče občistvo pritoževalo, da jih vznemirjajo prohibicijski agenti, ki nimajo dostikrat pravice ustavljati avtomobilov na prazno sumnjo. Predlog, naj se prohibicijske agen te vtakne v uniforme, je bil zavrnjen kot nepraktičen, predvsem radi pomanjkanja denarja. Vsak teh ščitov bo numeriran in registriran, kot nadaljna varnost za motoriste. Sklep, da se identificira agente na avtomobilih, je pozdravil z veseljem odbor Ameriške avtomobilske zveze kot zagotovilo, da se bo vpo-število pravice avtomobilistov. NOVA TOVARNA OLD HICKORY, Tenn., 21. avg. Du Pont Rayon Company je otvo-rila tukaj novo tovarno, v kateri bo zaposlila 400 moških in žensk. RUSKI LES V AMERIKI Amerika importira is Rusije velike množine prepujftncgt lesa it izdelovanje papirja. Nasprotniki so-v je lov so skušali pred kratkim preprečiti la import vsled česar je bilo zadržanih v newyorskem pristanišču veliko ladij s ruskim lew. Po dolgotrajnem prerekanju in rasmotrivanju so pa vseeno pustili blago v FRANCOZI OPROSTILI ŠPIJ0NA Vojaško sodišče se je o-pravičilo Hartmanu, ker s o se Nemci poslužili njegove identičnosti. PARLZ, Francija, 20. avgusta. Posebno francosko vojaško sodišče se je danes opravičilo pri Charles Leopold Hartmannu, ki je odšel v Ameriko, ko so Nemci anektirali Al-zacijo leta 1871. Bil je po krivem obtožen, da je špijoniral in da je bil že enkrat preje obscojen od francoskega vojnega sodišča. PARIZ, Francija, 20. avgusta. — Pariško vojno sodišče je oprostilo danes Charles Hartmanna vsake sumnje da je bil nemški špijon tekom svetovne vojne. Ob istem času pa je izreklo smrtno obsodbo nad neznancem, ki je bil že enkrat poprej obsojen na smrt. Hartmannu je pomagal danes Robert Murphy, ameriški konzul v Parizu. Mr. Hartmann se je branil z veliko vnemo. Poslužil se je nemščine, na kateri je bilo slišati takoj, da jo govori^ Alzačan. Pogreb Mr. Potočnika. Kot je bilo že včeraj nakratko poroiano, je umrl v Cooperstownu, N. Y., znani newyorski rojak Mr. Joe Potočnik. Ker ni bil posebno dobrega zdravja, se je podal v Cooperstownu na počitnee. Naenkrat se mu je udrla kri, in po desetih minutah je bil mrtev. Star je bil 29 let ter poročen. Truplo so prepeljali včeraj v New York. Pogreb bo jutri zjutraj (v soboto) ob desetih iz slovenske cerkve na Osmi ulici, kjer se bo čitala maša-zadušnica. Pokopali ga bodo na pokopališču sv. Trojice v Brookiynu. BRUHANJE JAPONSKEGA OGNJENIKA Amerikanci in Angleži so so ušli pravočasno, ko je pričela teči lava iz Asamo poleg zdravilišča Karuizava. TOKIO, Japonska, 20. avgusta. Štirje Japonci in dve Japonki so bili usmrčeni, ko je začel bruhati ognjenik Asama, ki leži ob vznožju Karuizave, poletnega zdravilišča na Japonskem. Ogijenik je izbruhnil ob osmih danes zjutraj, kot javljajo zanesljiva poročilo, ki so dospela v Tokio, Dve skupini ameriških in angleških hribolazcerv, sta baje na varnem. Gora Asama je aktiven vulkan ter stoji nad Karuizavo. Prebivalci Karuizave, tako ino-zemci kot Japonci, se običajno splezajo na goro v nočnem času ter pridejo nato navzdol ob jutranji zori. Obe skupini, ameriško in angleško, je lava presenetila. Erupcija je stresla hiše na daleč naokrog. Policija je takoj pričela iskati žrtve, in ob šestih zvečer je našla šest žrtev. TEMUOC, 20. avgusta. — Ognjenik Llaima je pričel bruhati včeraj ter meče iz sebe lavo, dim in pepel. Sneg pokriva obronke vulkana, ki nudi krasno sliko. PETNAJSTLETNA OBTOŽENA UMORA FULTON, N. Y., 21. avgusta.. — Petnajstletna sobarica Anna Dzle-gel je obtožena, da je usmrtila 31. letno Majorie Gillepsie, pri kateri je bila uslužbena. Z njenim možem je baje imela ljubavno razmerje. Deklica je zanikala vsakdo krivdo. MEHIKA BO VRNILA DOLG MEXICO CITY, Mehika, 21. avg. Državni zakladničar je objavil, da bo mehiška vlada plačala prihodnje leto dvajset milijonov dolarjev državnega dolga. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud« časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene 8 podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na soanlji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. 1 V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ...................... S 9.35 Lir 100 ________________ » 5.75 1000 _________________ S 18.50 " 200 _______________ SI 1.30 2500 _________________ S 46.00 " 300 ___________$16.80 5000 _________________ $ 91.00 " 500 ____________ 527.40 " 10,000 ________________$181.00 " 1000 ____________$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih,, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 center. SAKSER STATE BANK KI CORTLANDT STREET Telephone Barclay 0380 new ion, k. 0381 ii m 11 . . mM m ********* _ t "Glas Naroda" 7 ft&lBMV* J -t MiiM fy^aif k—In —i ol catyormtkm umVtfrtftw« of\tew amao: ■flUJ *AftO»*-^ m črto ino vdj» 1M m imrti z* jmpv tak* « ato te f to --MOI Za pol teto _ t» 6ctn icto .........................»m za pol teto ........- nn " BitoaertpttaB Harly HJO. HH MTeittantcst on ifreeoeojL _____-Oten Maroda" fefcal* mki (Uo Imemit aadtelj uTyrwm&m. DotM brca pnrtitoa to owtoosti m dm pctoMalefo. Denar naj m bia-*©voll pntfljatt po ManfT Order. Prt apreoaankt kraja naročnikov. froaUno. da nam tudi prejlnj« btraHiNt n>w»nt, da btire)« najdeno HlllgTlllIl tkUl MAKOM". tU V. IS to MnH Nm tak. H. I fjllil'H MWUl'WlllVli'ii''" fT^ KANADA IN PRISELJEVANJE Kanadska vlada izdala ji red kratkim zuačilno odredbo. Prepovedala je takorekor vse priheljevauje v lo. Kdor se lioee priseliti iz Anglije ali Združenih držav, mora imeti toliko denarja, oseb. V fiskai-iiem letu, ki se je končalo dne junija, se je povečalo število prebivalstva samo za 1:»7.7 oseb. Priseljevanje v Kanado je vedno vršilo po razredih, iu oblasti so z veliko previdnostjo določevale, kakšne priseljence se sme pripustiti in kakšnih se ne sme. Možje, ki so gjuuogli razvijati naravne vire dežele, pi-jonirji. ki so izpremeninjaii gnzdove v rojr*eir ka-r»* j Fmljst.^ j? pripravilo fantje k spjvedi na p. a v umeten naiše Pcvelje se jo gladilo, da so vsi oni. ki se spovedi udeleže, za eni dan prosti vežoanja. Verjemite mi. da je ostalo prav malo zukrknjencev. ki so šli raje ek^ercira:. Vijake torej tudi in direktno prisilili k sporedi „ vsled česar so prav gjtovo mnogo grehov nnrrte-noma zamolčali, zraven pa skušal Icnk velik vprašan greh na vse mogoče nac.ne utajiti. Ravno radi prisiljene spovedi je K. S K. Jednola izpahnila že dosti drugače dobrih in vestnih članov iz svoje organizacije. Med temi je bil tudi moj p kojni brat Frank. Od drugo ?tram parka pride Mrs. Kim s delegatinjy Mrs. Betko Za-lar iz Forest C ty. Pa. Ona je Ma-lavaršičeva z Vrhnike. Ko si podamo roke. je bil pogovor najprej o lepi niši Vrhniki. Betka. kateri so razmere med revež na Vrhniki ravno tako dobro znane ko*, meni, četudi ie že čez 20 let odkar je šla cd doma. me ie pohvalila, ker o Božiču in Veliki noči naoravim leoe rega ni čul. odkar je zapustil rojst- zbirke prispevkov za nje. Povedal ni kraj. Vsaj tako se je izrazil marsikateri delegatov. Ob pol enajstih so imeli skupno sv. mašo. Domača društva so jim napravila do cerkve špalir. V sprevodu je bilo več društvenih zastav, za njimi pa so korakale male deklice. vse v narodnih barvah, belo-modro-rdeče napravljene in z zastavicami v rokah. Po maši so imeli skupno kosilj. ob 1.45 popoldne pa je vse odkorakalo z domačo godbo in kapeinikom John Mačkom na čelu v Možinov park. kjer se je vršil velik piknik. Tam je v lepem govoru pozdravil vse navzoče glavni odbornik Opeka »jrtn da s« ftrj*. tela ugaslU m vodo, da pototežlU aaffio s kako krepko i® }e prktno gaall a drugimi krep- pijačo. Voda sodnikovem nme- |;«JH2»i pijačami, da |« na mesec oju nI pravo sredstvo zoper Sejo. Eden domačin o pove. da bi me eden delegatov iz Minnesote rad spoznal. Ko me delegatu predstavi, me slednji vpraša. zakaj sem svoječasno tako kritiziral v Glas Naroda o predstavljanju Grdinovili slik. Povedal sem mu, da zate, ker se mi ni treba nikogar bati. če kaj popravici zapišem ali pjvem. četudi malo v oči zbode. Omenil sem mu. da njrmu bi to gotovo ne bilo mogoče nam-Ttt. ker četudi kot, dolgoletni član Jednote. b:. mu nič ne pomagalo, in bi b i merda iz Jednote vržrn. Pritrdil mi je, da je resnica tako. Nekateri 50 mi kakšne sitno:ti so imeli, da so do- v ta namen kaj prispevati, da bi to storili čimprej, da si prihranimo brzojavno pristojbino, katere je lahko že eden izmed revežev deležen pedpora. Imena darovalcev bom pred oaposiljatvijo skupno objavil. Sreča! sem na piknika tudi Mrs. Jerico Lekšan iz Barberton. Onio. Tudi ena je Vrhničanka »Gabrov-škova> ter je prišla sem z možem, kateri je tudi delegat. Iz Little Falls pa je med nami Mrs. Gertrude Susman kot dele-gatinja. Ona je žena pokojnega Lukovega Poldeta z Vrhnike. Tako smo na pikniku dobili precejšnje število znancev. Hitro smo se sestali tudi z našim newyorskim znancem John Cvetkovičem. in zabave ni manjkalo. Na igrišču so igrali Waukeganska in Jolictska skup na žo^oaietno tekmo. a so pri isti Wauk«*;ančani žal podlegli močni joliotski skupini. V mraku smo se razšli z zagotovili. da se drugi dan zopet vidimo na bankc&u. prirejenem v čast de-lcg^t^ni. Mize so bile zasedene točno cb času kot napovedano. Z Cvetkovičem in par domačimi znanci smo so opravili čisto v zadnji kot dvorane na drugem koncu pripovedovali, j govornikov. Kakih 35 brhkih de- so opravili spoved in cerkvene dolžnosti. Iz vsega tega se zrcali, koli- klet, vse v enakih svetlih oblekah bili podpise cd svojega duhovna, da je začelo streči gostom. Koliko živ- ljenja palnih in mladih petelinov in kekeši je moralo dati življenje ko prisilienosti je v tem, da so ne- za toliko ljudstva. Navzočih je bilo kateri takorekoč prisiljeni opraviti 1 do 500. spoved, katera v takem slučaju go- j Kuharice so pripravile" tudi do-tovo ni dosti vredna. j brih potic in flancatov. Ko smo od- O rednem sledenju. Redno štedenje ie najboljše zavarovanje proti »asledl -cam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedli, so polagoma storili sklad, is katerega lahko črpaj* kadar nMtjc dela. Redno i t eden je Je velikega pomena za delavca, hi nima drugega dahadka hat plača za dela svojih rak. Zato hi maral majhen M te Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo itedi-tl. T prvT vrsti pazi na ta. da je denar naloften sigurne in taka. da ga vlagatelj lahka Vsak čas zopet dvigne. N *ta pla$a obresti po na lata, priČanS z vsakim mraere«. Ta je najboljše obratovanje, ki ae ga more sedaj pričakovati za si-garne hranilne vlage. Vlagatelji izven Nesr York-a nam pošljejo denar najpri-pravalji* pa Pomm Many Order afi «mk Draft. Od l^alth rojahav v Kanadi kprejemama tadl Mmmej Orders. Drafts in gataVlna V KANADSKIH DOLARJIH ter iste ? poba! rrr»»n f nmjitkiu »hrib Tmiabmii 9 i iin knjižice. " Sakskr State Bank m CMttaMk ficmi NSW YORK. H. y. hajali, je bilo na mizi še vsega do- Žc dolgo slove češke visoke šele st:. . 1 ket prvovrstne ter je zato mno^o Na bankciu jc gaate najprej po- Slovanov zahajalo tja po svojo viš-rdrav:l kot chairman domači rup- je U^ora^bo Največji naval ^ovan-nik Rev. Butala, nato pa toast- skih študentov, m sicer Rušov Bol-aiaster Frank Opeka. Govorila sta gar^v in še v p>sebni vehi. mer; tudi župana iz Waukegann in North Jugoslovanov je o.l tasoj po vo;-Chicago. Wauke-^anski je rekel, da ni, kjer so nas Čehi sprejel. rea z me-trih kljjčev mu ni treba izro- ft-siso slovansko gostoljubn. čat:. ker 50 jku itak vž; domov., po- Pr.*c.>or;a R-e^era. s: predava :ia >ebno d j mori jr^akov nas t reža j od- ceski tehnik* ■ Brnu o betonskih prti. n žeLezjbc.on-^kih -tavbah mora- Gavoril *c tudi drsa v m pravdmk axo gotovo šteti za na j ve i če-ter žrl buren aplavz, ko je omenil . ^kega lnžen.rja v tej strek. Sp-^al da kjer je katoli'anstvo. ni presto- I je maugo znanstvenih brociir in ra za komun^em. | knjig, ki so bila pre.edeaa v vse Jugoslovanski konzul je delegate svetovne jezike. Tukajšnjim :ehn:-p z!val k si žnem zborovanju z že- kom je še najbolj znana njegova !jo. da -e nasprostva med organi- nova metoda rešitve statično ne-*acijami pozabijo ter delujejo skup- djloč^mh konstrukcij te; njegov no. ker cilji vseh so isti namreč po- sistem, ki omogo:a težke in dolgo-magati bližnjemu. /trajne račune izvršit' v par minu- Govoril je tudi Tone Grdina lah. Profesor Rie^e; šteje med -voter par duhovnikov, katerih pridi- '> je bviše učence vse polno prvovrst-gam podobni govori pa so b.h za ' nih inženirjev in celo profesorje vi- navzoče mučni, kar se jc takoj opazilo. Urednik Glasila 2apan je v svojem govoru omenil znamenitosti Vrhnike v domovini, kot izvirek Ljubljanice, enajsto šolo pod Mo-Etom. sv. Trojica iu drugo. Pozabil pa je omeniti znamenitosti, katere ni nikjer na svetu, namreč spomenik Ivana Cankarja, kateri je bil tam cdkrit zadnjo nedeljo. Govoril je tudi glavni tajnik Za-lar. Pozvan ie bil tudi glavni predsednik J. S K. J. A. Zbašiiik, kateri pa je povedal, da je tu samo kot delegat ter prepustil oficijeini del svojemu kolegu navzočemu glavnemu podpredsedniku J. S. K. J. Pavel Bartelnu. kateri je pozdravil delegate v imena Jednote ter izrazil, da če bodo na tej kcnvenciji kaj pametnega sklenili, da jih bo njihova Jednota rada posnemala v vsakem cziru. Bilo }e na programu petje in godba. Pela sta operna pevka Grahko-va in Banovec, gl. odbernik Germ je pa s svojo harmoniko in močnim tenorjem vse tako navdušil, da ni bilo ploskanja konec. Nastopila so domača dekleta in pavljub pocbl3 tilu ni bil dovoljen. No. pa n;č zato. bom pa kaj postrani zvedel. šokih šol. Da prouči tudi praktične stran že dograjenih stavb in mostov je preromai že vse države Evrope in Onenta ter prišel sedaj z istim namenom tudi v Združene države. Na njegovih znanstvenih poteh pa spremlja vedno njegova zvesta družica. soproga ki je pri jugoslovanskih in bolgarskih študentih posebno priljubljena in c'slana r.ici' przrtvwalncstl. * katero se ona zavzema za njih pomoč. Amerika nudi tehniko:" gotovo mnogo interesantnega in upamo, da utls del ajneriških inženirjev ne bo najslabši, sicer pa — naj pohvali kar je hvalevredno ter pograia. kar je za grajati. B. S. MEDNARODNI KONGRES PROTI NAPITNINAM SIN ZAVRATNO UMORU MATER S. avgusta dcpoldne se je prijavil berlinski policiji 25-letni novinar Balitrcs Neuhaus-Thielecke ln izjavil, da je umoril svojo mater. Komisija za preiskovanje umorov se je podala takoj na stanovanje u-morjene iene, ter ss uverila. da so odgovarjale navedbe morilca resnici. Gospa pl. Tzschoeekel je ležala v banji in bila umorjena s številnimi ubodljaji z bodalom. Preiskovalna komisija je ugotovila. da je bil umor izvršen na nadvse zavratno in surovo ter ne, kakor je morilec dejal v svoji izpove-vedi na pohciji, kot čin samoobrambe. Umorjena mati je sedela s hrbtom proti vratom in jI je od zadaj zadal nesrečni sin 15 strašnih sunkov z bodalom, tako da je na vse strani brizgala kri. Zločinski sin je sicer poskui&l Izbrisati te sledove, kar se mu pa ni posrečilo. Kako je morilec s preudarkom pripravljal svoj zlofiln priča, da je } že pred Izvršenim činom pripovedoval sosedom, da se bo njegova mati odpeljala za nekaj dni na deželo, kjer bo obiskala sestro. Po izvršenem alo&nu se' Je skrbxto umil in se vlege3 apat* Zjutraj Je obvestil o zločinu svojo ieno ter se potem podal na policijo, kjer je pripovedoval vso agotbo s smehom na licih. Policija domneva, da je bil motiv umora pohlep po denarju, ki ga Je peejeta pretf xwini 4nevi umorjena mati in katerega si Je hotel pribanriti morilec, da tri z nJim izdal neka svoja dela, ker se Je pečal tudi s pisateljevanjem. V Kodanju se je vršil kon-Jirrs brivskih pomočnikov, ki so ga po-setili niihovi strokovni voditelji iz vseh dežel. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bilo vprašan e običajnih napitnin brivskemu o-sobju. proti katerim je kongres naperil sila ostro resolucijo, ki zahteva odpravo te miloščine, češ. da je za brivske pomočnike onečašča-joče, da si morajo dobršen del svojega zaslužka priboriti s prikianja-njem in ponižnimi pozdravi ter u-slugami. Boj proti napitninami vt vrši že več let in so jih odpravljali že na najrazličnejši način. Sama mednarodna organizacija brivskih pomočnikov je bila že sprejela sklep, da jih je treba odpraviti — a vse zaman. Mojstrom je pač všeč, da lahko na račun napitnin svojim pomočnikom delijo neznatne plače, pomočniki spet čutijo v?i. rla bi bilo sprejemanje napitnin nekai onečaščajočega. Tako bo navzlic mednarodnim resolucijam stekio bržkone še dosti vode v morie, preden bo to vprašanje spravljeno dokončno z dnevnega reda. ZDRAV1JIK JI JE REKEL ••Whitins. IikI . julija 21».—Pred i'-' t. ti ml j*- rekel nn>j xdravnik. du t oU. štab,-na »junca, katere su> me muf-il« leta. Mrs. A. Havlln." Trinerjevo grenko vino oeisti Ore v a. povrne apetit in prinese normalno delovanje prebav sistema. ir«i»ehi red-nejta vživanja u čudoviti. N* vseh lekarnah. —(Adv.) SAKSER STATE BANK 82 COSTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih kiijentov, vsak pondeljek do 7* ure zvečer. M aUf« is atSMttnT V vagonu je sedelo -petnajst oseb, petnajst meščanov — debei: m ten-k.. Nekateri so sedeli p.ie? oken in ieimo stkai: svež: zrak drugi pa so se vdani kol na nska plošča vrti ui drsi Igla p«> svo;ih tunii. se rode luiu sami od -ebe V Indiji stavka Atirideiet Usod žclrmičarjev Lordi stopa;t:;e,^ ivjj-skaat'e pro:. USSR CTasn:ki ba»k-r-iev zaiit«vajo izg^n ioiruga Rak^v-ske^.' :z Aagliie . Pri tem ;e neprehoma škilil na pisai.rje k: se zanj se vedn) nisa zmenil: N p. .-iusan ameriških milijarderjev na svoboda Mehike". Eden izmed potnike, je .»čseJ z rake v žep iu takoj je bii prodajalec s čascp >m na me-tu. da b: mu izročil dnevnik. Tuda ne. Poln.k jv izvlekel iz žepa — vozni li.-tek sa v reki nekaj-kr-a: obrni: n ga nato očitno pomirjen zopet vtaknil v žep "Novo milijonsko posojilo' je vpil z nezmanjšano jakostjo prodajalec: Debel potnik -e je z od potu zinu-cetiimi oinu za strmel van;. Ta pogled ga je ure un.l kak :• isli papir Za trenutek ji? prodajalce utihnil. pogledal v ča^cp.s. prikradeno kot kak šolar, k^ č;ta sv&jo naio-go: "Strašen zioc.n! Zenskj truplo v košar;!" «" Naenkrat se je slika spremenila. Dvanajst p&sažirjev je skuro i^.to-ča^no zaKricala: "He! Da: mi časopis!" In že v naslednji minuti je teh dvanajst prelistala ca^jp. iščoi truplo. Samo trije niso kupili dnevnika. Toda dva od njih sta na tihem računala. da besta preCitala notico o tem lntere^antnem dogodku preko ramen soseda iz njegovega lista — zastonj. In tretji? Tretji bi bil sigurno tudi kupil časopis — če bi bil splsh siisal o truplo v košar:. Tako truplo je že vredno 3 cente. A žalibog — ta tretji je bil od rojstva na obeh ušesih brezupno gluh. * — Kaj prodajaš? — so vprašali rojaka. — Glasbene instrumente. Včeraj sem jih prodal okrog tisač. Al: je mogoče!? Klavirjev? — Ne, gramofonskih igel. * Profesor: — Kaj razumete pod pojmom prazen prostor? Učenec: — Prazen prostor — vem. znam. se ne morem d^bro izraziti, ali verujte mi. — gospod profesor, da imam v giavi . * — AL mi meres posoditi sto dolarjev? — Nemogoče, toliko denarja nimam nikoli pri sebi. — Pa doma? — Hvala za vprašanje. Vse zdravo. * V Berlinu se pojavlja zadnji čas vedno več roparic. Že večkrat se je pripetilo, da je ženska z revolverjem v roki stopila pred moškega ter ga oropala do zadnjega centa. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Ameriki. Samo da se ženske ne poslužujejo revolverjev, pač pa lepih in sladkih besed. * Rojaki mi piišejo iz Waukegana, 111., in mi pošiljajo pozdrave. Pavel Bartel pravi, da jako počasi piše. ker ve, da ne znam hitro brati. Murn pravi, da je v Waukeganu bolj prijetno kot pa v Downtownu pri Italijanu. Jožetu Zelencu je žai, da me al med njimi. Metka Iz Forest City me pozdravlja. čeprav me ne pozna. Jerca iz Little Falisa se je stisnila popolnoma v kot, da bi ml ne bila na poti. Ančka se pa niti podpisati ni bo-teki, ker st me boj L » T"- I 1 PROFESOR R1EGER V AMERIKI Peter Zgaga Waukeganage in druge novice. WWJOW, FR»A¥, AVGUST 22, 193# ^ Poroča JOŽE ZEifNC. • mi a* m am o m ACOTST tt, tm K V. AJIAME5: V ZASTAVLJALNICI in dejal debeluharju: i je treba, da bi jim plačeval odoru- — Gospod dobi za vse to dva- ške obresti od celih dveh tisoča-tisoč dvesto cekinov. j kov!.... Saj nisem neumen. Menda Klijent je razočaran zavihal nos mislijo, da sem doživel bankrot. in odgovoril Pred oerocem v zastavljalnici cenil vse te zaklade, nagnil se je i — Hvala lepa, — je zagodrnjal /br ini klnenu v* postajali čedalje nad svoj papir in sešteval. Petera debeluh in se obrnil, da bi videl. ix nestrpni. Vsem >e je mudilo, se je vzravnal, si obrisal potno čelo kdo govori. — Hvala lepa! Še te^a vsak bi se bil rad čim prej iznetoil svoje robe in dobil nekaj denarja, ki je v naših hudih časih tako krvavo potreben. Toda nalače je stal pri okencu ; že dol k o debeluh. ki je bil prinesti v zastavljalnico polno vrečo razne robe. I Ka) Je bilo v nji' Dva ogromna .-rebrna svečnika, teiak podstavek, ."".taromodne žlice, vilice in noži. zlati prstani, dam^ke broške, zjl- ' pestmce. medaljonl itd Cenilec je vse to lepo pregledal In polehtaf. rezultate svojega na- j parnega dela je pa zapisoval m ko*cek papirja. Množica pred okencem je post 1-jala nemirna. Eni so zavidali lepo rejenemu možakarju, da bo spravil toliko denarja za zastavljeno robo, drugi so se p:» bali d* bo debeluh tako izčrpal blagajno zastavljalnice, da njim ne bo nič osta'o. da se okence zapre in da bodo morali drugi dan zopet priti. Baje so to pripeti večkrat. Vrag uaj vzame tega trebušnih! Ta čas je pa cenilec vendar le o- — Saj toliko ne potrebujem. — Koliko bi pa radi? — je vprašal cenilec ne volj no. — Potreboval bi takole okro? trideset no. recimo naj bo štirideset cekinov, več pa nikakor ne. Cenilec ga je ooinil s pogledom, zasmejal se je in zagodnjal: — Tako?! Poznamo take tiče. — Kar lepo poberite svojo robo. T.i ni posojilnica. Mi ne dajemo na posodo. Skoda časa. ki sem ga izgubil z ocenjevanjem. In k okencu se je preril že naslednji klijent. dočim je trebušmk spravljal svoje zaklade nazaj v vrečo in godrnjal ogorčeno: — Tako iamstvo jim nudim, pa mi nočejo dati niti teh piškavih 40 cekinov. Ta je pa dobra! To so vam časi in razmere! — Saj so vam pdnujali dvatisoč dvesto, — je pripomnil nekdo za njegovim hrbtom KNJIGARNA "GLAS'NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLIT VENIKI: Marija Varili d Ja: v i »In t do srrzaho........, t fiuo platno ........... v uanje vezano ......... v flno usuje Temno..... Rajski glasovi: .NO 1.00 1.50 1.70 v platno vezano ............1.— v fIdo platno vezafla................1.10 • • » n-nje t i» ta no ........................I..VI v fino usnje vezano ................1.70 Hkrbl » duio: v platno vezano ............ .80 ▼ fino platno vezano................I.'^O v usnje vezano............................1 65 v fluo usnje vezano ........1.80 Stela lira (t debelimi trkavi): v platno vezano ..... v fino platno resa no v fino usuje vezano . Nekem Na« Dom: .90 1.&0 1.60 v usnje Temno ............ 1.50 ▼ fino usnja vezano ........ 1.80 K ti Ak «i ure« mala: v platno rezano.....„.......80 v oelold vezano ............1.20 v fino usnje vez...........1.50 Hrvatski molitveniki: ...i.— (•o>po«lnjst\o ................... 1.20 Hitri rafunar .................. .75 Jugustavija. M«)ik 1. zvezek ....1.50 zvezek, 1—2 suoplč ......1.8U Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... JO Knjiga o lepem vedenju: trdo vezano ................1-— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju ____ iO Kat. Katekizem ................ M Liberalizem .................... -50 Materija in enerzija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev, Kreka .75 Mladeničem, I. xv............... .50 Mladeničem. II. iv............. M . (oba zvezka aknpaj -9«) Mlekarstvo ......................1-—- Nemiko-angleAkl toima* ........1.40 Najboljfta slov. Kuharica, 668 str. le|>o vez. (K&llnSek) ..........S.— nasveti ca hišo in Jem. trd. vez. 1.— Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... M 2. del ...................... JO Nemško »lovensko slovar.........2.25 Najtečji Hpisovnik Ijubavnlh in drugih pisem..................75 (Hjeha rtarwiti. fina rt najfln^JAa vez ... Slava Bogn r mir ljudem. Ana vea 1.50 naJflneJS ^vea ..............1.60 Zvoatee nmtocMd. v platno.......SO fina vea ....................L— Vleoae. najfinejša ve« ........ Angleški molitveoJld: (za mladine) — Cemu ste pa prišli v zasta*'-ljalnico. če ne rabite denarja? — je vprašal naivni sosed začudenj. — Takoj vam povem, — je dejal debeluh in se prerinil skozi množico čakajočih od okenca. Prijel je soseda za gumb. da bi še njega potegnil iz gneče. — Takole je ta stvar. Z aeno sva se namenila na počitnice, k prijateljem seveda, da bo ceneje.. A ta dragocena ropotija, kar je ima človek doma, je vedno v nevarnosti in človek se boji pustiti jo brez nadzorstva.... Saj skoro ne mine dan, da bi ne čitaii v novinah. kako predrzni so vlomilci. Nobena ključavnica jih ne zadrži. Pa tudi če bi ne bilo vlomilcev... Časi ao zdaj taki. da človek tudi služkinj ne sme zaupati Pobriše jo, m.-ha. pa jo iščite. In če jo že najdete, kaj ji hočete vzeti? Tako j 2 torej ta reč. gospod.... Pa mi je fi-nila v glavo srečna misel, da bi se dala morda ta ropotija shraniti t j v zastavljalnici, kjer bi bila varna. ... Nekaj bi jim že plačal na obrestih, samo da bi bil rešen teli skrbi ... Tako pa ... Ni mi pa prišlo na misel, da so tako pametni, .'a mi ne bodo najedli. Faioti grdi! — Zaman sem cijazil težak tovor tako daleč... Se priporočam, gospod! usotsr auman dahj i* v. &. J . ii M iiggg«——wa SUŽENJSTVO MRAVELJ Rekordna prodaja ELEKTRIČNIH BEFRIGERATOHJEY V Kaže priznanje javnosti njihovih prednosti. OD 6. maja do 31. julija je bilo pod zadružnim prodajnim dogovorom med New York Edison Systcm-om in štirimi izdelovalci Električnih Refrigerator je v — Copeland, Prigidaire, General Electric in Kelvinator— podpisanih prodajnih pogodb za 15,167 Električnih Refrigeratorjev, v vrednosti $2,690,147. Od edinic, s padajočih v te pogodbe, so jih 12,894- nabavili lastniki apartment his- -kar je investicija v boljše življenske razmere njihovih stanovalcev. Te prodaje so rekord. Nikdar v tako kratkem času ni bilo y>liko Električnih Refrigeratorjev prodanih v tem ozemlju, oziroma, kot je nam znano, v kateremkoli podobnem ozemlju. To je prepričevalen dokaz splošnega priznanja zaslug Električne Refrigeracije. njene pripravnosti, udobnosti, varne in gotove ohranitve hrane in štedljivo?tL Lastniki apartment hiš so izprevideli. da jc Električna refrigeracija potreba v sedanjih najemninskih razmerah. Lastniki domov ne smatrajo več tega z \ razkošje. In ni. Ceneno obratovanje—odkar je elektrika tako poceni, da znašajo stroški vzd'*-žavanja refrigeratorja samo par centov na dan —in prihranki na pokvarjeni hrani jo naprav-ljajo za zaželjivo investicijo. Naši agenti za refrigeracijo VAM bodo z veseljem povedali glede cen in lahkih kupnih pogojev. Zakaj bi zdaj ne dobili pojasnil? Lzorei vseh štirih vrst refrigerator je v so razstavljeni v naših izloabah. . The New York Edison System President Th* Nw York Edison Company Brookiy Edison Company, Inc. Tho United Electric light and Powtr Company Now York and Qwooftt Electric Light and Power Company Tho Yonkors Eloctric light and Power Company NAPOLEON KOT UREDNIK VELIKA KNEG1NJA — ŠIVILJA SUROVOST GRŠKEGA KAPITANA Child"« PrayerhMk: v barvaste platnice vezano r belo kost veuno ....... Ker of Heaven: v uanje vesaao ........... v najfinejše uacje resa d o . ^ ^ ^^ ^ ^^ ; nih samicah, ki navale na tuje ^ je prispeia_ ^ si o^j^a vzorce Aden u. Parnik je plul v Port Said mr3vi)išče. kjer se polasie licmk in ^Rskih oblek 2a prihodnjo 2im3. Kai%an je našel v skiadi^u prem)_ ja jcec in pamore vse, kar se jm. Francoska železniška uprava je po. i ga pet slepih potnikov, dva Špan-upre. Ko se ugrabljeni zarod izle- ( kazala, da ,je Francija ^ vedno • Ca in tri Nemce. Dal jih je privesti že. strežejo delavke-sužnje ropan- klasična dežela plemstva, čeprav je na kapitanski mostiček in oba taki. kakor bi bile njihove lastne & davno republika. Bivši ruski i Španca je lastnoročno vrgel v mor-matere in skrbe 3a njihova jajoe- knjeginji je dala na razpolago i t je. Ko je hotel vreči v morje tudi ca, kakor da imajo opraviti z last-' Havra do Pariza cel kupe vagona vse tri Nemce, je skočila pred-ij' Z. razreda. nim zarodom. Sicer so pa mravlje kolonige, ki' se rade uklonijo tuj: pravici, če iz- : v Parizu so jo sprejeli na koio-gube svojo. Ta oblika suženjstva dvoru novinarji, katerim je pove-j spominja torej bolj na prostovoljno' da ^ Amerika zelo ugaja, v: knjige, obenemu mu je moral pa poročati o vseh važnejših kulturnih prireditvah, zlasti o gledaliških predstavah. Neverjetna Napoleonova delavno : na bojnem polju in doma v Franciji je znana. Neštetim reprezentančnim dolžnostim se je- pridiM-žilo še naporno delo v cesarskem kabinetu. Napoleon ni bil samo of svojih ministrov. Katerim ;e pogosto narekoval dolga porc.nla. bil je pravi dvorni maršal, ker e strogo kontroliral vse izdatke svojega dvora, obenem je bil pa še glavii • urednik svojega lista. V njem je' vodil tiskovno vo'jno zlasti z Angleži. ki so ga na vse načine sramotili in blatili po svo'ih listih. o;i i jim je pa krepko odgovarjal. Č»ni i je dobil Napoleon oblast v svoje | roke je postal -Moniteur" edino j oficijelno glasilo Francije, ki 'e, objavljalo tudi uradne vesti. Dr- j žavni tajnik Maret. ki je bil že itak preobložen z delom, je bil napram Napoleonu odgovorni urean < "Moniteura" in s tem je imel pogosto več dela. nego z vsemi državnimi posli. Kadar je bi! odsoten, ga je nadomestoval poznejši kancelar Cambaceres. Čeprav je "Moniteur" objavljal tudi uradne vesti, je imel 1. 1803 samo 2450 plu-čanih izvodov naklade. Naročnina je znašala 100 frankov letno. Mnogo izvodov je šlo brezplačno med ljudstvo, da bi se list doma in v inozemstvu čimbolj razširil Napoleon se je začel pečati z no-vinami navadno zvečer. Skoro ni minil dan. da bi ne diktira! za svoj list člankov, večinoma polemičnih, katerih pa seveda ni podpisoval .« svojim imenom. Cesto je pisal po Napoleonovih navodilih članke Maret. Napoleon je pa navadno kaj pripisal ali črtal. Večkrat se je pripetilo, da je Napoleon toliko pripisal aH črtal, da je moral Maret odložiti tisk. dokler se razku-čeni Napoleon ni pomiril. Večkrat se je dal Maret članke odobriti v Tuilerijah še pozno v noč. Ko je dal Napoleon III. zbrati korespondenco Napoleona I., so po slogu u-gotovili tudi članke, katere je Napoleon I. sam pisal ali diktiral / i "Moniteure". Žal ;e požar 1. 1858. to dragoceno zbirko uničil. Ker je objavlja! 'Moniteur" samo članke, za katere je mogla vlada prevzeti odgovornost, je ustanovil Napoleon I. še list "Bulletine de Paris", katerega dolžnost je bila "puščati" opredeljene misli v javnost ali sondirati javno mnenje. Ta list je 4 junija 1803 prenehal izhajati. Z izgonom Napoleona na otok Sv. Helene je btlo končano njegovo novinarsko publicistično delovanje. Toda tudi v izgnanstvu cesar ni odložil orožja. Nadaljeval jo borbo in sicer proti javnem mnenju. Diktiral jc svojim tovarišem svoj življenjepis, ki naj bi prikazal vojskovodjo takratnemu in bodočim pokolenjem tako, kakor si jc želel sam. In to se mu je sijajno posrečilo. kajti svet je še zdaj poln na-poleonsko-heroične legende, ki bo živela tako dolgo, dokler se ho izgovarjalo ime Napoleona I. JAPONSKA POLICIJA Kakor v večini dežel, je tudi na Japonskem zaken. da mora policija aretirance predat, po določenem času rednemu sodišču ali pa jih izpustiti. Kakor v večini dežel, se tudi japonska policija ne drži brezpogojno tega zakona Oziroma: dr^i se ga. ampak kako' Rok. da mora predati aretiranca sodišču ali pa ga izpustiti, obsega tam tri dni. Pred kratkim s o pa prijeli nekega komunističnega študenta, ki ga v treh dneh nikakor niso mogli "o-mehčati" t. j. ni se jim posrečilo, da bi ga v tako skopnem času pripravili do priznanja naprtene ma krivde. Torej so ga izpustili, a takoj pred vrati policijskega zapora so ga znova aretirali, držali so ga spet tri dni v zaporu, ker ga tudi sedaj niso omehčali, so ga ponovno izpustili *n ponovno aretirali dva korika od zapora itd. Ta procedura se je ponavi-la petnajst krat. Šele po 45 dneh s j uvideli, da ne bodo dosegi: ničesar in so ga izpustili zares. Nevarnosti zaprtnice L»ot»ro »fira v je j. wJvtuiu oil pravilurga udvojn:.ja tlnevn« i* vafiih i*r«-v. Ti> j>rf«^i. ■•!»■> trpit'- na- prtrti« e. j,-.-lov zSui -.jn l*»l"K*ii g'tje-Cf stvari, ki lastrupljiijy vrt vufc sistem, i>ivma Tif»lM> aHilx n*r«Hiiio«t pre bav«. gl«v«>t*.|. »UtHi«t itrludc*. omotico, «,ku« v plin Jn napetost v žH'*l«-u in čnvili. uUiuno ali m»*hurn«> druženje, n« rvo»;if»t, r*ulw.> »i-truj' i.nst. pomanjkanje ni'»-i In rn«*rgi- Xue^-T'ii - iiiti.. iz- ;»tl t< in vseh 1><>-|. xni Kojefl!) «trnp» niii »snovi Vrrdi In ujaCa iivtv, mHk« in na Wfh.i jeie-n Nuga -Tone !*«• prodJ -ja pt i vs»eh trgovclb 7. jwti avili Alin vai trs«.\ e»- tt ga nima \ re--ile mti. n;»j iittffa BanK'i za «K! prekupčevalua. —Adv't. ijewwg m Mali Oglasi imajo velik uspeh M Prepričajte se! KRATKA DNEVNA ZGODBA ■ o m NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 22, 1939 LARGEST HOTXR1 DAILY to C. «. RAZPOSAJENKA ROMAN IX &TUBUA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. -'g = r g^-VFrVS g' 27 (Nadaljevanje.) SUla je i zaprtimi očmi ter pustila iti to ploho besed preko sebe. Na to pa Je dvignila svoje oči, žalostne na smrt: Ne mučite me, — jaz ne morem. Ne morem si zgraditi svoje sreče na razvalinah sreče nekega drugega. Če bi storila to, kar zahtevate cd mene, bi pomenilo to gotovo smrt mojega moža. — To bi ne bila ni-kaka sreča zame za vas! Videl je, da se je stresla f — Z bogom. Urška! — Moja luč in moje življenje! Skrčila je roki skupaj ter zrla nanj, vsa pojemajoča od bolečin in muke. — Ah, Will. — če bi bila ie mrtva! — je stokala pritajeno. Tedaj pa je plan:! k njenim nogai i ter objel trepetajočo se poŠta V0. Nato pa je poljubil zopet njeni roki. Klobuk mu je padel z glave. Uri-ka j« gledala na ljubljeno glavo. Bolečine so mu pobelile lase. Ta pogled je rezal njeno srce. Kako strašno jo je bolelo! V, 4 t Dotaknila se je z roko njegovih las. Nato pa se Je sklonila ter se dotaknila njegovih las z ustnicami. — Bog naj" ti podari moč prenašati, kar naju loči. Eno pa nama O.tane, — namreč da se ljubiva, — in da sva nedolžna! Skoči! Je pokonci ter si pritisnil klobuk na glavo z naglo pretnjo. — Z Bogom, naj ti ni nikdar žal! Prišel ne bom nikdar več, raz-ven če bi me poklicala. > Zamahnila mu je z medlo roko. — Z Bogom! Odiel je Ne da bi se oerl, je pohitel skozi gozd na železniško po-itajo Ono pa je zrla za njim z blestečlmi očmi. Nato se je stresla, se močneje »vila v kožuh ter odšla hitrih korakov proti domu. Pri tem pa Je mislila vedno: — Ah, če bi ie mogla umreti, mirno zaspati! Ko je dospela domov, se je čutila telesno povsem zbito. Dobila je lahko mrzlico ter je morala v posteljo. Arnstetten je pustil poklicati zdravnika, kljub njenim protestom. Ta je ugotovil težak prehlad odredil par dni počitka v postelji. Urška je bila vesela, da ji je dal zdravnik vzrok njenega prehlada in da je bila tiha in redkerbesedna. Komaj je mogla govoriti, ne da bi ji stopile solze v oči. Njena močna mladost pa se je protivila ležanju brez dela. Vstala ie po par dnevih ter zopet opravljala svoja hišna dela. Sklenjeno je bilo tudi. da bo s svojim možem v štirinajstih dnevih odpotovala v Kajiro. Ona se je brez tožbe uklonila temu aklepu. Povsem vseeno ji je bilo kam naj nosi svojo bol. In če bo odšla z Arnstettenocn. ji vsaj ni bilo treba Igrati svojemu očetu komedije. V nedeiijo sta bila Hans Herrenleld z ženo in Liza s svojim možem v Arnstettenu. Po kosilu je morala Lota peti. Urška se Je splazila v sosednjo sobo. Petje Lote jo je ganilo do duše. Postavila se je k oknu ter zrla ven v gozd. Težke solze so Ji padale po licih. Tedaj Je utihnilo petje in takoj nato je vstopila Lota. Videla je tati tam UrsKo ter se je hotela hitro zopet umakniti. Gospodinja Amulet ten je bila kot zakopana v bolesti. Urttca pa jo je že zagledala. Pomignila ji je ter prisilila smehljaj na svoj obraz. — VI pojete srce pretresu joče. Lota, ln jaz ne morem poslušati vašega petja, na da bi bruhnila v solze! Lota Je prijela njeni roki ter se ozrla v njen obraz s svojimi modrimi očmi. i i 1 |m Take solze pa bole. Dal Sog. da bi nikdar ne prelivali drucih i oiza kot take, ki vam jih izvabljajo moje pesmi! V vaših očeh pa je še druga bolečina. VI nosite bolest, Urška! — Ah, — ni mi treba praviti- Nočem se vsiljevati v vaše zaupanje. Če se pa hočete pošteno izjokati, — potem pridite k meni. Jaz bi vam rada pomagala. — draga Urška. Slednja se je prisilila k smsehu. — Zapomnila si bom. Lota ter se vam zahvalim, da mislite dobro z menoj. Prosim vos. ne dotaknite se več te stvari, če mislite le nekoliko dobro z menoj! — Prav prisrčno vas imam rada! Stisnili sta si roki kot dve dobri prijateljici. Nato pa je rekla Lota veselo: — Sedaj grem tjakaj ter zapojem veselo pesmico. Vi ostanite še nekaj časa tukaj, da vam prežnem hude misli! Lota je odšla in Urška je zrla za njo. — Ce bi gospa Herrenfeld vedela, kakšen zaklad ima v Loti. bi ne vztrajala ▼ svojem srdu. pač pa se pustila potolažiti v njeni žalosti radi izgube sina, — si je mislila. Nato pa so odrom ale njene misli zopet drugam. Zunaj so zadonele vesele pesmi. Gospa Lota je prepevala eno pesem ?a drugo. Urška se je ohrabrila ter se vrnila k svojim gostom. Smehljala se je celo. Bilo ji je pri sreru. kot da se pomika tujka v njeni obleki naokrog. Nato so prišli zopet dnevi, ko se je energično borila proti temu mo-rečemn ln brezupnemu občutku. Njena adrava, močna narava se je upirala proti temu moreč emu sanjanju Ona ni hotela podleči, pač pa zmagati v svojem življenju. Nato pa se je lotila priprav za potovanja. Upala je. da jo bodo odvrnile nove misli od njene tuge. Svojemu očetu je večinoma kazala vesel obraz. Ni pa ga mogla zmotiti. Vedel Je, da nI tako vesela, kot je izgledala. Na tajnem Je konsultiral zdravnika glede stanja moža svoje hčerke. Prosil ga je, naj odkrito po vse vse. Tedaj pa ni čul dosti dobrega. Srce ni bilo v redu in tudi reuma se ni ho-tela umakniti. Poslabšanje bi postalo lahko nevarno. Zdravnik si Je dosti obetal od bivanja v Kairi. Čeprav ne more odstraniti srečne bolesti, a vsaj bi lahko ustavil reurao in s tem bi bilo dosti doseženo. S tem pojasnilom se je moral zadovoljita Erienhorst. Le skrajno nerad je pustil Urško od sebe. Ona pa je spadala na stran svojega moža. O tem ni bilo niti naj-manjšega dvoma. bH Jk.'■ . H -;,J| , Nekoliko mehočuten pa je postal, kadar je mislil na Božič. Ta bo prvi, katerega ne bo preživel v družbi svoje hčerke. Ni pa pokazal Ur- Tudi Amatettem se je pokazal tako veselim, kot je bilo pač mogoče. Tako «o hodili ti tHje ljudje naokrog ter boječ skrivali svoje pravo ras- Ubška je napravila par poslovilnih obiskov v okolica. Svojega moža je morala oprostiti, ker je mogel iti na prosto tako malo kot le mogoče*. Pri Herrenfeldih jo je prijazno sprejel stari gospod. Želel ji je dosti ur jveha pri njeni miaijL Njegova žena je storila isto, a njene besede so bile mrzle in breziz-xyazne. Še vedno ni mogla odpustiti komedije, katero je Urška vprizorila z Loto. Kljub temu pa je sila Urška sočutno v obraz stare dame. Izza pogreba Dolfa ni več videla nje. V obrazu starke se je pojavila velika bolečina, ki pa ni preprečevala, da je ohranila svojo ošabnost. Par dni pred nameravanim od potovanj cm so se naenkrat pojavile v Amstettenu silne bolečine, ki so bile zvezane z lahko mrzlico. Moral je or. ta ti v postelji. Kljub vsej postrežbi in zdravniški umetnosti se je njegovo stanje zelo poslabšajo. Na od potovanje sploh ni bilo treba misliti. Urška je bila naravnost prebujena iz svoje srčne bolesti. Prišli so hudi dnevi in še hujše noči za bolnika. Urška ni imela več časa, da bi mislila na lastno bolest. Izbrisano je bilo vse. kar je gnalo njene misli v daljavo. Arnstetten je bil sedaj njena izključna misel. Njegovo trpljenje njeno ljubezen. vzbudilo njeno sočutje in njegova brezmočnost tem, da olajša njegove bole- (Dalje prihodnjič.) Na obisk v staro domovino m zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, iu je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enema naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni izleti oktobra — "VULCANIA" 19. decembi po isti progi: M. novembra—"SATURNIA** 'VDLCANIA- Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidne postrežbo in pa. kar je naj/ažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučenL ; SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 DVOŽENSTVO PRAOČETA ADAMA Ta ljubezen je bila druge vrste kot ona, katero je gojila do Willa Volrata. Podobna je bila skrbeči nežnosti matere. Kot pozabi mati svojo lastno bolest, tako svoje lastne bolečine. je tudi Urška pozabila Neprestano je bila Urška zaposlena s č.ne, da ga tolaži in krepi. Bila je zelo napona služba, katero je vršila Urška pri bolniku. Zdravnik je silil, naj od časa do časa najame strežnico, da bi se vsaj nekoliko odpočila. Urška pa je bila odločno proti temu. Grof Wilezek ima na svojem gradu Kreuzensteinu lepo zbirko slik iz srednjega veka. M red temi dragocenostmi vzbuja posebno pozor-nosa slika praočeta Adama v raju z dvema ženskama. Ena izmed teh je večja .bela in plavolasa ter z Adamom je znano jabolko, druga pa je manjša, temnopolta in čmo-lasa ter sega po jabolku, ki ji ga nudi svetopisemska kača. Krščanski obiskovalci se čudijo sliki, ki predstavlja greh praroditeljev na čisti drugi način nego je nam znan iz sv. pisma, židje pa pravijo, da stoa ti dve ženski Eva in Lilit, s katerima je živel Adam v raju. Po besedah Kabale, tajne zbirke Židov skih naukov in mistike, ki jo je spi salo v stoletjih preko 2000 židovskih rabinov, je bog ustvaril v raju dve ženi. Evo šesti dan obenem z Adamom, Lili to pa šele po sedmem dnevu. V hebrejskem besedilu sv. pisma je druga žena Lilit tudi res dvakrat omenjena v zgodbi o u-stvarjenuju človeka. Po nazoru nekaterih je Lilit predstavnica moške ga in ženskega principa ter jo je smarati za prayo pram a ter človeštva. Adam je imel z Lili to dvoje otrok: Kajna in Debro. Kabala pripoveduje dalje, da se je Adam šele kasneje združil z Evo in rodil dvojčka Abela in Delboro. Slednja da je bila krasotica, za katero sta se sprla Kajn in Abel, da je prišlo do bratomora. Židovski cerkveni očetje so bajko še bolj zamotali, vendar slika v Kreuzensteinu priča, da je bila v srednjem veku še znana bajka o dveh ženah v raju. Značilno je. da so dajale stare židovske matere svojim otrokom okoli vratu amulet z napisom: Adam. Eva, Lilit. Kako je prila Lilit v raj, to vse sam ljubi Bog, gotovo pa bodo tudi to za-gonetko rešili židovski cerkveni očetje. NENAVADNA BITKA NA VARŠAVSKI POSTAJI Na varšavski glavni postaji je prišlo do hude bitke med organiziranimi nosači prtljage in "divjimi" nosači, ki ne pripadajo nobeni organizaciji. Tekmeci so se spoprijeli s palicami in boksarji. Pretep je bil tako hud. da je na postaji za neka>j časa zastal ves promet. Pet-^ deset oseb je bilo deloma težje ra-I njenih, preden je dospela policija in napravila red. SEZNAM ARANŽIRANIII KONCERTOV. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SND. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 National Ave.. Milwaukee. Wis. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMER0Č BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila t ljudski soli itv. 127 Last 41. cesta v petek zjutraj od M. d« 12., soba itv. 3M, ali pa v imndeljek In sred« ob S. do 5„ soba 413. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNlZANA Angleškoslovensko Berilo (KNGLISH SLOVENE READER) 92.— ftavoM« ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA n« W«t u IM »« » Gttr 23. avgusta: Ulnnekabda. Boulogne tour Mer ZS. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France, Havre Ilerencaria.. Cherbourg Columbus Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg ZS. avgusta: Dresden. Cherbourg. Kremen 29. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen Majestic. Oherbounp Pennland. Cherbourg. Antwerp*« Volendam, Boulogne Sur Msr, Rotterdam 90. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St L>oui*>. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamanc. XapolL fie nova 1. septaembra: Paris, Havre 2. septembra: Vulcan ia.. Trat 3. septembra: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Deutscliland. Cherbourg, Hamburg 5. septembra: Frani1'1. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Koma, Napoli. Genova. 6. septembra: l.eviathan. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: A<)uitania. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 12 septembra: lie de France. Havre Olympic. Cherbourg Stateridam, Boulogne st-r Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 16 septembra: Europa. Cherbourg, Bremen 17. septembra: Ber«-iig.iria, Cherbourg Albert Huilln, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia., Trst Majestic. Cherbourg Roterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22- septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: L»resden, Cherbourg, Bremen 26 septembra: Fiance. Havre Homeric, Cherbourg Penniand. Cherbourg, Antwerpen Volendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 27. septembra: Leviathaji, Cherbourg t. oktobra: Aquitania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 3. oktobra: lie de France. Havre * Europa. Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St I-ouis, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam C'jRte Biancamano, Napoli, Genova C. oktobra: Republic. Cherbourg. Hamburg Resolute. Cherbourg. Hamburg 5. oktobra: Vulcania, Trst Berengaria, Cherbourg Columbus, Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Paris. Havre 4 Majestic. Cherbourg Statendam. Boulogne sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli. Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15. oktobra: MauivUnia Ch^rbourf George Washington, Cherbourg. Ham- burg Albert IJaJlin. Cherbourg. Hamburg 16. oktobra.* Berlin, buu-opie sur Mer, Bremen 17. oktobra: France. Havre Homeric. Cherbourg IlotUT FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) (7 P. M.i N«jkr»ji» po« po Iticmiel Vssso }• * posebni kabini s vsemi Modern! mt udobnoUI — Pijana tn slavna francoska kuhinja Isredno ciste ceue Vprašajte k&tsregakoll pooblaACaoaca agaata aH FRENCH LINE 1» »TATE 4TRECT NI'W YORK. N. Y. Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.) Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brro-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanjc eden mesec pred nameravanim o d potovanje m in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje* da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravi?eni do prve polovice kvote. Do droge polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nerir-žavtjanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo ca stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK -T. i1««. 'i'-; 3 (Cretanje Parnikov ,— Shipping News —